MoiStvo fn npravniStvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
Naročnina listu:
„STRAŽA“
izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Celo leto Po) leta četrt leta
Mesečno
12 K. 6 K 3 K 1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnik oznanilih velik popust
St. 49.
Maribor, dne 26. aprila 1909.
Letnik I.
Naši kandidati.
Na programu Slovenske kmečke zveze kandidirajo:
Splošna skupina, ki voli dne 7* maja, sodni okraji Maribor, Sv. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer, Ptuj, Ormož, Rogatec, Konjice, Slov. Bistrica:
dr. Anton Korošec,
državni poslanec, Maribor.
Splošna skupina Celje, Laško, Sevnica, Kozje, Brežice, Šmarje, Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Slo-venjgradec, Marenberg:
Franc Pifiek,
državni poslanec, Orehovavas.
V skupinah za kmečke občine kandidirajo:
Za sodni okraj Maribor, St. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer:
Franc Robič, deželni odbornik, Gradec*
Ivan Roškar,
državni poslanec, Maina.
Za sodni okraj Ptuj, Ormož:
Anton Meško,
Župan, Lahonci.
Josip Ozmec,
župnik, Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
Za sodni okraj Rogatec, Šmarje:
Jakob Vrečko, kmet, Ponikva»
Za sodni okraj Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško:
dr. Ivan Benkovič,
državni poslanec, Brežice*
Alojzi] Terglav, kmet. St. Peter v Sav, dolini.
Za sodni okraj Šoštanj, Slov« Gradec, Marenberg:
dr« Karl Verstovšek*
profesor, Maribor,:
Za sodni okraj Brežice, Sevnica, Kozje: dr. Franc Jankovič, zdravnik. Kozje.
V sodnih okrajih Slov. Bistrica—Konjice:
Peter Novak,
posestnik, Slov. Bistrica.
Somišljeniki! Splošna skupina voli že dne 7» maja, skupina kmečkih občin dne 17, maja. Razmere stoje za našo stranko tako izborno, da zmagamo na celi črti, Če le naši pristaši vsi store svojo dolžnost! Na delo torej, na delo za zmago!
Volilno gibanje.
Dolič. Pri nas ljudje ne pomnijo, da bi se tedaj vršil kak političen shod. Radi tega je zavladalo veliko veselje, ko smo zvedeli, da namerava sS. K. Z. pri nas prirediti volilni shod. Že pred napovedano uro so bili vsi prostori Jastrobnikove gostilne natlačeno polni. Shodu je predsedoval g. Jastrobnik. V imenu S. K. Z. Se govoril g. Vlad., Pušenjak, ki je ostro bičal volilno reformo, M je krivična za slovenski narod, kakor tudi za kmečki stan, ter začrtal politični, kulturni in gospodarski program bodočih de-Želnozborskih poslancev S. K. Z. Izvajanja so našla navdušen odmev,» 'še celo nekateri nasprotniki, ki so bili navzoči, so osebno izjavili govorniku, da popolnoma odobravajo program kandidatov S. K. Z. Dne
7.	maja bodemo vsi volili gospode dr. Ant. Korošec (okraj Konjice), in Pr. Pišek (okraj Slovenjegradec), 17. maja pa gospode Pet. Novak, (okraj Konjice) in dr. K. Verstovšek (okraj Slovenjegradec).
St. Andraž pri Velenju. Nad 100 zavednih mož in mladeničev se je včeraj zbrala na shodu S. K. Z., da se pogovore o bodočih deželnozborskih volitvah. Shodu, ki je pričal o veliki' politični zrelosti zborovalcev, je predsedoval zaveden kmet Blagotin-šek. V imenu S. K. Z. je govoril g. Vlad. Pušenjak o volilni reformi, o krivicah, katere trpe Slovepci v Gradcu , ter razvijal program za bodoče delo naših poslancev v deželnem zboru. Z zanimanjem so zborovalci (sledili izvajanjem govornika in želeli, da se v kratkem priredi spet kak shod. Kandidatura Franc Pišeka za splošno in dr. Verstovšeka za kmečko skupino se je sprejela soglasno, proti ni nikdo glasoval.
Gorenje.) Shod, ki ga je priredila S. K, Z. dne 25. t. m. ob 11. uri dopoldne pri nas, se je vr šil nad vse lepo. Predsedoval je g. Pirtovšek, posestnik iz Smartna na Paki. Nad 130 vrlih mož je z velikim zanimanjem sledilo govoru našega kandidata dr. Verstovšeka in popolnoma odobravalo njegov! program. Po raznih vprašanjih, ki so uh volilci stavili na kandidata in na katera so dobili zadovoljive odgovore, sta govorila!, še gg. Pirtovšek in Cenčič. Ljudje so bili zelo navdušeni in so vsi obljubili,. ,da bodo volili le kandidate S. K. Z.
Skale- »V nedeljo dne 25. t. m. ob eni uri pop, je bil pri nas javen volilni shod pod milim nebom, katerega se je udeležilo nad 300 oseb. Za predsednika shodu je bil soglasno Izvoljen gospod škalski župan Kovač, po domače Oremuš, ki je navzočim predstavil kandidata S. K.. ‘Z. dr. Verstovšeka. G. kandidat je nato v skoro eno uro trajajočem govoru razvijal svoj program, (katerega so navzoči burno odobravali. Na shodu je bilo tudi par nasprotnikov, ki so se pa iz strahu potuhnili. (Sicer so napravili par neumnih medklicev, ko se jih je pa nato pozvalo, najse oglasijo k besedi,) so pa izgubili pogum. Kandidaturi Pišeka in dr- Verstovšeka sta bili soglasno sprejeti.
Šoštanj. Včerajšnjega shoda S. K. Z. v hotelu Rajšter oh .4. uri popoldne se je udeležilo veliko število zavednih pristaševi Slovenske kmečke k veze. Predsedoval je g. Skruba Miha, podpredsednik je bil g. Koren Franc, .reditelji gg. Dren Martin, Zajc J. in Ajdič Gašper. Liberalni zgagarji so poslali na shod nekega agenta Muršeca, da bi delal zgago. Ali prijele so ga krepke roke vrlih rediteljev in kar frčal je skozi vrata. , Na shodu so govorili kandidat dr. Verstovšek, župnik Rožman in, urednik Cenčič. Nato so navzoči soglasno sprejeli kandidaturo Pišeka za splošno skupino in kandidaturo dr. Verstovšeka za kmečko skupino.
Rajhenburg. Shoda S. K. Z. v nedeljo dne 25. t. m. se je udeležilo nad 300 volilcev. Govorila sta kandidat dr. Jankovič in podpredsednik iS. »K. Z., g. Mlakar. Na shod je prišel tudi dr. Koderman z organiziranimi kričači. Ko ee ga je pa opozorilo na paragrafe, je utihnil.
Dobova. Shod S. K. Z. dne 25. t. m. je krasno uspel. Govorila sta dr. Jankovič in Mlakar. Na (shod
PODLISTEK.
Albert.
(Konec.)
Začuden pogledam na divana gospa Murnova ee je ražgovarjala s Petrom.
„Gospod Šlibar, glejte, to je poezija!"
Peter odpre usta In jo pogleda silno bedasto,
„Poezija — ?“
„No, da! Ti obrazi,, to navdušenje, krasno igranje na klavirju. Poglejte ttam gospodično Butniko vo: vsa sentimentalna je postala!“
Ubogi Peter ni vedel, kaj bi dejal. Premikal so je na Stolu sem ter tja in gledal vapjo z izbuljenimi očmi.
„A vi ste (grozno prozajičen človek, gospod Šlibar! Zaljubljeni, pa se držite tako dolgočasno. — Ali niste prav nič ginjeni, prav nič vznešeni? Poslušajte .v *ravno sedaj igra gospodična Stanka „.Luna sije.“ — No, prvi toni so res prav slabi, pa bo go tovo boljše “
Petra Se je polastilo nekaj sramu podobnega Za hip mu je šinila skozi možgane nevavadna misel, katere pa se je takoj sam prestrašil: hotel je utajit» svojo ljubezen.,
Ta lepi, žalostni obraz gospe Murnove; bes© da „poezija“, s katero Je Peter vselej spajal svoja solzna ljubavna pisma, ^romantične povesti Dumaso-ve in jasne, melanholične oči; in potem ta dolgočasna, vsakdanja družba in njegovo prozajično razmer* ja s (Tarmanovimi — vse tto inu je za trenotek obu* dilo nekako zlovoljo,. skoro stud. Ali sam pri sebi jt ponovil čisto mehanično;	1
„trt jaz jo vendar-le rad imam J "
Noč je bila krasna a precej hladna, ko sva so vračala po dolgi poljanski cesti proti domu.
1 Trno, mirno je bilo, le zdaj pa zdaj je Šinila kaka temna postava ob hišah in izginila v kakšno
vežo;, zaspano so odmevali najini koraki po kameni* tem tlaku.
Vzhodne stene poslopij je barval bledi mesec z rumenim svitom, črez cesto pa so 'segale dolge, temne sence. Peter je vzdihnil.
„Ti, povej mi odkritosrčno, kako misliš o nocojšnjem večeru pri Tarmanovih.“
„Jaz ne mislim ničesar; gledal sem ves čas samo gospodično Brajdičevo.“
„Ne, ti mi zakrivaš —“
„Povej mi razločno, kaj prav za prav hočeš vedeti.“
„Ko sem jima povedal, da mi je brat umrl —"
„Cernu ne nadaljuješ? Ti si pričakoval morda — solza, \ali kaj podobnega?“
„Ne, ne! Tega nikakor ne! Pa vendar, Čudno se mi je zdelo —“
„Ha, ha, ha,, Peter, kako si ti nedolžen!	—
Kaj ti je že rekla gospa mama? — „Ali mislite,, da bi bila vaša izvoljenka rajši žena1 kakega malega mestnega uradnika —“ in tako dalje! — In tega ti ne IrazumeŠ? Moj Bog, Peter, ti si kar naravnost — zabit! “
Nekaj časa je molčal, naposled pa je izprego-voril počasi, polglasno, kakor bi vsaka (besedo posebej premišljeval.
„Da — to — razumem!"
„Hvala Bogu!"
„In — ali si zapazil, da se ves večer ni zmenila zäme niti gospa mama, niti Stanka? Delali sta c menoj nekako tako, kakor bi bil odveč, zadnji. To rae je skoro bžalilo —“
„Čudno!“
Peter je zopet molčal.
„Ob polu dvanajstih moraš biti na, Jrolodvoru, Ivan. Kdaj je Šele tri četrt na enajst. Pojdiva malo v drevored, kaj misliš ?“
„Meni je prav. Pojdiva!"
V drevoredu je bilo vse prazno. Na široki, beli poti so se na lahko zibale Črne (sence dreves.
V listju je Šumel lahen in hladen veter; tu pa tam je padlo (ha zemljo kako uvelo pero, ter se nekaj časa trepetaje krčilo na tleh; kakor svetle, bele proge lesketali so se bledi mesečni žarki) med 6encami.
Peter je gledal v tla in faaposleđ zamrmral:
„In tam je vse — brez poezije."
„Peter, kadar bodeš imel kaj časa,, sedi doma na zofo in sedi ves dan. Ti počasi misliš, zato je zate par ur premalo. — Ali ne vidiš, da si kar samo omrežen. Kakor sem rekel: sedi na zofo in nekoliko premisli, ne nekoliko, natančno pomisli, kaj sem ti dejal —“
Na kolodvoru sva si segla v roko.
„Torej — Peter — “
„Prijatelj, ni mi treba sedati na zofo nocoj sem bil zadnjikrat pri Tarmanovih!“
„A poslovit se pojdi kljub temu. Ne bilo bi le po, da bi kar tako izostal.“
„Jutri ne pojdem «— pojutrajšnjim!“
•
Dve leti pozneje sem sedel pri „Lloydu“ ž njim in njegovo ženo Stanko.
Crez mesec ‘dni pa sem ga posetil v Drinju.
„Povej mi, prosim te, Peter, kaj si počel takrat? Ali si šel. črez dva dni k Tairmanovim? In kako je bilo tam?“
„Kako? Jaz pridem tja- In zdelo se mi je, kakor bi se vrnil domov iz neke daljne, tuje dežele. In Črez par trenotkov, po prvih besedah gospe Tarma-nove, nisem mogel več razumeti/ svojih prejšnjih misli. Vse je minilo, razpršilo se je, kakor, pomladni oblaki. Prijatelj, ti bi dejal, da so me tako premo-teno privezali base, da so me mojstrsko omrežili. »— Ali rečem ti: ko bi se jaz odtrgal od Tarmanovih, ne mogel bi živeti; taval bi okrog, kakor (slepec sredi trga. Skratka, /.navadil sem se nanje, kakor izrecimo — na svoj nos!"	■■■'■’	•
„Prijatelj, ti si, srečen človek.“
Kako» vidiš! — Mina Še no) litra!“
je prišlo nekaj nasprotnikov, pa so bili mirni. Eden izmed njih je celo izjavil, da se popolnoma strinja a programom kandidata Slovenske kmečke zveze dr. Jankoviča.	.
Dečno selo. Okoli 150 volilcev se je udeležilo včerajšnjega shoda S. K. Z.• JNasprotnikov ni bilo blizu. Govorila sta dr, Jankovič in Mlakar. Kandi-tura dr. Jankoviča je bila z velikim navdušenjem soglasno sprejeta.
Mala Nedelja. Shoda Slovenske kmečke zveze dne 25. t. m. se je udeležilo nad 400 volilcev. Shod se je vršil čisto mirno. Govorili so državni poslaneo Roškar, župan Postrak i,z Morave in drugi.
Sv. Križ na Murskem polju. I Shod Slovenske kmečke zveze dne 25. i. m. se je vršil ob prav lepi udeležbi, jčeprav je bila ta dan procesija v Veržej. Govorili so državni poslanec Roškar, domači) gospod župnik, kaplan Tkavc iz Ljutomera, gospod Kardi-nar iz Krapja in drugi. Vsi volilci so zelo navdušeni za kandidate S. K. Z.
Zemljičevi shodi. Kandidat Zemljič jei priredil včeraj pri Sv, Juriju in v Ljutomeru volilna shoda, ki sta se pa obai tako obnesla, da si ju bo gotovo zapisal v svoj album z zlatimi črkami kot prva volilna shoda njegove kandidature. • Slabše nista mogla biti obiskana, posebno v Sv. Juriju; v Ljutomeru so rešili čast, obiska mladeniči, pred katerimi, so imeli slogaški generali velik rešpekt. Govoril je kandidat Zemljič, kateremu je dr. Grosman vedno primešaval: dijete, dijete. Tedaj po dijetah se vam sline cedijo, gospod doktor ? , Govoril je še tudi pooblaščenec odbora združenih slogašev, visokošoleo Vesenjak. Letele so tudi grde psovke, katere bomo še objavili* da bodo naši ljudje spoznali omiko »akademično izobraženih gospodov.
Dr. Korošec, Meško, Ozmec, Dne 25. t. m. se
je vršil pri Sv. Barbari v Halozah shod S. K. Z. Govorili so kandidatje dr. Korošec, Meško in Ozmee ter g. Brenčič mL < Shod se je vršil v najlepšem redu.
Dr. Korošec, Meško, Ozmec, Dne 25. t. m. ja
bil ‘shod S. K. Z. pri Sv. Ani v Halozah, ki je bil zelo dobro obiskan. Govorili soi kandidatje dr. Korošec, kmet Meško in župnik Ozmec, ter predsednik okrajnega odbora S. K. Z. za ptujski okraj Brenčič mlajši.
Plojevi shodi po ptujskem okraju so bili zelo klaverni.
Dr. Benkovič in Terglav sta priredila včeraj tri shode, ki so krasno uspeli. Natančnejše poročilo objavimo prihodnjič, ker nam je„Ldanes prepozno došlo.
Stari spomini.
„Narodni Dnevnik“ že zopet spravlja na dan znano \zadevo dr. Benkovič—dr. Sernec s tem, da piše: „pasjebičani Benkovič.“ Seveda nameravajo celjski liberalci s tem dr. Benkoviča označiti kot brez-castnega človeka, pa se jako motijo. Mi kličemo samo v spomin razsodbo Častnega soda na Dunaju, ki se je z največjo natančnostjo šbavil s to zadevo. Ta razsodba se glasi doslovno:
„Dr. Benkovič je v častni .zadevi z dr. Serne-cem ravnal pošteno in Častno, on se ni pregrešil zoper. zakone časti in dostojnosti; častni Sod mu ta svoj izrek ponudi v popolno zadoščenje.“
S tem je dr. Benkovič dobil zadoščenje od mož, ki spadajo med najodličnejše v naši državi bodisi po izobraženosti in oliki, bodisi po rodu En stanu, bodisi po službi. Tako sodijo možje, ki vedo, kaj je poštenje In čast,, : tisočkrat bolj nego celjski neredno-strankarsko-obrekovalni liberalci. Kar se pa tiče psovke „pasjebičani“, pa podajemo celo zadevo v pravi luči po zapisnikih.
Dne (25. avgusta 1907 1907 se je vršil shod S.
K.	Z. v St. Juriju ob juž. žel., na katerem je drž. poslanec dr. Benkovič med drugim dokazoval zvezo Narodne stranke s socialdemokrati in štajerčijanci za Časa državnozborskih Molitev. Tega shoda se je udeležil tudi g. dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju, ki je cel čas govornika motil z medklici in je iv gori navedenem trenutku zaklical: „Saj se.je tudi on fdr. Benkovič) trikrat.dol (ali gor) peljal!“ S tem je menil reči, da je tudi Benkovič trikrat beračil za glasove ; socialdemokratov, oziroma štajerčijancev. Ö tem se. je namreč že med volitvami ,in pozneje pisalo v „N.
L.	“ in „D.“, (zlasti o zvezi s hrastniškimi Nemci, o pohodih dr. Benkoviča v Hrastnik,, četudi on še do takrat ni bil v Hrastniku.
Na ta medklic je dr. Benkovič zaklical dr. J,' Sernecu, da je nesramni Iažnjivec, dokler svoje trditve ne dokaže. Seveda dr. Benkovič teh besed pri shodu ni hotel preklicati. Gospod dr. Sernec je za,-liteval na to po. svojih pričah zadoščenje za to žalitev. Dr. Benkovičvpa je po svojih (zastopnikih g. dr.
L.	Filipičli in prof. Fonu izjavil, da obžaluje žalitev . v „Slov. Gospodarju“ in v,Nar, Listu“, oko dr. Ser-neo istotam izjavi, da s svojim medklicem g. dr Beni kovicu hi hotel očitati (nepoštenosti v političnem 'delovanju, kakor' je on (dr. Benkovič) medklic razumel.
Toda Zastopniki dr. Serneca so odklonili to poravnavo, Češ, 'da gospod dr. Sernec ničesar ne , prekliče in dä njegove besede (ne vsebujejo nič rrtzžal-jivega; . zahteval je tudi, da naj dr. Benkovič Svojo Žalitev pred farno cerkvijo da 'preklicati.
Dr. Benkovič je tako pOravnavb odklonil.
„Nato jfe’ žaslopflik, gospoda- dr. -'Janko Serneca,
dr. (Benjamin Ipavic, s pismom od 18. septembra 9. 1907 pozval dr. Benkoviča, naj da brezpogojno zadoščenje, sicer naj novo imenovani zastopniki določijo kraj, čas in orožje.
Dr. Benkovič je na to odgovoril, daj je edini način poravnave že ponudil in da, (seveda izključuje dvoboj.
Dne 13. septembra 1907 zvečer je bil, idr. Benkovič v odlični družbi rr hotelu Grič na Čatežu, ko nenadoma vstopi g. dr. Sernec, držeč roko v desnem žepu. Dr. Benkovič je takoj uvidel položaj, stopil v pozituro za stolom in vprašal dr. Serneca, kaj »namerava, kaj ima v desnem žepu. Dr. Sernec pozove dr. 'Benkoviča, naj prekliče žalitev; v istem hipu dr. Benkovič dvigne stol, da bi se branil, dr. Sernec udari črez stol z nekim orožjem — menda bič. — dr. Benkovič priskoči in skuša orožje izviti; pri tem dobi dr. Sernec par udarcev s pestjo v obraz, na kar so po kratki kontroverzi odstrani.
Slovensko ljudstvo naj sedaj samo sodi, kdo se Je prav obnašal; zavratni 'in pobalinski napad dr. Serneca se sam dovolj obsoja. Toda tudi ta banditski napad mu ni odvzel pečata (nesramnega lažnjiv-ca, kateri se mu pozna na čelu in to mu bo Še (pogosto na uho zadonelo.
Narodna stranka na Štajerskem ima zaslugo, da se je v politični boj zaneslo i psovanje in celo orožje.
Dr. Janko Sernec je namreč eden »soustanoviteljev Narodne stranke, kateri je s svojo nerodnostjo, nervoznostjo in strastjo* že (»marsikaj pokvaril. Taki napadi so prav lepa podlaga za skupno in pa složno delovanje na narodnem polju, katero imajo narodnjaki vedno na jeziku, (v, dejanju pa kažejo sovraštvo, zlobnost in nemškutarstvo.
Očitno je dr. Sernec nalašč stavil take zahteve, da je dobil vzrok za svoj zavratni napad.
Raznoterosti.
Duhovniške spremembe. Prestavljeni so čč. gg. kaplani:i i Lovrec Andrej iz Hoč k Sv. Juriju na Ščavnici; Josip Krajnc iz Sv. Petra niže Maribora v Hoče; Martin Tomažič 'iz Črešnjevca k Sv. Petru niže Maribora; Anton Trinkaus z Remšnika na Črešnjevec.
Dr. Božič predstavlja svoje sorodnike. Svojega očeta vodi po shodih, da bi volilci videli, da js res kmečki sin. Koga bo pa dr. Karba vodil, ki je obrtnika sedlarja sin in vendar kandidira za kmečko kurijo? Svojega tasta predstavlja kot računarja za pravde; svojo teestro, ki je kot natakarica pobirala za Freuensfeldov spomenik, in je zdaj nemška go-stilničarica, pa bo menda predstavil v dokaz, da je on (dr. ‘Božič) dober narodnjak! Njen svak urar Ji-cha v Celju pa je odpadel od katoliške cerkve in je protestant. Ali še bo nam gospod dr. iBožič več povedal v celjskih narodnih liberalnih listih?
Kandidat dr. Karba si je nabavil novo ročno potno torbico, v kateri gotovo nosi po shodih zdravila, da lahko takoj pomaga tistim poslušalcem, katerim pride slabo vsled neslanosti,/' ki jih» morajo poslušati iz Karbovih usti. Pa vsa ta zdravila ne bo-
■	do nič pomagala. 17. maja ne bomo karbali.
Uskok Zemljič se je sam postavil kandidatom, da dela težave narodnima kandidatoma Roškarju in Robiču. V mariborskem »okraju ob meji rujejo nemškutarji, v spodnjih okrajih kmečki. uskok Zemljič. Kaj mu bodo nemškutarji za to dali? Proč z (uskokil
Dr. Božič ima v Celju omoženo sestro, ki pošilja svojo deklico v nemško šolo. Ako je dr. Božič tako slaboten, da niti pri svoji sestri ne more doseči narodne vzgoje otrok, kako bi mogel potem kaj doseči v Gradcu, če -bi bil izvoljen poslancem? Slabot-nežev pa nočemo poslati v deželni zbor.
Smotrena agitacija za kandidate S. K. Z. v celjskem volilnem okraju ne da mirovati liberalnim glasilom. 'Ježi jih, da nočemo „bratomornega“ boja sprejeti, ampak da prirejamo shode za svoje pristaše, ne pa za liberalne kričače. Gospodje, v celjskem okraju ne bodete imeli prilike za „bratomorni“ boj, katerega na vsak način hočete izzvati. Saj bi bilo smešno, da bi si taktiko naše agitacije hoteli predpisati dati od svojih nasprotnikov. ;Mi se bodemo potrudili, volilce seznaniti s programom in osebami na-
■	Šili kandidatov, agitacija liberalnih kandidatov pa
nas prat rtič ne briga. Na neslane in premlaćene qsebrie napadert liberalnih listov fmi seveda ne bodemo molčali in imamo začrtano pot, da jih zavrnemo. Volilci sami bodo Odgovor dali 7. fr n 17. maja. Pozivamo somišljenike, da v polni meri store svojo dolžnost. '/g /č/'rt' A ’»Art	■' ,»■ rt 11..;
Obrekovalci. V štev. 86. „Nar. Dnevnika“ dne 17. aprila se napada državni poslanec naš č> ,g. dr, Korošec, češ, da je iskal kandidat^ po Savinjski dolini. posebno se je pa trudil v R, pri znanem' gospodu. kateremu pa nikakor ni šla v glavo Terglavov»-tovarišija in ni hotel' pod nobeno Ceno sprejeti kan- , didature itd; Nato odgovarja podpisani sledeče: Res je, da mi je S. K. Z. zaupala kandidaturo iii jaz sem njen program tudi podpisal, in štejem si <r Čast. da ga lahko vsikdar podpišem. „ Kandidature pa nisem mogel sprejeti »zaradi družinskih razmer. .-.S( to izjavo odpade tudi nesramen napad na' g. Terglava, Kar se pa drugega čenča stega dela 'dopisa tiče z ozirom na dr. Korošečeve besede, da bi potem preveč farški izgledali, izjavljam, da je 'to podla laž in ,
znana taktika nasprotnega volilnega manevra. Živela 'Slovenska kmečka zveza in njeni kandidati! — Anton Turnšek, posestnik in.trgovec v Rečici nad Mozirjem.
Dr. Benkovič in hrastniški Nemci. Narodna stranka trosi staro laž, da je dr-. Benkovič Nemcem v Hrastniku obljubil potegovati se za nemško šolo. Cujmo, kaj sta pri sodniji v Laškem dne 9. grudna 1907 povedala g. Fr. Wiltsehnig lin Avgust Riickl o pogovoru, . katerega sta imela z dr. Benkovičem o priliki nekega volilnega shoda v Zidanem mostu. Dr. Benkovič je bre;z ovinkov obema na njiju vprašanje izjavil, da ne more biti zoper nemško šolo, ako je postavno število 'nemških otrok, da tudi za slovenske otroke zahteva slovenske manjšinske šole, kjer je postavno število otrok. Oba sta še dostavila, da se dr. Benkovič nikdar ni potegoval za glasove hrastniških Nemcev. Seveda bodo liberalni listi naprej trobili neresnico.
Liberalno zavijanje. V 88. številki „Narodnega Dnevnika“ od dne 20. aprila 1909 se pod zaglav-jem: „Katoličanstvo dr. Jankoviča“ trdi, da je dr* Jankovič g. dr. Dswatitschu o priliki njegovega slovesa priredil sijajno večerjo.
G. dr. Jankovič nam je na prošnjo poslal sledeče pojasnilo: „Dopisnik te lažnjive notice je znan* V svoji smešnosti ni zamogel molčati. Ves * srečen, da je skrpucal par vrstic za politični dnevnik, mu je prekipeval jezik tega, kar mu je polnilo dušo. A mož se je lagal, (grdo lagal. Slučajno sta dotični večer dva slovenska uradnika, gospoda J. in R., bila priče one sijajne večerje, ko me je /g. dr. Dswatitsch s svojim prijateljem posetil in sem tudi njima po svoji navadi ponudil kupico domačega Fina in mal prigrizek. Scmo to je res! “
Dvoje očividno liberalnemu dopisniku ni znano: 1. dolžnost slovenske gostoljubnosti in 2. da taktni in pametni ljudje vedo ločiti politično naziranje in osebno socialno stališče. Stvar pa (ima (Še drug pomen. jGospod dopisnik — znan po svojem veternja-štvu in nezanesljivosti — je iz znanih neopravičenih vzrokov sedaj tudi pristaš Narodne napredne stranke in sili očividno na plan. Mi mu svetujemo, naj so Čuva. Ce ga hočemo potipati mi, bi utegnili to napraviti preobčutljivo in prekorenih).
Sredstva liberalcev v volilnem boju. Liberalni dnevnik z dne 22. t. m. prinaša sledečo notico: „V 1. P u. š e n j (a k — liberalec,! Fired kjratkepn je organizator klerikalnega posojilništva, VI, Pušenjak, ki glasom „„Straže“ zdaj prireja za Roškarja volilne shode, na nekem klerikalnem shodu hudo naletel. Km'etje so nad njim vpili: „(Tiho bodite, Vi ste sami liberalec!“ Za to imamo price. Preteklo jesen je pa dr. Jankovič istemu Pušenjaku pri „Nadvojvodi Ivanu v Mariboru zalučal v obraz besede: „Vi ste Iažnjivec, tožite me!“ Torej enkrat Iažnjivec, enkrat liberalec, enkrat medved orjaka Roškarja — znanega Čarostrelca.“ — Ta notica, spisana radi tega, ker si je g. Pušenjak „drznil“ btrez dovoljenja celjskih liberalcev iti na shod v Ivianjševce je od konca do kraja velika laž. Dokaz temu sledeče pojasnilo:
Z ozirom na notico v Št. 90. Nav. Dnev. izjavljam, da nisem bil n i k'd a r z g* dr, Jankovičem v hotelu „Nadvojvoda Ivah“ skupaj, da me ni nikdar imenoval „liažnjivca“, kakor tudi, da niso na nobenem -shodu kmetje nad menoj vpili: „Tiho bodite, Vi ste sam liberalec! “ in prosim priče, ki so tako „izvrstno“ informirale Nar. Dnev., da se javijo, da ž njimi primerno obračunim.
Celje, 22. mal. travna 19091.
Vlad. Pušenjak.
Agent Muršee, vdinjen pri zavarovalnici Fran-co-Hongrois, je sam priznal, da so ga liberalci nahujskali, naj gre na naš shod v Šoštanju kričat. — Muršee je že prejšnji večer grozil, da bodo liberalci napadli dr. Verstovšeka in vsakega/ ki bo z njim prišel že na kolodvoru z ghjilimi jajci in da bodo na vsak način skušali razbiti naš shod. Ne vemo, kaj bi rekla zavarovalnica Franco-Hongrois, ko bi zvedela d takfem nastopanju svojega agenta.
Po Savinjski dolini gre glas, da se 17. maja ne bo karbalo.
v
Štajersko.
Celje. Kaj dela potovalni učitelj družbe sv. Cirila in Metoda Ivan Prekoršek iz Prekorja pri Celju? Tai ud .vseslovansko“1 šfolskef družtje,; plaičjan agitator Nar. stranke kuje v stanovanju liberalnega konoipijenta, generala Narodne stra,nke, v zvezi z .Milošem Stiblerjem, agitatorjem liberalcev, katerega plača nad strankami stoječa liberalna „Zadružna zve-za““ v- Celju, naklepe zoper kmečko ljudstvo, dopisuje dan za 'dnevom v liberalni dnevnik in agitira od pctlcja naprej v marnberškem okraju za' izvežbanega . kniQ'ta, advokata dr. Božiča. Svetujemo gospodu Pre-: koršeku, če nima od družbe nobenih navodil za svoje delovatijq, da si da ista od uradnikov Češke šolske družb(V ih. ' Apr e videl bo, da mora biti obrambno delo ločeno od Strankarskega. To zahteva najnavad-nejši takt; Uradniki- Slidmarke in Sohulvereina so „ Nemci in nič .drugega^Rrekoršek, je‘ pa-samo liberalec in nič drugega. ;	: / '
Dobrna. Goričan je po poklicu kmetijski poto-valni učitelj In bi kot tak moral delovati za napre-dek kmečkega ljudstva v vsakem oziru. Gotovo ne služi v izobrazbo in odgojo kmečkega ljudstva, ße Goričanovi pristaši razbijajo shode in počenjajo surovosti. Goričan je kot kandidat Narodne stranke soodgovoren za dejanja svojih pristaševi. Ce se on ne strinja s tem početjem, lahko ga .zabrani; ako pa tega ne doseže, bo dobil od kmečkega ljudstva, kadar bo prišel kam predavat1, tak odgovor, da bo deželni odbor v Grac^cuf moral nekaj ukreniti. Propad pri volitvah in nevzdržljivo stališče po volitvah bo sad njegovega dela! Mogoče pa Še ima Zadružna Zveza z družbo sv.. Cirila in Metoda skupaj kako sinekuro za njega kot liberalnega bojevnika. /jŠtibler-Prekor-šek-Goričiajn bo lep triumVirat!
Rogatec. G, Berlisga, sedaj Slovenca, poprej posili-Nemca, vprašamo: Koliko je; stala vožnja v Mestinjd in pijača isti dan, ko ste srečno postali kandidat ?
Trbovlje. „Zadružna Zveza“ v Celju je nad strankami, vsaka druga gospodarska organizacija je „klerikalna“, politično-strankarska, pravi Jošt. V dokaz temu služi, da so vsi njeni uradniki Jošt, Sti-bler, Kunej itd. v prvi vrsti liberalni agitatorji, da jim je liberalizem prva stvar, posojilnice pa le molzna krava, ki daje sredstva za liberalno agitacijo. V volilnem boju so uradniki liberalne Zveze tudi sedaj kakor vedno, v prvih vrstah.
Šoštanj. Advokat dr. Božic je bil že več kot tri leta pred ustanovitvijo liberalne stranke v Celju a, ni šel na noben shod, ni delal nič za prjobujo ljudstva, še le sedaj, ko se bliža Čas, da otvori pisarno in začne za „kmečko ljudstvo“ kot advokat pod firmo „izvežban kmet“ delovati, prekipeva njegovo srce ljubezni do kmeta., Ali ni to lov na klijente in glasove?
Slovenjegradec. Liberalno učiteljstvo je dobilo od Narodne stranke v Celju, oziroma od socialnega odseka Zveze navodila, kako naj nastopa in postopa pri sedanjih deželnozborskih volitvah. Celo navodilo sestoji iz 16 točk. Iz, 'njih kaj lepo odseva vse duševno uboštvo, s katerim razpolagajo naši liberalci. Za danes samo tretja točka. Ta se glasi:	„Pazite
na klerikalne agitatorje in njih mahinacije. Vsako nepostavnost si ,takoj zabeležite, poskrbite za dokaze in ^sd takoj sporočite tajniku Narodne stranke, g. Janko Lesničarju v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Pazite posebno na krščansko-socialne, agitatorje, ki jih meni K. Z. celo iz Kranjskega jmportirati.“ — Tako torej prosi in poživlja liberalni 'socialni odsek slovensko Štajersko učiteljstvo.' In učiteljstvo v taboru Narodne stranke se temu pozivu, kaj pridno in marljivo o d življa. Prva naloga naših liberalcev torej ni, vsestransko proučevati ‘kmečko in (delavsko vprašanje, proučevati pota, kako povzdigniti kmečki stan, kako ščititi, varovati, podpirati delavca — ampak gledati in paziti na klerikalne agitatorje. jUči-teljstvo torej izvršuje policijsko službo v Narodni stranki. In kot liberalni stražniki imajo vse vestno poročati gospodu Lesničarju v, Celju. In «zadnji volilni shod S. K. Z. v Slovenjegradcu nas je celo prepričal, da imajo celo gledati na to, da se naši kmetje ne pouče o svojih lastnih interesih, se celo ne bi smeli pogovoriti s svojimi kandidati, ampakf naj bi molčali, gospodu Božiču pritrjevali, in morda bi smeli — pa samo na tihem — pomilovati njegovega sivolasega očeta. Ako bi pa hoteli svoje, Zahteve staviti, tega jim ni dovoljeno. Takrat mora priti ves liberalizem na krov, kričati, vpiti, zmerjati, krepko udrihati po duhovnikih, podrepnikih, shode razbijati, samo da kmet ne pride do besede. Kmetje bi smeli zborovati samo takrat, kadar bi jim liberalci dovolili, govoriti samo to, kar liberalci hočejo. Tako je vaše socialno Vprašanje. 1 Liberalni (učitelji in njih somišljeniki so postali s tem slepi oprode celjskih študentov, koncipijentov in pisarniških uradnikov. ’Prav, le pazite na klerikalne »agitatorje in njih mahinacije, da se bodete kaj naučili. Socialnega,, kmečkega vprašanja itak ne razumete. Mahinacije bi bili v zadnjih dveh letih liže lahko spoznali. Saj obstoji cela mahinacija v tem, pomagati, rešiti spodnještajerske kmete, delavce, združevati vse stanove k skupnemu delu. Veseli nas, če hočete vsako nepostavnost poročati v Celje. Poročajte, da tudi liberalcem ni dovoljeno volilnih shodov razbijati, kmete pri volilnih shodih! nahruliti. Hočete biti za kmeta in kmeta na shodih nahrulite! Kaki ‘kmečki prijatelji ste? Gospod Božič, poučite kot jurist svoje oprode, kaj je prav in kaj ni prav. Pošteno jih oštejte. Ako tega) ;ne storite, ne stopajte s krinko nhprednjaŠtvai pred našega kmeta. In gospod Brinar, se li ujema to s stanovsko častjo učiteljstva? Tako dela učiteljstvo za kmeta, za'delavca? Krščansko-socialnih agitatorjev iz Kranjskega vas je strah V Gospodu Brinarju mora ja-biti znano berilo iz Šolske čitanke o praznem strahu. Le dobro ga pro-5 učite, da vas ne bobstrah. Strah vas; bodi pred ljudstvom, pred delavstvom, jd ne bode oddalp syojih glasov nitr vain niti gospodu Božiču, ampak dr- K.
. yerstovše.kU;dn-državnemp p osla n cp ; Piš eku-' Se še:; vidimo.
1 , .Smartin' pri SloVehjftradcu- Gotovo se Narodni stranki 'tresejo hlačice iz slfahu, da propadejo pri deželnozborskih’ volitvah.1 Z.adnji. „flarodhi {Dnevnik“ si je privoščil tudi mene, kjer me neko človeče podlo obrekuje,, da bi mi vzel ča,st in (dobro- ime pri fara-.nih. A Narodni stranki iii nobeno sredstvo preslabo. Podtika mi, da sem napravil ;v. heki_ družini , nemlr^ a to so storili zlobni jeziki, kj. so nahujskali moža
zoper mene. In zakaj? Ni »jim bilo prav, da je ta mož tako neustrašen pristaš Kmečke zveze in s podpihovanjem zoper mene so ga hoteli dobiti \ ha svojo stran. A motili so se. Res je verjel spočetka tem lažem, a Ikmalu je spoiznal, da je slabo poučen, da je nahujskan, prišel je in me prosil odpuščanja! G. Šalamunu, ki bo pa moral dati kmalu slovo politiki in vsemu hujskanju, če še hoče vleči svojo dobro plačo, bode vedno le tukajšnja bernja v oči, ki je pisana. To bi on rad odpravil, zato agitira. Ce bi on -zraven svoje mastne plače imel Še to neznatno bernjo, njemu Še (tudi to ne bi zadostovalo. Svetujem vam pa kot rojaku: Brigajte se za Šolo, dela bo dovolj; ikot gmajnski šribar se pa bolj poučite o volilnih postavah, da drugič ne bodete kaplanov izpustili iz volilnih imenikov, druge pa, ki so radi goljufije komaj prišli iz zapora, vpisali. Ce pa ste res tako nesebičen prijatelj kmeta, poravnajte iz svojega tistih 500 K sodnijskih stroškov pri novem konkurenčnem odboru! O volilnem shodu pri Juriču in tepe-nju mi ni nič znano, le toliko resnici na ljubo: Bivši cerkveni (ključar Jurič me je povabil, vabilu sem so odzval in govorili smo tudi o volitvah, razkrinkal sem tudi nekoliko Narodno stranko v naši fari, potem (smo se pa mirno podali domov. Da Di tam koga žalil radi tega, ker je pri nasprotni stranki, mi niti mogočo ni bilo, ker poznam premalo dotične občane. Torej, laž ima kratke noge! Med ljudi pa oom zahajal Šo bolj kakor do sedaj, naj mi potem Narodna stranka Še tako prisrčno svetuje ostajali doma za pečjo in Študirati pridigo. — Franc Letonja, kaplan,
Slovenjgradec. Na zadnjem zborovanju Kmečke zveze je dajal znani Narodovee Kae Ferdinaod domačemu kaplanu razne nauke, posebno kako da se je drznil na veliki petek se udeležiti posvetovanja v Narodnem domu češ, morali bi biti doma v cerkvi in tam moliti, kaj se vmešavate v politiko, Vaš delokrog je cerkev; hudi možicelj je pač pozabil, da je g. kaplan cel teden nadomestoval mestnega g. župnika, da je toraj bil v mestu cel dan in kot takemu je bila dana prilika pol urice žrtvovati politiki, saj je kaplan vendar državljan, ki plačuje tudi davek ravnotako kakor „mogočni“ Kac iu da toraj ima tudi pravico do volitve. — Seveda ga je g. nadučitelj izpustil iz imenika, a reklamaciji se je ugodilo! Študirajte g. Šalamun natančneje postave vedite, kdor je prišel pred kratkim radi goljufije iz zapora, isti ne spada v imenik. Pustite tudi hujskarijo radi bernje, saj veste, da Vas pošteni kmetje ne marajo. Vprašamo tudi Narodno stranko: Ali prihajajo otroci raditega v šolo, da bi domov nosili letake in vabila za Narodno stranko?
Iz gornjegrajskega okraja. Volitve v deželni zbor so tukaj. V našem okraja mora na celi črti zmagati Kmečka Zveza. Liberalce je tako strah, da so še tisto malenkost pameti izgubili, ki so jo še morebiti imeli. Naše kandidate zmerjajo po svojih umazanih listih za kravje in svinjske pastirje, za kravje hlapce itd. Vrli gornjegrajci, dajte jim na take nesramnosti dostojen pa občuten odgovor: Vsi na volišče! Dne 7. maja zapišite na glasovnice: Fr. Pišek, državni poslanec Orehovavas. Volilei! Liberalci Vam ponujajo učitelja Brinarja. Ali ste že kaj dobrega o njem slišali? Ali vam niso ravno učitelji nakopali največ stroškov z zidanjem šolskih palač. Brinar bi rad učiteljem zvišal plače, na stroške ubogega kmeta. Pišek bo vse storil za kmeta in delavca, Brinar bi delal samo za učitelje. Volilei, ali boste zdaj verjeli učiteljem, ki se delajo pobožne samo ob času volitev; ali jih vidite med letom v cerkvi kedaj, ali ne grejo rajši na planine v nedeljo in praznike kakor v cerkev? Kdor bi izmed vas kmetov in delavcev volil učitelja, bi sam sebe po glavi tolkel. Mladeniči gornjegrajskega okraja, na noge, pojdite od volilca do volilca, razjasnite vsakemu vse, gospodinje in dekleta, agitirajte pri možeh in bratih, da vsak stori krščansko dolžnost s tem, da voli-le Pišeka. Mladeniči, ako še tndi niste 24 let stari in torej sami še ne morete volit-, vendar agitirate lahko in zmaga Pišekova bo tndi zmaga vaša. Živel gornjegrajski okraj v tabora Krneče zveze! Na noge možje in mladeniči od organiziranega lepega Mozirja do zvestega Ljubnega, korajžnih Luč in kremenite Solčave, od probujene Nove-Štifte, napredujočega Gomjegagrada do slikovite Rečice, bojujte se kakor vojaki za zastavo Kmečke Zveze!
Človekoljubnost mariborskih Nemcev. Pretekli teden je sklenil neki odbor v katerem so Scherbanm, pivovarnar Götz itd., da pogostijo na kolodvora naše vojake vračajoče se iz Bosne. Ko pa zvejo, da pride češki polk, je njihova ljubezen zmrznila — S ovanunič, je njih geslo Patriotizem teh gospodov pa se bode vnel ob prihodu nemških fantov iz Egerlanda. Prepričani smo, da bi nemški vojaki, ako bi poznali človekoljublje mariborskih bogatašev, energično odklonili sleherni dar. Gospodom ki so prišli, že na tak višek šovinizma pa rečemo: to je grdo!
Škerlatica razsaja v nekaterih družinah v Karčovini in Leitersbergu pri Maribora.
Prst božji. Dne 25. februarja je Otoi Engler, špediter v Melju izstopil iz katoliške; Cerkve; 17. aprila pa je nagloma umrl. Komaj 26 let star.
Utonil je v Krajnabrdi pri RajhenbUrgu dne 2ž. t. m. 76 let stari Matrja Jurkovič. V, temni noči je domti grede zabredel v potok in utonil.
Zreče, z imčnom Slomšek zaslovela Ponikva je Konjiškemu okraju dala dva vzgojevalca, ki sta minoii teden od sveta vzela slovo. V nedeljo je pri Sv. Jerneju umrl župnik Zdolšek, v četrtek pa je v Zrečah oči zatisnil dosluženi nadučitelj Močnik. Pri Sv. Jerneju se je pripetila neka posebnost. Znano je namreč, da je po vla-dikovini zakrament presv. R. .Telesa izpostavljen vsaki dan, danes v tej, jutri v dragi župniji. A pri Sv. Jerneju je omenjena pobožnost za tisto cerkev prišla na vrsto'- ravno? na pogrebni dan domačega župnika, v torek. Tudi v Zrečah je bila neka posebnost. -Tu so krsto nosili možje iz sosednje župnije pri Sv. Kunigundi. a šolarji h imenovane župnije io. se pogreba udeležili skupno, oziroma polnoštevilno.
Gospod Močnik je namreč tam začel službovati, potem je učiteljevanje nadaljeval v Skomru, in odtod se vrnil nazaj k bv. Kunigundi* Vlani je stopil v pokoj, in za bivališče si je izbral naš kraj. — Obema „Ponkovljanoma“ svetila večna luč!
Koroško.
Na znanje! Pretekle lini je razposlalo tajništvo S. K. S. Z. v Celovcu vsem slovenskim posojilnicam na Koroškem vzorce posojilniških tiskovin: Kapital, Deleži, Posojila. Iste so tiskane na zelo trpežen papir in stane komad take pole po 4 vinarje. Izgotovljene so dosedaj samo še le-te. Pripravlja pa Zveza fee večjo zalogo tiskovin. £Prosi se za tozadevne nasvete.) Naročajo se te že izdelane v poljubni množini naravnost pri Slovenski krščansko-socialni zvezi ža Koroško v Celovcu, Kosiarnske ulice št. 30, ali se pa dobijo istotam osebno vsak torek, četrtek in soboto (če ni na ta dan praznik) od <12. do 1. ure opoldne. Ravno itako dobijo tam ob tisti uri knjige za mladinske knjižnice zaupniki za to določenih krajev. In slednjič je ob tem času možno ravno tam osebno govoriti z zveznim poslovodjo (g. P, V.) o vsako-jakih zvezino-društvenih zadevah.
Celovški župan odstopi. (iOd najmerodajnejše strani smo izvedeli, da namerava celovški župan Neuner v kratkem odstopiti. Dokončati hoče prej le Še nekatera najvažnejša že pričeta dela.
Šmarjeta pri Velikovcu. 'Zmaga našega vrlega Ellersdorferja nasprotnike strašno jezi. Saj so n. pr. vplivni nasprotniki v Važenbergu prej govorili, da v tej občini Ellersdorfer ne dobi čre^ 10 glasov. In zdaj pa tak yporap v celem volilnem okraju. Prej so ljudi farbali, da so zeleni (agrarci), v resnici pa so bili le beli, in z vso silo so šli v boj za belega dr. Metnitza, ki je imel celo na svojih lepakih natisnjeno: Weiß ist Trumpf! Zdaj po volitvah so pa v resnici postali zeleni — pa le vsled jeze in nevoščljivosti. Slišal je dopisnik teh vrst, da naše volilce nasprotniki še (zdaj po volitvah nadleguje.! j. zmerjajo in ipred njimi pljujejo. Najboljše bo, take lepe zglede svobode naše nobl frajhajtlili stranke naznaniti drž. pravdništvu!
Veleizdaj niški proces.
Obtoženi ljudski učitelj iz Kosonja Kosta Dra-gosavac izjavlja, da ni razumel obtožnice Iter se tudi ne čuti krivega. Ne pripada nobeni politični stranki. Ni mu znano, da-li 'je v Pakracu izvrševalni odbor ali ne, še manje mu je pa znano o kakih tajnih sestankih. Njemu je vse to neznano, ker ne zahaja v krčme. Tudi ni nikjer v Pakracu videl kake slike kralja Petra viseti, pač pa jih je videl (po koledarjih, <a najbolj se je popularizirala slika kralja Petra v bioskopu. 'Dalje prizna on tudi, da se je pela pesem „Srbijanci i Bosanci“, v kateri se nahaja ime kralja Petra.
Predsednik: „Vi (ste govorili ljudstvu- o ustaših in kako se morajo ustaši vladati, ako pride do česa. To je Izpovedala Terezija Smole.
Obtoženec: ITa babura ni imela dragega posla. Jaz imam že. od rojstva smolo, sedaj me §e pa še ta prismolila na to klop. (Smeh.)
Od Pribičevičev pozna samo (Svetozarja, 7. ostalimi obtoženci se je spoznal še-le v zaporu. V Belgradu je bil po večkrat, pa 5e prepotoval že tudi celo Srbijo peš. (Udeležil se je v Belgradu dveh učiteljskih shodov. ;„Slovanskega Tuga“ ne pozna.
Predsednik: Priča Gjorgje Nastič pravi, da je ta „Slovanski (Jug“ zato ustanovljen, da odtrga neke dele monarhije za Srbijo.
Dragosavac: To mi ni znano.
Predsednik: Sedaj veste, zakaj ste obtoženi?
Dragosavac:	Preiskovalni sodnik je meni re-
kel, da je kralj Peter lopov, pojdite pa mu rečite, naj me pobove na dvoboj.
Med obtoženci silen «nemir.
Obtoženi Poviči zakliče: Tudi meni je rekel!
Votant Pavčič: Vi ste priznali, da se je pela pesem „Srbijanci i Bosanci.“
Obtoženec: Slišal sem jo,, (ko sta došla državni pravdnik in dr. KoŠutič v gostilno v Zagrebu, pa so jim peli to pesem.
Državni pravdnik: To ste slišali v zaporu.
Potem stavi na obtoženega neko vprašanje, na katero , mu pa obtoženec ne odgovori.
Na predsednikov poziv 1 so pripekali (51, obtoženca Dositija Kutuzova, administratorja župnije v Stari gradiški.
Obtožnico je irazumel, pal, to kar je razumel, po tem se ne čuti krivega. ,On je pristaš srbske radikalne stranke. Ni res, da bi £>ilo kaj mržnje med Srbi in Hrvati. Narod živi zelo lepo in složno. On ni; šel nikdar (v Belgrad. V gostilni Kalafatiča ni bilo nikakih političnih sestankov, to so bile prijateljske zabave. Ni mu tudi znano,-da bi se razširjevala slika' rkralja: Petra. On bi vsakemu svetoval, da naj sliko odpravi.	....
! 1 . Predsednik: Ljudje govore, da so vsi ti kraji in tudi Bosna in Hercegovini-bili srbski in da bo to zopet tako. To priča Julko Herak.
Obtoženec*: Ta Herak je idenunciral, da se nahaja v križnem jabelku nä-cerkvi neki spis. Komisija je prišla, vzela križ raz (stolpa ter s tem osramotila srbsko cerkev. . /. , - r. ;•	.
Predsednik (vznemirjen): Ne govorite tako, jaz
vam"tozabranjujem."'
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Hiel trgovski pomočnik izvrstno izvežban v delikatesni, špecerijski ter v divjačinski trgovini, vešč knjigovodstva, nemške Stenografije in strojne pisave, zdrav in krepek, trezen in zanesljiv, na svojem učnem mestu v graški veletrgovini po svoji izučbi že 2 leti (t leto kot vodja) v službi, želi dobiti v podobni stroki službe na domačih slovenskih tleh kot magaziner, knjigovodja, koreBpodent ali kot trgovski pomočnik. Ponudbe na naslov: Gregor Arnejc pri firmi Guldenprein Nibelungengasse Gradec.	99
* Olje *
za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K.
Lepo posestvo blizu Velenja Spodnjem Štajerju, v ravnini in si-cer zidana hiša, zidani hlev, 8 ora-lov njiv, 2 orala hmelja, 8 oralov travnikov med tem 2 orala sado-nosnika in 8 oralov ^ dorastlega gozda z mešanim drevjem, skupaj 26 oralov, nerazdeljeno ali pa tudi samo polovica proda se za nizko ceno. Plačilo ugodno. Ponudbe naj se pošljejo pod „Posestvo“ na uredništvo tega lista.	_______
Velikov posestvo prav lepo, na Spod. Staj. se proda zaradi bolehnosti [posestnika celo ali pa na drobno. Posestvo meri čez 70 oralov in sicer 8 orale vinograda, 12 oralov njiv, 18 oralov travnikov, 12 oralov sadonosnikov, 25 oralov gozda z 12 zidanimi poslopji, gostilno, prodajalno blizu farne cerkve, v dolini ob okrajni cesti pol ure od kolodvora. Cena se določi po velikosti prevzetega posestva in številu poslopja. Ponudbe pod „Veleposestvo“ na npravn. tega lista.
Čudo!
50.000 parov örevljev, 4 pari samo 7 K.
Kadi nakupa velike množine morem po tako nizki ceni prodati 2 para moških in 2 para ženskih örevljev za 7 K. Velikost naj se označi v centimetrih.
S. Urbach, Krakov.
Pošilja s® le po poštnem povzetja.
10
Ako se skličete na „ Straža“ dobite po znižani ceni pristno barvan cefir, kanavaz, kriset, platno, oksford, sukna za gospe kakor tudi robce, servijete itd.
Jaroslav Marek, Bistra pri Novem mestu na Metavi (češko).
Vzorci se pošiljajo zastonj in franko. Nongajajoče se sprejme nazaj.	96
SMT* Tovarna za žice in mreže '•c
Kunte F. Strašice, Češko
priporoča mreže in žice v lesenem in železnem okvirju, strojne žice, mreže za pesek, kuhinjska cedila, žimnice za postelje, elastične žimnice, otirače za črevlje, specijalitete žičnih žimnic itd.	102
ss Slikar in pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijska ulica žt. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najriižjih cenah.
Restavracija 30000}
arodni dom
ÄXXXX
Nai
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobama tujce.
Za obilni obisk i se ».priporoča	37
Lojzika Leon.

Ignac Božic
narodni krojač v Mariboru,
TegethofoYa ulica 16, i hiši dr, Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi.
css
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
JftARIBOR, Kasinogasse itev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizkeI

Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Macuh, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	84
Svoji k svojim}!
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
(rra rrmfrmp 8 slovenskimi ploščami, čistim in lilGlUUO jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ 9 brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
asek
•ski mojster
Schmiedgagse 3
c. kr. davkariji
priporoča svojo naj večjo zalogo örevljev na Sp. Štajerskem prečast. duhovščini in cenj. občinstva po najnižji ceni radi pomanjkanja prostora. Naročila se izvrše v 24. urah, delo je dobro in trpežno. Sprejemajo se tndi popravila, katera se izvršijo točno in dobro. Oddajo se tudi črevlji proti mesečnemu plačilu na obroke.	100
= Hotel =—
Pri belem vol« v Celju
	sredi mesta, bliza vseh uradov; za	
A	tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri	g
g	nizkih cenah, tudi mesečna stano-	vv
A	vanj a s hrano za letoviščarje; izborna	g
g	kuhinja, vedno sveže pivo, različna	g
vv	vina; po letu senčnat vrt; vozovi	g
g	v hiši vsak čas na razpolago: : ;	
g	51	
i se priporoča za obilni obL»
Vaši narodna dolžnost je. 4* kupujete vse manufakturno
blago v trgovini, kjer je dobro
in najceneje in taka je trgovska hiša
r* Vzorci proti vrnitvi zastonj, blago iti povzetja In čez. K 20*— frank* po zvztro-ogrzkib detel zb.	i
Za nakuD priporočamo tvrdko
grajski trg ste*. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za zenska obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukna za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naram* nice, nogavice, dežnike, obrisaoe, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cviüh, peqe za blazine itd.	7


__I

Ul.
pp;