Zaklad na otoku. h aVigleSkega prevedel Panloa, (Dalje.) Zalo niso bili zelo iznenadeni, da je jadrnica že ^ilula na odprtem inoru, ko so prišli do bregia. Fovcljnik ,jo je poklical. Eden od inoriiariov mu io zavpil, naj se ne postavija jireveft po svetli mesečini, da «e dobi kos svinca med rebra, in obenem je prižv ižgala kroglja irdo mi mo njet,ove roke. Jadrnica je podvcji1a svojo hitrost in kmalu izginila. Poveljnik je stal na obrežju — .,z dolgim nosoni", kakoi* je sam povedal. Poslal je Se sicer v B. glas k stražni brzoiadrnici. ,,To pa je toliko, kakor ni$", mi je pravil. ,,Tzmuznili so se nam, pa jo konec! Le to me veseli" , je pridjal, ,,da sem tistemu Petru ;io lomil rogovo!" Vrnili smo se k ,,Admirahi." No morete si misliti, kako so flo<^inci gospodarili pri nas in prftvmili fer premelali celo hišo od vrha <lo lal. vSe uro sn vrgli s stene, lco so stikali 7,& riami. Vzeli sicer niso druga peboj kot ^apitanov denaF in nekaj srebrnih žlic in dr.ngega namiznega orodja iz omare, pa s svojim razbijanjem so napravili toliko škode, da sva bila z ma(erjo dejanski uničena. Poveljnik pravzaprav ni raziunel dogodka. ,,Denar so našli, pravite. Dobro lorej! Kaj pa so še potem iskali? še več lenarja?" ,,Ne. Deriarja ne. Misliin, da pač  imam tu-le v svojem žepu tisto reč, ki so jo iskali, in odkrito vam povem —  spravil bi jo rad na varno.  ..Scveda, prijatelj, ^isto prav govorite! Ako liočete, jo vzamem jaz seboj", se je ponujal. ,,Mislil sain — morebiti, da bi dr.  Iiivesey —"  ,,Prav dobro!" se jc liitel popravl:ati, Mi>rav dobro! Poštenjak je in uradna oseba. In sedajlc mi j>ride na inisel, (\i\ jfi tudi zaine najbolje, ako  Kvzdim i.ia in ]ioročam o vsom dogodkn njemu ali ])a graščaku. Stari Poter jo ubit. Ne da bi obžaloval rokomavhovo smrt, ampak Ijudje bi utegnili govoriG in očitali njegovo smrt meni a!i pa mojini tcvarišem, Cetudi v rosnici ne norejo ničesar reiv:i. To vam pove.n , tim, ako hodete, vas pa vzamem sc - Iz srca seni rau bil hvaležen za to njegovo ponudbo in vrnili smo se v vtus, kjei so stali konji. Povedal jem šo raaicri, kain da gr^ni, iu priprav l\?ni smo hili za odhod. ,,D.ogger", je rekel poveljnik, ,,vi imate m-^nega konja!, ^Vzemite faniak sebU" Zajor-.iil sem Doggeijevoga kouja, s^ o!-.leail tnoža krog pasu, ^oveljnik jo khknii m skokoma smo i o'i>teli v svetlo no8. .VI. Naglo smo j»«dili vso pol in sč ustavilt še le pred zdravnik.Ao lii?o. Nobene luči ni bilo videti. Ker sem bil najmlajši iii pajgibSnejii, sem skočil ra/. konja in potrkal,  dekla je prišla odpirat. ,.Je dr. Tjivosev doma?" sem liitfn  vprašal. Odgovorila jo, da ga ni, da je do ^ol popoldan domov nd oddaljoncga bolnika^ proti vefieru pa da je odšol v grašfiino na obisk. ,,,Toro.j pnjdimo Ija!" je odlofiil poveljnik'. Pot je bila kratka, zato sem fukel peš za konji do gražCinskega vrta in po dolgem drovoredu do gradiCa, ki se je se je belil v bledi mesedini sredi golih zimskih un;\ s. Poveljnik je razjaiinl in vzel mene seboj v grad. Shižabnik- na.iu je peljnl po dolgena in s preprogami obložonem hodniku t knjižnico. Polna knjig je bila, kipi razne velikosti so stali naokrog, dragocene puške, sadiokrcsi in drugo orožje je viselo na stenab, zcmljevidi in mornarsko nrodjd jc lcžalo razvršCeno po mizicaK, reSke in zanimive drob narije iz vseh delov sveta so bile razsiavljeno jjo j.redalih' in ob' slonaH, za pečjc pa sta sedela graščak in doktor L;vesey v živahnem pognvoni, vsak s svojo pjpo v tistih. Niscm Se videl graščaka od blizu. Visoko 2rastel jc bil, vefi Jcot fest .^evj.tev j3 meril in močan )e bil v r^e * iiah. .-,jegov obraz. na prvi.pogled sicor osoren in strocr, je kazal dobro (lušriosi jn odkritost. Dolga potovari» po daljnib' deželah in nevarni dožiw ljaji ho vtisnila njegov^mu zagorolfi m.i lica odlofion i/raz in zarisala žo inarsilcrko osti-o jtotezo krog njegovjh izrazitih usten in bistrita 06:. (Dalje priKodn]io )