Oglase se raiuna po posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Ivan Frelih
Glasilo Pokrajinske [zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
itev. 5.
Ljubljana, 25. maja 1927.
Leto VII.
Glavni Savez društva hišnih posestnikov kraljevine SHS v Beogradu
vabi na
četrti kongres dvojine' (lastnine)
ki so bo vršil dne 5. in 6. junija 1927 v Splitu.
Na tretjem kongresu »Svojine' 1. 1926 v Ljubljani se je sklenilo, da se ima vršiti četrti kongres v Splitu.
Čeprav nam ustava zagotavlja pravico razpolaganja s privatno lastnino in čeprav so se prvi naši državniki izjavili, da se bodo po izteku sedanjega stan. zakona odstranile vse utesnitve, delujejo najemniki zelo energično za podaljšanje zakona.
Da zavzamemo najodločnejše stališče proti takim aspiracijam, da storimo proti nepotrebnemu podaljšanju tega nasilja primerne sklepe, potrebno je, da se sestanejo zastopniki naših organizacij iz cele države na kongresu v Splitu.
Nepobitno hočemo dokazati, kako nepotreben in škodljiv je stanovanjski zakon za vse.
Na eni strani smo mi hišni posestniki prikrajšani v svojih pravicah, na drugi strani pa preobremenjeni z davki.
Isto tako deluje sedaj posebni odbor Narodne skupščine na načrtu o izenačenju neposrednih davkov ter se hoče, da Narodna skupščina še to leto odobri novi zakon o neposrednih davkih. Vladni predlog v davčni reformi je sicer ublažen po našem posredovanju, ali jje treba važnih sprememb, ker hoče še vedno hišne posestnike preobremeniti s previsokimi davki. Znižani hišno-najemninski davek je še previsok.
Na kongresu moramo dokazati silo naše organizacije, naš uapredek, napraviti načrte za razširjenje našega dela tudi v zvezi s posestniškimi organizacijami cele Evrope. Vse to se bode razpravljalo na našem kongresu.
Vsi stanovi imajo vsako leto svoje dobro obiskane' kongrese; ne smejo zaostati tudi hišni posestniki.
Zato pozivamo vsa društva v naši državi in vsa mesta in večje kraje, da pošljejo zastopnike na la kongres, da s tem dokažemo svojo vztrajnost v borbi za našo pravično stvar.
Vsako društvo ima pravico poslati na kongres za prvih 100 članov po enega in za vsakih nadaljnih 200 članov še po enega zastopnika.
Društva, ki ne bi bila iz kakegakoli razloga v stanju poslati na kongres zlovoljnega števila zastopnikov, morejo po številu svojih članov svojim delegatom izdati polnomoč, da se jim na kongresu Prizna število glasov, ki odgovarja številu članov njihovega društva.
Društva, ki ne bi mogla iz upravičenih razlogov poslati na kongres niti enega, nii samo enega zastopnika, imajo pravico po-°hlas1iti člane drugih društev, da jih zastopajo. Taki pooblaščeni delegati smejo zastopali samo eno društvo.
Tako pooblaščenje se mora javiti naj-kesneje do 3. junija 1927 društvu kuče-lastnika u Splitu, kateremu se morajo do tistega dne javiti imena vseh zastopnikov, delegiranih na kongres, in s katerim vlakom dospejo v Split. Navesti se ima tudi, kje hoče dotični delegat stanovati, v hotelu ali privatno pri članu splitskega društva.
DNEVNI RED
četrtega kongresa »Svojine« 5. jun. 1927.
Ob 9. uri dopoldne četrto redno letno zborovanje glavne zveze društev hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Splitu.
Predaja legitimacij vseh zastopnikov in njih overovljenje po trojici overova-teljev, ki jih imenuje predsednik.
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo o dosedanjem delu glavne Zveze.
3.	Poročilo o društvenem imetju in blagajniškem zaključku prošle upravne dobe na podlagi poročila nadzorstvenega odbora.
4.	Poročilo o nalogah in predlogih četrtega kongresa.
5.	Izbor sekcij za: 1. likvidacijo sta-
novanjskega zakona in določitev višine najemnin po 1. novembru 1927; 2. davke in takse; 3. kredit in zavarovanje; 4. razširjenje in izpopolnjenje Srednjeevropske delovne zajednice zveze društev hišnih in zemljiških posestnikov ;	5. akcija proti
uvlačenju komunističnih idej v zakonodajno, sodno in upravno prakso. 6. Osnutek posestniških zbornic in izvedba naših organizacij.
Te sekcije bodo zborovale isti dan dopoldne in popoldne v posebnih lokalih, pretresale in sestavljale predloge in resolucije, katere ima odobrili plenum kongresa.
6.	Volitev novega upravnega odbora in predsednika.
7.	Volitev novega nadzorstvenega odbora.
8.	Določitev članarine za 1. 1927, ki jo morajo plačati glavni zvezi pripadajoča društva.
9 Določitev mesta, kjer se bode vršil 5. kongres »Lastnine . I. 1928.
10.	Predlogi, ki jih morejo staviti po-edina društva pismeno ali potom svojih delegatov. Ti predlogi se morajo predložiti pismeno najkasneje do 28. maja 1927 društvu hišnih posestnikov v Splitu.
11.	Po rednem občnem zboru zborujejo poedine sekcije in popoldne, ob 3. uri.
12.	Prijateljski sestanek na čast našim delegatom in gostom iz tujih držav dne 5. juhi ja oh 8. utri zvečer v hotelu
Bellevue' na obali.
13.	Dne 6. junija 1927 ob 9. uri dopoldne zborovanje vseli delegatov, da plenum zastopnikov odobri predloge in resolucije poedinih sekcij. Izvolitev govornikov za veliko zborovanje.
Veliko zborovanje vseh hišnih in zemljiških posestnikov iz cele države
dne 6. junija 1927 ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Pozdravni govori gostov iz tujih držav.
3.	Proglasitev vseh po zveznem zboru odobrenili predlogov, sklepov in resolucij glede končne likvidacije stanovanjskega zakona, izenačenja neposrednih davkov in razbremenitve hišnega posestva, o gospodarskih zadrugah in zbornicah, o uredbi hipotekarnih bank, v razširjevanju naše organizacije in morebitnih drugih predlogih in resolucijah.
4.	Govori zastopnikov, delegiranih po upravnem odboru.
5.	Poziv na močnejše razširjenje organizacij vseh posestnikov.
6.	Zaključni govor predsednikov in sklep zborovanja.
Na kongres so povabljeni tudi zastopniki organizacije hišnih posestnikov iz tujih držav.
Upravni odbor glavne zveze hišnih in zemljiških posestnikov.
Vabimo vse naše člane na številen obisk tega kongresa, da pokažemo z velikimi številom udeležencev resnost našega neznosnega položaja, da dokumentiramo skrajno potrebo [prenehanja tega nasilja, s katerim se ne samo nam nalaga največja krivica, marveč se s temi protiustavnimi zakoni ustvarja tudi silna nesigurnost v pravu in zaupanju v red državne uprave; da je to ne samo nam posestnikom v veliko škodo, ampak trpi tudi ugled države, a naravno tudi kredit naše domovine.
Skrajni čas je, da preneha to protiustavno stanje in tla se brzo likvidira ta sramota današnjega časa. Če so že slepci svojčas v svoji zaslepljenosti storili tako skazo zakona, mislimo, da je že enkrat potrebno odpreti oči in ne nasedati še da-nalje izrabljevalcem tuje lastnine. Vsakdo, ki si prisvaja tujo lastnino, se kaznuje, bodisi radi kraje, poneverbe, razbojništva ali enakega, samo protipravno uživanje tujih stanovanj — proti volji lastnika in na njegovo škodo — to dekretirajo narodni zastopniki z zakonom — kot stvar popolnoma v redu.
Zato se nadejamo videti tiste dni mnoge našo člane v Splitu, kamor moramo priti v velikem številu, ker gre za našo kožo, ki jo moramo braniti, da je nam čisto ne oderejo s telesa.
Za potovanje na kongres in nazaj je odobrena znižana vožnja po železnici za 50%.
Glede potovanja s parobrodi se bodo pravočasno dala navodila.
Prijave udeležencev je brezpogojno poslati ali se osebno zglasiti v naši društveni pisarni v Ljubljani, Salendrova ul. 6, najkasneje do 28. maja t. 1.
Upravni odbor Glavnega Saveza društev hišn. in zemljiških posestnikov v Beogradu.
Stanovanjska anketa v „Slov. Narodu“.
Zagrebški dnevnik »Večere že ves mesec maj priobčuje anketo o stanovanjskem vprašan ju, _ ali Je sploh potreba, da se še podaljša zaščita najemnikov. Iz vseh dotičnih dopisov pa je razvidno, da Velika večina dopisnikov z vso odločnostjo odklanja v splošnem interesu podaljšanje stanovanjskega zakona. Najmanj 70% člankov zagovarja za 1. november t. 1. popolno prostost pri razpolaganju s stanovanji.
Tudi ljubljanski dnevnik »Siv. Narod : je priobčil pretečeno soboto obširno razpravo: »Stanovanjsko vprašanje v Sloveniji. Mnenje naših organizacij in korporacij.« Naravno je, da iz mnenj prizadetih organizacij javnost ne more dobiti prave slike o razpoloženju občinstva, če je na-daljna zaščita najemnikov še potrebna in v splošno korist ali ne. Da bi so to pravilno ugotovilo, bi bilo potreba priobčevati izjave posameznih privatnih najemnikov, brezstanovalcev, podnajemnikov kakor tudi nepristranskih obrtnikov in trgovcev. Oe bi pedali ti svoje misli, bi javnost popolnoma drugače sodila in dobila popolnoma drug utis, kakor pa iz priobčenih izjav raznih najemniških organizacij, ki za splošnost ne morejo biti merodajne.
Da se bo društvo stanovanjskih najemnikov izreklo za brezpogojno 'podaljšanje stanovanjske zaščite, o tem nismo dvomili in je to tudi edina naloga to oi-ganizacije. Če pade stanovanjski zakon, pade tudi delo in organizacija najemnikov, kateri niso nikoli imeli smisla za drugo, kot okoriščati se na škodo hišnih posestnikov in nikoli pri tenu niso upoštevali splošne velike škode, ki jih donaša stan. zakon. Nikoli niso imeli smisla nastopiti proti previsokim davčnim obremenitvam posestnikov, kar bi bilo tudi njim v korist.
Priznati pa moramo, da je izjava društvenega predsednika najemnikov precej milejša, in v drugačnem smislu, kakor nastopajo najemniki po svojih zastopnikih na shodih in raznih spomenicah. Ugovarjati pa moramo navedbi števila primanjkujočih stanovanj v Ljubljani, kateri podatki so nepravilni za presojo, koliko stanovanj primanjkuje faktično v Ljubljani. Te podatke je priobčila tudi delavska zbornica in so povzeti iz prošenj za dodelitev raznih stanovanj pri stan. sodišču v Ljubljani. Upoštevati pa je treba, da so tu prošnje iz celega okoliša stan. sodišča v Ljubljani, ki obsega razen mesta Ljubljane, tudi ves politični okraj ljubljanski, torej tudi velika predmestja Moste, Vič, nadalje Št. Vid, Dev. M. v Polju, Vrhnika itd.
Med okrog 1200 navedenih prosilcev je nadalje tudi mnogo takih, ki so med tem že dobili stanovanja, bodisi v novi hiši, bodisi v nezaščitenem stanovanju, ali so se pa izselili iz Ljubljane in obče ne reflektiraj© več na stanovanje v Ljubljani. Vsaj polovica je pa tudi takih prosilcev, ki imajo stanovanja, a prosijo za večja in udobnejša, torej ti niso nobeni brezstanovalci. Za stanovanja prosijo v Ljubljani tudi razne osebe, ki nimajo v Ljubljani nobenega posla, kakor razni upokojenci, ki bi se samo radi udobnosti radi v Ljubljano naselili. Vse te osebe je treba izločiti pri določitvi števila brezstanovalcev v Ljubljani. Več takim osebam, ki nimajo posla v Ljubljani so se celo stanovanja dodelila, s čimer se je stanovanjska beda umetno zvišala. Nikjer se ne uganja toliko površnosti in demagogije, kakor pri številu brezstanovalcev. Če prav natanko pregledamo, pa vsi ti brezstanovalci le nekje stanujejo in ne na cesti, kakor se to misli. Odločno zavračamo sumničenje radi podkupovanja pri stanovanjih ali glede posebnih odškodnin za stanovanje. Radi.tega se bodemo
pomenili drugod in ponovno ugotavljamo, kakih sumničenj in neokusnosti se mora posluževati nasprotna organizacija v svoje namene.
Zvezi državnih nameščencev odgovarjamo samo lo, da se bodo marsikateri uradniki morali omejiti v prevelikih stanovanjih, ko so se jih zadnja leta porazdelili in si poiskali manjša, za katera bodo zmogli najemnine v zlati pariteti. Povsod povdarjamo, da se more državnim uradnikom njih položaj , izboljšati in jim dati večje stanarine, kar' smo neštetokrat povdarjali tudi pri pristojnih ministrstvih, je pa nedopustno, da bi se uradniki vzdr-žavali ali na račun hišnih posestnikov kakor do sedaj, kar bi morali uradniki sami kot nedostojno in neprimerno odkloniti. Da bi uradniki plačevali stanovanje dražje kakor pred vojno ni resnično in nam je dotična trditev nerazumljiva in gre to lahko le na rovaš prevelikih stanovanj.
Protestiramo proti vsaki grožnji z incidenti od strani uradništva in se ne smo kake krivde zvračati na posestnike, temveč na službodajalca, t. j. državo. Neokusna je trditev uradništva radi 5% obresto-van ja hiš in imamo to v zahvalo, da se za uradništvo potegujemo. Naj uradniki malo izračunavajo, saj so med njimi davčni strokovnjaki, potem bodo videli koliko plačujemo davka z dokladami vred, potem bodo prišli do drugega računa in bodo drugače sodili. Sedaj se jim pa ni zdelg niti vredno oziroma niso imeli časa, da bi protestirali proti neprimerno visoki vodarini in gostaščini v Ljubljani, kar tudi njih zadene. Priporočamo torej malo več uvidevnosti in nepristranosti.
Popolnoma nepristransko in edino pravilno je odgovorila Zveza društev privatnih nameščencev, ki je lojalno in nepristransko priznala, da je treba stan. zakon ukiniti, <ketr drugače zasebni nameščencu najbrže nikdar ne bodo prišli do stanovanj. Zelo umestno povdarjajo previsoko davčno obremenitev hišne posesti (in se edini izrekajo za znižanje davkov. Za izjavo izrekamo privatnim nameščencem priznanje in hočemo to povsod upoštevati.
Delavska zbornica je odgovorila za zaščito najemnikov, katera ravno idelav:-cem povzroča največjo škodo in je glavni vzrok brezposelnosti.
Predsednik zveze obrtnih zadrug g. Franchetti pa je popolnoma zgrešil odgovor in niti ne pozna stan. zakona, ko se izreka za podaljšanje poslovnih prostorov in stanovanj, obrtnikov, dasiravno lokali že dve leti niso več zaščiteni, stanovanja obrtnikov pa od 1. novembra 1927. Ne more se nekaj podaljšati, kar ne obstoji več. Vidi se pa v tem nepoznanju dejanskih razmer, ker ne vidimo nobenega obrtnika brez stanovanja na cesti ali brez poslovnega prostora, dasiravno ne obstoji več zanje zaščita. Pomeniti pa se moramo s predsednikom obrtnikov tudi v tem pogledu, kolikor zaslužijo obrtniki s predelavo lokalov in stanovanj, kar vsega ne bo, če bi se uresničila želja.predsednika obrtnikov. Če no bodo imeli obrtniki zaslužka, bo glavni vzrok v tem, če bi se stan. zakon še podaljšal/ Če bo pa prostost, bodo imeli vsi obrtniki dosti zaslužka, kar se je pokazalo že lansko leto pri preurejevanju poslovnih prostorov v Ljubljani.
Prepričani smo, da obrtniki v Ljubljani in drugod v Sloveniji nikakor ne bodo obravnavali izjavo svojega predsednika, ki ima lahko nepregledno škodo za vse obrtništvo v Sloveniji. Upamo, da bodo nepristranski obrtniki v lastnem interesu podali drugačno izjavo in da hočejo nastopiti za posestnike, če hočejo sebi dobro in imeti zaslužka od nas. Obrtniki bodo gotovo sami ob sebi prisilili svojega predsednika do preklica neprimerne objave ali
odgovorili preko njega. Da se razumemo, treba je jasnoti. Kdor je proti nam, naj ne išče zalužka pri nas. Znamo si pomagati tudi drugače. Ne vemo, kaj bi rekli obrtniki, če bi se hotelo vse obrtništvo dati pod državno zaščito in upravo in če bi morali plačati polovico ali celo 80 % zaslužka za davke, kar moramo napraviti .posestniki. Če gospod predsednik svojo izjavo malo bolj premisli, bo videl, da m bilo nikakor umestno, da ne rečemo hujšega.
Predsednik hišnih posestnikov ni podal dosedaj nobene izjave za javnost in je dotična priobčena izjava samo zasebno pismo uredništvu »Slov. Naroda , in si je pridržal odgovoriti v posebnem članku o velevažnem 'stanovanjskem vprašanju.
Lep članek pa je prinesel Slov. Narod« dne 18. maja 1927, ko odločno zagovarja prostost stanovanj in jo stvarno in dobro utemeljuje.
Občni zbor Prvega druStva hišnih posestnikov v Ljubljani
Blagajniško poročilo je podal g. Josip Urbanič.
Dohodkov je imelo društvo leta 1926 skupaj	Din 88.753.14
med tem je znesla društv. članarina Din 61.599.— prostovoljni prispevki
pa Din 18.254.—
stroškov je bilo skupaj Din 82.552.24 tedaj pribitka	Din 1.200.99
Nato poroča v imenu preglednikov računov g. Tribuč, da je knjigovodstvo društva v najlepšem redu ter predlaga za ves odbor absolutorij, za neumornega predsednika g. Freliha in za marljivega blagajnika pa absolutorij s pohvalo. Občni zbor odobri soglasno računski zaključek za leto 1926 in sprejme istodobno predlog glede absolutorija.
Na predlog g. Fr. Pretnarja se izvoli z vzklikom sledeči odbor:	Ivan Frelih,
Emil Auersperg, Josip Pirc, Josip Tribuč, Aleksander Gjud, kanonik Sušnik, Simon Kmetec, Maks Hrovatin, dr. Josip Regali, dr. Lovro Požar, Janko Jeglič in Avgust Jenko, za Moste sta bila izvoljena v odbor Matija Weithauser in Janko Rahne, za Sp. Šiško pa Josip Rainer. Za računske pregledovalce so bili izvoljeni Franc Malis, Antonija Kadivec in Avgust Bukovic.
Predsednik Frelih poroča, da je davčna administracija hotela za prihodnjo prireditveno dobo parificirati lastna stanovanja, da pa je bilo še o pravem času tozadevno intervenirano pri vseh merodajnih činiteljih ter doseglo pri enem delu za sedaj znatno znižanje predpisanega davka, ostali pa so vložili proti odmeri pritožbe, tako, da se je preprečilo nameravano pa-rificiranje. Društvo in njegov predsednik bodeta še nadalje delovala proti parifika-. ciji ter smo prejeli brzojavno poročilo Jugoslovanskega kluba, da je v tej zadevi interveniral pri ministru financ in da se bo za zadevo še nadalje interesirah Predsednik je nadalje ostro nastopil proti previsoki gostaščini v Ljubljani, ki bo dosegla skupaj v Ljubljani okrog 5,400.000.— Din, kjer se je odmerna podlaga od 11 milijonov dinarjev zvišala na 32 mil. dinarjev. Ljubljana zna imeti radi tega v kratkem med vsemi mesti najdražjo vodo in bo mestna občina imela pri vodovodu ogromen dobiček, dasiravno vodovod ni do-bičkanosno podjetje. Predložili smo gosp. vladnemu komisarju mestne občine ljubljanske obširno spomenico, v kateri smo obširno utemeljevali nujno potrebo za znižanje gostaščine in osebno intervenirali pri vladnem komisarju. Predsednik apelira na društvene člane, ki so člani mestnega sosveta, da posredujejo proti previ-
sokim občinskim dajatvam, če bi pa vladni komisar odklonil upravičeno zahtevo, pa je dolžnost dotičnih članov sosveta, da odložijo svoja mesta v znak protesta. Hišni posestniki zahtevajo dalje tudi razpis občinskih volitev v Ljubljani, kar se sprejme z velikim odobravanjem. Član sosveta ravnatelj «lanko Nep. Jeglič obljublja, da bo s svoje strani zastavil ves svoj upliv, da se gostaščina in vodarina v Ljubljani znižata.
Ker se bo stanovanjski zakon kakor upamo s 1. novembrom tega leta definitivno likvidiral, priporoča društvo vsem članom, da se pogodijo čimpreje z najemniki glede najemnine po 1. novembru tega leta ter jim pri tem priporoča z željo, da naj preko zlate valute sploh ne gredo, da naj vpoštevajo gospodarsko šibkejše sloje in naj pozabijo na vse krivice. Kot nekaka smernica stanarin za poravnavo za 1. november naj služi 10 kratna predvojna najemnina v dinarjih. Dalje je predsednik navajal statistiko delovanja stan. sodišča v Ljubljani, iz katere je razvidno, da je v Ljubljani odpovedno gibanje pod normalno in da je vse tozadevno vpitje radi preveč odpovedi sama demagogija. Statistiko o odpovedih bodemo prinesli v prihodnji številki »Mojega Doma .
Predsednik Frelih poroča, da je letošnji kongres hišnih in zemljiških posestnikov priporočal ustanoviti lastni denarni zavod na zadružni podlagi ter je otvoril debato glede takega denarnega zavoda v Ljubljani. Tak lastni denarni zavod bi bil velike gospodarske važnosti za hišne posestnike ter bi marsikomu lahko pripomogel, da bi obdržal svoj dom ali ga pa pravočasno vsaj primerno popravil.'Občni zbor sklene, da naj premotri to vprašanje odbor ter poroča o tem na prihodnjem rednem ali pa na izrednem občnem zboru.
Kongres Glavnega Saveza društev hišnih in zemljiških posestnikov se vrši letos o Binkoštih, dne 5. in 6. junija v Splitu. Društvo vabi vse svoje člane, da se istega po možnosti udeleže, ker je zagotovljena polovična vožnja in brezplačna prenočišča, radi tega so stroški zelo nizki, a marsikdo si bo rad ogledal našo Dalmacijo in Jadransko morje. Kongres bo velike važnosti, ker stojimo tik pred likvidacijo stanovanjskega vprašanja in ker je velika napora najemnikov, da se zakon zopet podaljša. Velikega pomena bo tudi radi tega, ker se ga udeležujejo zastopniki skoro vseh evropskih držav.
V imenu društva hišnih in zemljiških posestnikov v Zagrebu pozdravi radi obolelosti g. predsednika čačkoviča občni zbor delegat g. dr. Pilar Ivo, ki oriše v daljšem krasnem govoru splošni socijalni, državni in gospodarski pomen zasebne lastnine. Občni zbor sprejme njegov govor z navdušenjem na znanje ter se mu gosp. predsednik Frelih zahvali za lepe besede. Kot resume današnjega občnega zbora predlaga predsednik sledeče resolucije:
RESOLUCIJE,
sprejete na občnem zboru Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani dne ,3. aprila
11)27 v hotelu »Uniona v Ljubljani.
Občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani dne 3. aprila 1927:
1.	Protestira najodločnejše zoper vsako zavlačevanje popolne odprave stanovanjske zaščite ter vztraja na tem, da s 1. novembrom 1927 vsaka omejitev proste razpolage s stanovanji popolnoma preneha ter stopijo v veljavo neizpremenjena določila splošnih zakonov, kot so veljala pred uvedbo stanovanjskega varstva. Ta zahte-ya je utemeljena v sedanjem stan. zakonu 'u je tudi v korist splošnosti ne le hišnih Posestnikov, ker dokler ne bo popolne proste razpolage s stanovanji, toliko časa
se ne bo zasebni kapital investiral v nove zgradbe, kar pa je edina resnična rešitev stanovanjskega vprašanja v privatno-go-spodarskem sistemu. Nečuvena in v neče-mur utemeljena krivica, da so že dve leti morali le nekateri hišni posestniki v katerih hišah so slučajno stanovali državni nameščenci, ravno tem dajati stanovanja na pol zastonj, mora s 1. novembrom tega leta prenehati. Javnim uradnikom naj se povišajo stanarinske doklade, da bodo mogli dostojno živeti in stanovati. Opozarjamo pri tem na izrecno določilo zadnje stan. novele, da se zaščita s 1. novembrom 1927 zaključno preneha in da se bo potem nepreklicnem zakonu ravnala vlada, kakor tudi gg. poslanci. Ne bi bilo v ugledu države, če bi se zakonito določilo hotelo zopet prelomiti.
2.	Občni zbor poživlja vse hišne posestnike in najemnike naj se takoj sporazumejo glede najemnin od 1. novembra 1927 dalje. Poživlja vse svoje člane in nečlane hišne lastnike naj ne zahtevajo pretiranih najemnin in naj se vkljub svojemu slabemu gospodarskemu položaju omeje na najnižje najemnine. Kot povprečna najemnina naj velja lOkratni iznos v dinarjih najemnine iz leta 1914 za vse one najemnike, ki se takoj pobotajo in prevzamejo plačilo povišane najemnine od 1. avgusta 1927 dalje. Kdor tega povišanja ne bo hotel sprejeti, bo sam kriv, če se mu bo stanovanje odpovedalo in se bo moral 1. novembra v smislu zakona izseliti.
3.	Redni občni zbor najodločnejše ponovno protestira zoper parifikacijo lastnih stanovanj in lokalov hišnih lastnikov po davčni administraciji v Ljubljani ter ugotavlja, da je zvišanje vrednosti lastnih stanovanj in lokalov ravno v tem trenutku, korak, ki je naravnost protisocijalen in direktno v nasprotju z zakonitimi določili in bo imel za posledico, da bodo hišni posestniki prisiljeni povišati prekomerno stanarino najemnikom, da dobe sredstva za plačevanje zvišanih davkov. Poživlja se finančna delegacija v Ljubljani, da se pacifikacija, ki se je izvršila le v Ljubljani, ne pa v drugih mestih naše države sploh opusti in ugodi v tem smislu vsem prizivom oziroma uradno popravi vse parifici-rane najemnine in pusti pri fatirani ocenitvi. Prav posebno je ugoditi vsem prizivom onih hišnih posestnikov, ki niso najemnin nič povišali, a njim samim je davčna administracija ocenila višje ali celo na zlato pariteto. Ker je mnogo posestnikov vsled napačne informacije pri davčni ad-ministraciij in drugod, da prizivi ne bodo nič pomagali, opustilo vložiti pravočasno prizive, naj se tudi vsem takim posestnikom zopet določi prvotno napovedane najemnine ali jim pa da ponovni rok za vložitev prizivov.
4.	Občni zbor ugovarja proti previsoki vodarini in gostaščini v Ljubljani, ki znaša za sedaj skupaj 18ro kar pomeni prehudo obremenitev vsega ljubljanskega prebivalstva. Ker znaša odmema podlaga za vodarino in gostaščino 3krat toliko kot v preteklih dveh letih, bo mestna občina dobila na teh dveh nakladah 3krat tako visok dohodek, kakor v prejšnjih dveh letih, za kar ni nobenega upravičenega razloga. Mestni vodovod ni nobeno dobič-kanosno podjetje in ni dopustno, da bi se celo za vodo plačevalo več kakor znašajo faktični vzdrževalni stroški vodovoda. Ker se proti tej visoki obremenitvi najemniki popolnoma nič ne zganejo, poživlja občni zbor vse ljubljanske hišne posestnike, da zahtevajo brezpogojno doplačilo večje vodarine in gostaščine od 1. januarja 1927 dalje.
«5. Občni zbor poživlja g. velikega župana, da nemudoma razpiše volitve v občinski svet ljubljanski, ker pridejo sedaj davkoplačevalci do večje veljave in ni no-
benega povoda z odlašanjem občinskih volitev, zlasti ker to zahtevajo vse politične stranke.
6.	Občni zbor pozdravlja ustanovitev lastnega denarnega zavoda hišnih in zemljiških posestnikov v Sloveniji in to v obliki zadruge. Poživlja vse hišne in zemljiške posestnike, da pristopijo kot deležniki k temu zavodu in vlagajo svoj odvišni denar vanj. Kakor hitro se ustanovi naš denarni zavod, čegar deležniki bodo samo hišni in zemljiški posestniki in bo imel torej tudi popolno varnost za vse vloge. Občni zbor naroča odboru naj takoj organizira pripravljalni odbor za ustanovitev denarnega zavoda in stori vse potreone korake.
Občni zbor sprejme te resolucije z odobravanjem in z vzklikom na znanje in ker se nihče k besedi več ne oglasi, zaključi g. predsednik ob pol 12. uri občni zbor z zahvalo na tako veliko udeležbo in s pozivom, da zopet pridejo vsi posestniki, kadar bo nastopila potreba, da jih zopet pokličemo na zborovanje.
Razno.
Kongres posestnikov »Svojine« v Splitu dne 5. in (>. junija t. 1. Hišni posestniki v Sloveniji in torej tudi ljubljanski se pozivajo, da se v obilnem številu udeleže našega kongresa o Binkoštih v Splitu. Ministrstvo saobračaja je dovolilo polovično vožnjo po železnicah in ravno tako tudi plovidbene družbe po morju. Vsak udeleženec se mora osebno ali pismeno zglasiti najkasneje do 29. t„ m. v naši društveni pisarni, Salendrova ul. št. 6. Tam se mu izgotovi legitimacija za polovično vožnjo; v Splitu pa se mora odboru dati potrditi, da se je dotičnik kongresa resnično udeležil. Na postajah je pri nakupu voznih kart dati legitimacije žigosati, kar se ne sme opustiti. Legitimacija za polovično vožnjo velja od 1. do 10. jun. ter se vsak udeleženec lahko po poljubni poti vrne nazaj domov. Društvo v Zagrebu namerava med povratkom napraviti izlet na Plitvička jezera, ki so od postaje samo nekoliko oddaljena in bo, gotovo marsikoga privabilo si ogledati ta svetovno znana jezera. Glavna skupina udeležencev se odpelje iz Ljubljane v petek, dne 3. junija ob 1. uri 18 minut popoldne z dolenjskim vlakom do Karlovca, od tam pa z brzovlakom v Split, kamor se dospe v soboto zjutraj ob 6. uri. Za brezplačna stanovanja y Splitu je preskrbljeno. Pričakujemo, da bodemo Slovenci častno zastopani na tem velevažnem kongresu, ki se ga udeležijo zastopniki hišnih posestnikov skoro vseh evropskih držav.
Hišni posestniki ljubljanski, kateri so vložili priziv proti previsoki ocenitvi lastnih stanovanj in so se sedaj pogodili pri davčni administraciji za znižano ocenitev, se morajo brezpogojno z obvestilom o znižanem hišno-najemninskem davku zglasiti pri mestnem knjigovodstvu, da se jim primemo odpiše tudi vodarina, gostaščina in kanalska pristojbina.
Dodeljevanje neizpraznjenih stanovanj. Ljubljansko stanovanjsko sodišče je v zadnjem časri pričelo dodeljevati stanovanja onih najemnikov, kateri si zidajo nove hiše, a še ni določen prav noben termin, ke-daj se bodo zamogli seliti v svoje nove hiše, če bodo to sicer zamogli storiti. Ker se imajo po čl. 20 stan. zakona dodeljevati samo izpraznjena stanovanja, se opozarjajo hišni posestniki, da v takih slučajih brezpogojno napravijo pritožbe glede dodeljevanja takih stanovanj, ki jim še ni znano, kedaj se najemnik izseli.
Hišni posestniki v Sloveniji sc prosijo, da do 1. junija sporoče pismeno Zvezi hišnih posestnikov v Ljubljani vse večje krivice, katere so jim najemniki napravili
za časa veljavo stanovanjskega zakona in uredb in zlasti je opisati one slučaje, ki so hišni posestniki radi tega trpeli gmotno škodo ali pa bili primorani iskati zadoščenje pri sodišču. S temi podatki bodemo odgovorili na nesramno spomenico najemniških organizacij centralni vladi v Beogradu. Enako je navesti morebitno* nepostavno postopanje raznih oblasti napram hišnim posestnikom.
Davčna prostost za nove hiše glasom financijskoga zakona ni izvedena v tem smislu kakor je bila nameravana in sklenjena v Narodni skupščini in bo treba poduzeti skupno akcijo, da se dosežejo za nove hiše in vile tiste olajšave, ki so jih bile deležne nove hiše v zadnjem času, ker drugače bo cela stavbena podjetnost prenehala. Glasom stilizacije in razlage dotičnoga določila so sedaj vse nove hiše proste samo državnega davka t. j. 12%; plačevati pa bo treba vse doklade od idealnega davka t. j. 28% in še posebej vodarino, gostaščino in kanalsko pristojbino.
Občni zbor iu shod hišnih posestnikov cele občine Trbovelj se vrši v nedeljo, dne 12. junija ob 3. uri v trboveljski šoli. Poroča g. Frelih iz Ljubljane. Pridite vsi posestniki in posestnice!
Konferenca Glavnega Saveza v Beogradu. Dne 8. maja se je vršila v Beogradu seja Glavnega Saveza društev hišnih in zemljiških posestnikov, katere so se udeležili odborniki polnoštevilno. Iz Slovenije je bil pri konferenci predsednik g. Frelih iz Ljubljane. Konferenci je predsedovat predsednik Glavne Zveze dr. Mihajlo Marinkovič, brat zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča, ki je predložil predlog radi ustanovitve lastne banke. Dosedanja Za-natljiška (obrtna) banka se spremeni v Posestniško banko in se v ta namen kupi. gotovo število akcij ter se osnovni kapital primerno zviša. Sklene se izdati na posestnike iz cele države oklic na subskripcijo novih delnic noni. 100 Din navedene banke. Nadalje predsednik predloži načrt zakonskega predloga o zbornicah posestnikov ( Svojino ), kateri načrt se po daljši debati odloži v končno sklepahje kongresu v Splitu. Na to se je obširno razpravljalo o likvidaciji stanovanjskega zakona, im-pertinentni predstavki najemnikov, o potrebnem sporazumu za 1. nov. t. 1. O vseh teh zadevah so se napravili potrebni zaključki, ki se predlože pristojnim faktorjem. Interveniralo se je tudi radi polovičnih voženj za kongres in splošne trikratne vožnje.
Naša realitetna pisarna dobro deluje, in je dolžnost vseh posestnikov, da se v lastnem interesu v prvi vrsti obračajo na nas, ne pa nasprotno. Proda naj hišo le tisti, kdor jo ne rabi, ker ni govora o padanju cen hiš. Zlasti se iščejo manjše hiše s prostim stanovanjem, ali pa večje'hiše s poslovnimi prostori.
. Stanovanja na pravem mestu. Koliko časa, stroškov in nepotrebnega utrujeva-nja je bilo. Vsak je moral stanovati, kjer mu je bilo isto nakazano in ni si mogel pomagati in trpeti naprej. Koliko nepotrebnih potov? Uradnik s službo na periferiji mesta je stanoval v sredini hli čisto na nasprotnem koncu. Ni bilo mogoče drugače. Že po nepotrebnem strgani podplati zahtevajo ukinitev stanovanjskega zakona. V teku par let se bo to uravnalo, kar ne bi mogli izvršiti nobeni zakoni.
Uspešno delovanje društva hišnih posestnikov. Po ukinitvi stanovanjskega zakona se bo pričelo novo življenje. Vse dosedanje _ delo je obstojalo v borbi za vedno bolj okrnjene pravice hišnih gospodarjev. Koliko intervencij, posvetovanj, predavanj, sestankov, je zahtevala ta usiljena borba. Vse pravo delo za prospeh in dobrobit ter modernizacijo hiš je bila potisnjena v kot. Sedaj bo tudi čas, da se tozadevno zamujeno nadomesti. Moderna stavbena tehnika ima vse polno praktičnih iznajdb, katerih se bodo gospodarji tudi poslužili, ko mine mora stanovanjskega zakona.
Realitetna pisarna
Prvega društva hiš. posestnikov v Ljubljani, Salendrova ulica 6/11
proda
Trinadstropno hišo v središču Ljubljane za 270.000 Din.
Novo hišo v Stožicah za 70.000 Din. Veliko hišo ob Tržaški cesti v Ljubljani, s poslovnimi prostori, hlevi ter prostim stanovanjem 4 sob, za 250.000 Din. Vilo pod Rožuikom, s 3 stanovanji za 270.000 Din.
Hišo z 2000 kvadratnimi metri vrta in velikimi skladišči, v bližini glavnega kolodvora v Ljubljani za 350.000 Din. Dvonadstropno viio na Bledu, z velikim vrtom in pohištvom za 180.000 Din. Enonadstropno vilo na Bledu, z vrtom za 90.000 Din.
Vinogradu© posestvo v Halozah, 12 oralov zemljišča, med temi 3 orali vinograda, 700 sadnih drevesc, z moderno urejeno hišo in gospodarskimi poslopji za 160.000 Din. Vinogradno posestvo na Bizeljskem, 12 oralov z lepo vilo za 150.000 Din. Posestvo pri Celju, sesloječe iz ene gostilniške hiše s trafiko in iz ene stanovanjske hiše, ter 7 oralov zemlje. Enonadstropno hišo v središču Ljubljane za 250.000 Din.
Hišo na Glincah, s 1000 m2 vrta za 90.000 Din.
Hišo v Ljubljani za 65.000 Din.
Hišo na Glincah z vrtom za 100.000 Din. Enonadstropno hišo z vinsko trgovino v Spodnji Šiški za 250.000 Din.
2 hiši v Trbovljah z vrtom za 230.000 Din.
„SLAVNA“
jugoslovanska zavarovalna banka d. d.
v Ljubljani
Posluje v vseh zavarovalnih strokah, podružnice in ekspoziture v vseh večjih mestih kraljevine SHS.
Domai zavod, poslovne zveze s Češko Slavijo
V------------------------------J
Kovaško in kolarsko obrt
priporoča, ter ima v zalogi
različne vozove
MATIJA TERLEP
S«. Jernela «slo - ŠKKa - LluUlono
Stavbeno podjetje
t MATKO CURK
LJUBLJANA MIRJE 1-3
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Trinadstropno hišo v Ljubljani, s poslovnimi prostori za 1,000.000 Din.
Hišo v Trbovljah, s poslovnimi prostori in vrtom za 125.000 Din.
Hiša s štirimi stanovanji, elektriko, sadnim vrtom in njivo v bližini treh tovarn za 70.000 Din.
Vinogradno posestvo v krasni legi pri Krškem.
Posestvo v Vižmarjih z delavnico za mizarstvo, 3 orale zemlje, 3 šupe za 130.000 Din.
Enonadstropna hiša z gostilno in trgovino v predmestju Ljubljane za 600.000 Din. Enodružinska hiša, 6 sob, s tri orali zemljišča v Ljubljani za 200.000 Din. Posestvo v predmestju Ljubljane s 7 oralov zemljišču za 500.000 Din.
Dve vili v Vodmatu pri Ljubljani za 180.000 in 75.000 Din.' Trgovska hiša v Ljubljani za 1,000.000 Din. '
Enonadstropna hiša v bližini stolnice za 300.000 Din.
3 hiše v bližini sv. Jakoba v Ljubljani za 400.000 Din, 350.000 Din in 240.000 Din. Dvonadstropna trgovska hiša v šentjakobskem predmestju za 350.000 Din. Trinadstropna hiša z gostilno v središču Ljubljane za 375.000 Din.
Posestvo z gostilno in trgovino ter 20 oralov zemlje pri Domžalah za 150.000 Din. Enonadstropna hiša v bližini klavnice v Ljubljani za 125.000 Din. Enonadstropna hiša v bližini Zvezde v Ljubljani, skoro nova za 270.000 Din, Dvonadstropna hiša v bližini realke v Ljubljani za 250.000 Din.
Velika trgovska hiša v središču Ljubljane za 1,000.000 Din.
Dve hiši v bližini Zvezde« za 400.000 Din. Velika hiša z uradnimi prostori v Ljubljani za 800.000 Din.
Dvonadstropna hiša s skladišči in stanovanji za 360.000 Din.
Dvonadstropna hiša v. Sp. Šiški z vrtom za 200.000 Din.
Nova trgovska hiša ob Glavni cesti v Sp. Šiški za 350.000 Din.
Dvonadstropna hiša v bližini Vodnikovega trga v Ljbljani za 180.000 Din.
Dve trgovski hiši na Mestnem trgu v Ljubljani po 1,000.000 Din.
Hiša z vrtom v bližini Sv. Petra cerkve v Ljubljani za 300.000 Din.
Nova pritlična hiša z lepim vrtom v Muli vasi pri Ježici za 75.000 Din.
Hiša s trgovskim lokalom in vrtomv Rožni dolini za 300.000 Din.
Nova vila z vrtom v bližini Tivolija v Ljubljani za 220.000 Din.
Nova hiša v Dravljah za 45.000 Din. Krasno veliko kmetsko posestvo pri D. M. v Polju.
Kmetsko posestvo pri Vrhniki, 14 oralov za 140.000 Din.
Na prodaj v Ljubljani več stavbenih parcel po ugodnih cenah.