Podučno berilo /a mladost. XII. Rastline se np morpjo svojevoljno gibati, in ne obcutijo , kakor živali; vendar so pa tudi nekoliko podobne živalim, ker so, kakor živali, iz različnih tprdnih in tekočih delov, ki sp redp in ninožijo. Rastline so zeld imenitne v prirodnem in človpškem gospodarstvu, zato je treba, da jih človek bolj na tanko premišljuje in spoznava. Učpni štpjpjo tudi rastline v vprste in sicer v sest posamnih razrpdov; poznajo jih že čpz 92000 verst. V pervi razrpd štejejo se brezlistne in brpzcvptne rastline, ki nimajo nikakoršnega cveta, stebla in korenin, in ludi ne pravega Iistja, ampak iniajo Ie nekako vsekupno podobo, ki se imenuje stpljka. Zato jioi nekteri tudi pravijo steljkarice. Rastejo naj raji v vodi, pa tudi na suhem na gnjijočih organskih rpčeh. Take so: alge, lišaji in gobe ali glive. — V drugi razred štejejo se listnate brezcvetne rastline, ki še niuiajo cvetja, kakoršnega imajo bolj popolne rastline, pa imajo vpndar že stebla in korpnine in listje. Take so: mahovi in praproti. V tretji razred štejejo se cveteče rastIine z eno kalico ali enakoličnice. Take so; trave, lilijaste rastline, sabljanice, kukovice, betičnice in palme. Med temi so naj bolj imenitne in koristne tiste, ki nam dajejo živež, postaviui: oves, proso , rajž, rež, pšenica, ječmen, turšica? čebula, česenj i. t. d. — V četerti razred štpjejo se cveteče rastline z dvenia ali več kalicama in z enojnatim cvetnim obodom ali brezvenčičnice, ki imajo več kalic in razločne cvete, ki pa nimajo ne čaše in venčiča ob enpm. Take so: jelove drevesa (mecesen, brina), mačnice (vprba, jelsa, breza, hrast, leska, bukev, kostanj, oreh), in koprivnice (kopriva, kanoplje, haielj, niurba, figovec, ppsa, ajda, kislica). — VT peti razred štejejo se cveteče rastline z dvema kalicama, s čašo in enolisti čniui venčičem ali enolističnice, ki imajo lističe zrasčene v enem samem kosu. Take so: košarice (rman, pelin, sončnica, regrat, salata), brošnice (černi bezeg, kozji parkpljci), oliknice, razhudnice (krompir, večja češnja — strupena rastlina—, tobak), bučnice •) Glej Tušekovo »Rastlinstvo"! (buča, kumara, dinja), trobcntniee, hrapavolistnice, ustnice, zijalke, vresnice (borovnica). — V špsti razred štpjejo se: cveteče rastline z dvema kalicama in z večlističnini venčičem ali mnogoli s tičnicp. Take so: kobulnice (peteršplj, zplena, koren, kumara, janpž, trobplika — strupena, — dren, beršljan, vinska terta), debelolistnice (kakt), zlatičnice (zlatica, cprni teloh — struppn —, potonika, srobot, češmin), križnice (kapus, ogpršica, ropa, kreša, redkev, hren), klinčnice ali nagpljni, sleznice (čajavpc, lipovec, Iipa), rožnice (mandeljnovo drevo, brezkpv, marelica, češplja ali sliva, češnja, višnja, ceraž , hruška, jablana, robida, rudeča jagoda), stročnice (grah, Ieča, fižol, detplja, grašica, bob, lan, vijolice, javorji, pomoranče). — Dobičpk, ki nam ga daje rastlinstvo, je neizmerno velik. Poglejmo le-mnogoverstne žita, sočivja, zelenjave, sadja in pične rastline, pa tudi tiste drevpsa in germe, ki nam dajpjo les za kurjavo in za drugo rabo! druge, kakor lan in bombaž nani dajejo robo za oblpko ; zopet druge rastline so oljnate, ki se rabijo v obertniji in v umetniji; sponinimo pa so tudi tistih rasflin, ki imajo v sebi liude strupe, pa tudi najboljše zdravila za človpka in za živali. Spoziiati moramo , da tudi v rastlinstvu prpdobrotljivi in modri stvarnik odkriva človeku neizmerne dobrote!