UTRIP OBČINE LUKOVICA
il   — /
U!
INFORMATIVNO ZABAVNI ČASOPIS
Letnik 2-šl.')
Kimavec (september) 20(10
IZDAJA OBČINA LUKOVICA v nakladi 2000 izvodov.
★  * ★
DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE IN PRAZNOVANJE PRAZNIKA OBČINE LUKOVICA
* ★ *
ŠE SMO TU
Ampak tu je tudi še vedno negotovost. Trije ali štirje člani uredništva pa delamo naprej in razmišljamo, kako bi ta časopis še bolj približali vam, ki še verjamete, da je prav, da Rokovnjač obstaja.
Tako vidite, smo se domislili, da sedaj, ko smo dobili skoraj svoj prostor, (delimo ga z društvom upokojencev), omogočimo tistim, ki niso vešči pisanja, da prispevajo k pestrosti našega Rokov-njača. Vsako sredo se boste, ob najavi seveda, lahko pogovorili z našim novinarjem o stvareh, ki vas motijo in tudi o tistih, ki so vam v veselje in ponos. Nenajavljene obiske pa bomo sprejemali od oktobra dalje vsako soboto med 9. in 11. uro dopoldne. Vaše sredine obiske pa zaenkrat lahko najavite kar na telefonsko številko 735594, vendar prosim, da ne kličete v poznih nočnih urah. Ob tem naj vas seveda spomnim, da nas vaši osebni spori ne zanimajo, pa tudi sicer bomo vsak dogodek poizkušali čimbolj jasno prikazati. Torej, vidimo se v zgradbi Občine Lukovica, kletna soba, vhod z dvorišča.
Dolžan sem vam sporočiti žalostno novico, da smo zaradi finančne stiske prisiljeni ukiniti Nagradno križanko. Morda jo bo možno kdaj obnoviti, vendar gotovo ne prav kmalu.
Dobili smo nekaj pripomb zaradi napak v časopisu. Nekaj napak se pač vedno prikrade tudi v večje časopise in tu verjetno ni pomoči. Trditev, da jih v bodoče ne bo, bi bila gotovo laž, teh pa vsaj zavestno v Rokovnjaču ne objavljamo. Naša lektorica popravi le grobe slovnične napake, stil pa je prepuščen avtorju članka in njegovemu vedenju o pravilnosti izražanja v pisani besedi. Prav bi bilo, če bi se avtorji člankov tega zavedali in bi bili posebno pazljivi, kadar pišejo o stvareh, ki jih niso predhodno dobro preverili.
V današnji številki boste brali o spoštovanja vrednih gostih, ki smo jih lahko srečali v naši dolini. Res je o nekaterih bolj malo napisano, saj nismo imeli prilike govoriti z njimi, samo pogled pa ne pove kaj dosti. Smo pač samo mali lokalni časopis, ki v velikem slovenskem prostoru ne pomeni kaj dosti. Ampak vendar smo in nekateri smo na to tudi ponosni. Posebej smo ponosni, da iahko pišemo o vas, ki z nami delite veselje in težave, ki so doma v Črnem grabnu in tiste, ki nam jih uvažajo od drugje. Prav ta ponos bomo ohranjali še naprej in verjemite, ljudje s srcem nas bodo prepoznali in sprejeli.
V naslednji številki bomo govorili o kandidatih za poslance v Državni zbor in morda bo prostora še za katero domačo iskrico. Kar prižgite jo! Tu smo, da vas poslušamo!
Urednik
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
Leto 2000 se preveša v zadnjo četrtino in mesec september je v celoti praznični mesec naše občine. Naš občinski praznik, 4. september, rojstni dan našega najslavnejšega rojaka pisatelja Kersnika, smo tokrat uvrstili v Dneve evropske kulture, ki so zaznamovali našo skupnost predvsem na kulturnem področju. V projekt 10. Dnevov evropske kulture je namreč vključena tudi naša občina, predvsem s prenovo in predstavitvijo golčajskega bisera sakralne arhitekture.
V zadnjih letih smo rešili propada in pozabe največje spomenike naše bogate kulturne dediščine, ki je naš najmočnejši duhovni kapital in nam vrača samozavest in prepoznavnost. Golčaj, Sp. Prapreče, Zide tako postajajo zgodovinske razglednice Onega grabna in umeščajo njegove prebivalce v nov zgodovinski okvir. Pa tudi z. obnovo vseh drugih objektov smo s skupnimi močmi ter ob podpori ministrstva in strokovnem vodstvu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine izpolnili največjo dolžnost. Na ta velika dela, ki smo jih izvedli v kratkih letih, z vso možno gospodarsko iznajdljivostjo, smo resnično lahko ponosni. Seveda dela povsod še trajajo, z vsako ureditvijo se odpirajo vedno nove zahteve sodobnih normativov, vendar naša dolina s slikovitimi
OBVESTILO
Vse občane obveščamo, da bo Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. opravilo jesenski odvoz kosovnih odpadkov v času od 25. 9. 2000 do 27. 9. 2000.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti samo na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaže škropiv, olj in barv, lakov in podobno. Mednje ne sodijo tudi avtomobilski deli in akumulatorji, gradbeni material, drevje in živa meja. Vsi ti odpadki se odstranjujejo v posebni akciji odvoza nevarnih in drugih odpadkov.
Počistimo za seboj, da bo naše okolje čisto in zdravo tudi za prihodnje rodove!
Občinska uprava Oddelek za komunalo
vasicami že dobiva prijaznejšo in dostojno podobo, ki je ogledalo nas samih. Za nas same in za prihodnje rodove, za temelj naše istovetnosti. Za dvig splošne življenjske kulture in duha človečnosti. Vse te kulturno zgodovinske dragocenosti sedaj postajajo sestavni in nepogrešljivi kamenčki v mozaiku slovenske kulturne dediščine in tako odpiramo vrata vsej Evropi. Izpolnjujemo tudi obljubo in za osrednjo proslavo odpiramo prenovljeno dvorano Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici. Dela so stekla po načrtu kljub poletni vročini ter primanjkovanju sredstev in tako stopate naši številni ljubiteljski igralci, pevci, glasbeniki, anima-torji na oder in v prostor, kakršnega si s svojim rednim umetniškim prispevkom zaslužite. Naj vam bo sveži navdih za vedno nove dejavnosti, s katerimi boga tite in hranite naše kulturne potrebe. Naj se vam pridružijo novi ustvarjalci, naj se v kulturnih oblikah potrjujejo mladi ljudje. Naj se razplamtijo iskre duha. Samo tako bodo naši davni kulturni spomeniki živi tudi danes.
Občinski praznik je tudi priložnost za pregled in oceno našega celotnega dela. Mislim, da je le-to vidno tudi na gospodarskem, kmetijskem, šolskem, komunalnem in socialnem področju. Marsičesa ne bi bilo brez samostojne občine. O finančnih zagatah ob slovesnem trenutku ne bi razpredal, prednostne naloge pa so poznane. V složnosti in razumevanju bomo še veliko dosegli, največ seveda tam, kjer občani sami prispevate k investicijam. Bodisi s finančnimi prispevki bodisi z delom. Tako se bodo kmalu uresničile dolgoletne želje krajanov Velikega Jelnika in Vrank, ki se bodo do svojih domov lahko pripeljali po asfaltni cesti. Tudi cesta na Golčaj bo dobila novo podobo.
Dragi občani, ob občinskem prazniku sprejmite moje iskrene želje in zahvalo za vse vaše materialne in moralne prispevke ob številnih delih in akcijah, ki so obrodili neizbrisne sadove. Ker našemu prazniku dajejo najmočnejši pečat kulturni dosežki, želim, da jih uživate in dopolnite s svojo navzočnostjo na prireditvah. Vsem mladim, ki v septembru spet stopate v hrame učenosti vseh stopenj in usmeritev, še posebej želim uspešno, varno in zdravega mladostnega žara polno šolsko leto.
Župan:
Anastazij Zivko Burja
Uredniški odbor: člani: Maja Smrkolj, Joško Jakopi«, VinkoJeras, Iztok Obreza Lektor: [vica ()gorevc Tehnični urednik: Kožo Stupica Glavni in odgovorni urednik: Vili Golob
Rokovnjač izhaja v nakladi 2000 izvodov, prejemajo j>a vsa gospodinjstva na dom. Naslov: Lukovica 46
1225 Lukovica Tisk: Kočevski tisk
n
VABILO!
Ob praznovanju občinskega praznika vas vabimo na proslavo v obnovljeno dvorano v Kulturnem domu Janka Kersnika
v Lukoviei,
ki bo v
PETEK, 29. SEPTEMBRA 2000, ob 19-00 uri
PROGRAM:
»
- slavnostni govornik župan Anastazij Zivko Burja
- podelitev občinskih priznanj
v okviru kulturnega programa se bodo predstavila domača kulturna društva
in gostje
- uradni zaključek Dnevov evropske kulturne dediščine v Občini Lukovica Vabljeni v naš obnovljeni kulturni hram!
KONCERTI
SOBOTA, 23. septembra 2000, ob
17.00 uri, na (iolčaju: GODALNI BAROČNI KVARTET program: (i. F. Ilandel, A. Vivaldi, G. B. Sammartini
NEDELJA, 24. septembra 2000, ob
10.00 uri, po maši: koncert cerkvenega mešanega pevskega zbora iz Blagovice z gosti
TOREK, 26. septembra 2000, ob 17.00 uri, na Golčaju: Mešani pevski zbor ŠENTVIŠKI ZVON
SREDA, 27. septembra 2000, ob 18.00 uri, v cerkvi Sv. Luka v Sp. Praprečah: dobrodelni koncert PIHALNEGA KVINTETA KORFFEJ iz Kranja program: J. S. Bach, I. Petrič, J. Ibert, S. Barber, W. A. Mozart, M. Arnold
Izkupiček prostovoljnih prispevkov je namenjen za obnovo dveh antipendijev
NEDELJA, 1. oktobra 2000, ob 10.00 uri, v cerkvi Sv. Tomaža v Krašnji: srečanje cerkvenih pevskih zborov Občine Lukovica. Po srečanju bo sledil še blagoslov križa za Cicelj nad Kra.šnjo.
NA VSEH KONCERTIH JE VSTOP PROST!
največja nagrada izvajalcem bo nastop pred številčno publiko.
VABLJENI!
OBČINA LUKOVICA PRAZNUJE
Vabimo vas, da se v čim večjem številu udeležite prireditev ob občinskem prazniku in DEKO:
Četrtek, 21. 9 .2000	12.00 Ljubljanski grad   otvoritev 1 >EK 1)	
Petek, 22. 9. 2000	9.00-17.00 Golčaj ZVNKD-Kranj celodnevna predstavitev obnove cerkve sv. Neže	19.30 Kamnik-Galerija Veronika-otvoritev razstave obnovljenih kasetnih stropov na Gorenjskem
Sobota, 23. 9. 2000	9.00-17.00 Golčaj ZVNKD-Kranj celodnevna predstavitev obnove cerkve sv. Neže	16.00 Vranke - otvoritev prenovljene ceste in blagoslov kapelice 17.00 Golčaj koncert Godalni baročni kvartet
Nedelja, 24. 9. 2000	9.00 Šentvid gasilski dom 2. šahovski turnir ekip krajevnih skupnosti občine Lukovica 9.00-17.00 Golčaj ZVNKD-Kranj celodnevna predstavitev obnove cerkve sv. Neže	16.00 Golčaj maša koncert   MeCPZ iz Blagovice
Ponedeljek, 25. 9. 2000	9.00-17.00 Golčaj ZVNKD-Kranj celodnevna predstavitev obnove cerkve sv. Neže	15.00 Kompolje-otvoritev nove avtobusne postaje in pešpoti Kompolje - Krašnja
Torek, 26. 9. 2000	9.00-17.00 Golčaj ZVNKD-Kranj celodnevna predstavitev obnove cerkve sv. Neže	17.00 Golčaj koncert MePZ Šentviški Zvon
Sreda, 27. 9. 2000	9.00-17.00 Golčaj ZVNKD-Kranj celodnevna predstavitev obnove cerkve sv. Neže	18.00 Prapreče cerkev sv. Luka - dobrodelni koncert pihalnega kvinteta KORFFEJ
Četrtek, 28. 9. 2000	9.00-17.00 Golčaj ZVNKD-Kranj celodnevna predstavitev obnove cerkve sv. Neže	20.00 Lukovica dvorana - literarni večer Leposlovni podlistki Janka Kersnika KI) Janko Kersnik Lukovica
Petek, 29. 9. 2000	9.00-17.00 Golčaj ZVNKD-Kranj celodnevna predstavitev obnove cerkve sv. Neže	19.00 Lukovica dvorana - otvoritev prenovljene dvorane, proslava ob občinskem prazniku, zaključek DEKD in podelitev občinskih priznanj
Sobota, 30. 9. 2000	12.00 jama Vilenica slovesni zaključek DEKD	
Nedelja 1. 10. 2000	8.00-9.00 Krašnja ŠD Krašnja start 7. pohoda za krof in ob 11.00 start 15. teka za krof	16.00 Krašnja srečanje cerkvenih pevskih zborov občine Lukovica in blagoslov križa na Ciciju
Občinska uprava
BLAGOSLOV IN PREDSTAVITEV OBNOVITVENIH DEL V CERKVI SVETE NEŽE STA NA GOLČAJ SPET PRIVABIL VELIKO OBISKOVALCEV
OBNOVA SPOMENIKA NA GOLČAJU
V soboto, 2. septembra, se je na blagoslovu in predstavitvi obnovitvenih del v cerkvi Sv. Neže spet zbralo precejšnje število obiskovalcev, ki jih slaba vremenska napoved ni odvrnila od udeležbe na tej dolgo napovedovani prireditvi.
Ko sem se po razširjeni cesti, ki naj bi v teh dneh dočakala asfalt, tudi sama pripeljala pod vrh Golčaja, me je tam tako kot lani, ko je bila slovesnost na Gol-čaju del praznika Občine Lukovica, pričakal urejen prostor za parkiranje osebnih vozil in v nasprotju s pričakovanji s soncem obsijana romanska cerkvica Sv. Neže, okoli katere so stali vsi tisti, za katere je v njej zmanjkalo prostora -in teh ni bilo malo.
Po uvodu župnika Jožeta Vrtovška je prisotne goste, med katerimi je bilo osem županov, državna svetnica, državni podsekretar ter ljubljanski metropolit in nadškof, pozdravil župan Anastazij Živko Burja ter v svojem nagovoru poudaril pomen slovenske kulturne dediščine ter kulturnega bogastva, ki ga tudi v naši občini ni malo.
Sledila je sveta maša z blagoslovom prenovljenega kasetiranega stropa ter stranskih oltarjev in prižnice, ki jo je vodil nadškof Franc Rode. V svoji pridigi je pozval k razumevanju umetnosti in ne zgolj k občudovanju z estetskega in zgodovinskega vidika. Po njegovem namreč le takrat v umetnini lahko razumemo in doumemo čudoviti svet krščanstva.
Ob koncu maše se je blagoviški župnik zahvalil vsem, ki so sodelovali pri obnovi cerkve in jo finančno podprli ter vse povabil, da se udeležijo prireditev, ki bodo na Golčaju potekale ob dnevih evropske kulturne dediščine od 21. do 30. septembra, ko bo za obiskovalce cerkev odprta vse dni, večkrat pa bodo lahko prisluhnili tudi strokovni razlagi Damjane Pečnik z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju ali se udeležili koncerta klasične glasbe, ki bo v soboto, 23. septembra.
Spregovoril je tudi predstavnik ministrstva za kulturo, ki je pozval k po-
trpljenju pri prenovi kulturnih spomenikov, saj arheološka in restavratorska dela zahtevajo določen čas in se jih ne da pospešiti, ter poudaril, da je naša dolžnost, da ohranjamo našo kulturno dediščino.
Damjana Pečnik je pohvalila delo restavratorske ekipe pod vodstvom Moma Vukoviča in povedala, da se bodo raziskave na Golčaju nadaljevale, saj predvidevajo, da je na mestu cerkvice, katere zasnova sega v 12. in 13- stoletje, stalo še starejše svetišče.
Za temi besedami konzervatorke se je uradni del prireditve končal, pred cerkvijo pa so s svojimi dobrotami, med katerimi so vsi občudovali ogromno torto z motivom Golčaja, že čakale gospodinje i/. Blagovice in okoliških krajev.
Tako se je slovesnost na Golčaju zaključila s pogostitvijo, ki je obiskovalce na hribu nad Blagovico zadržala vse do popoldneva.
M. S.
Nad Blagovico se razprostira vzpetina, imenovana Golčaj. Na zaraščeni jasi se nahaja osamljena cerkev sv. Neže. V njeni bližini so leta 1950 postavili spomenik desetim padlim borcem Radomeljske čete. Le-ta danes priča O dogajanju na tem območju pred več kot pol stoletja. Kot spomenik memorial-nega značaja je tik pred razglasitvijo za kulturni spomenik lokalnega pomena.
V času, ko se na cerkvi, ki je biser naše kulturne dediščine, izvajajo rastav-ratorsko konservatorska dela, se v njeni okolici dogaja vandalizem, saj je bil iz tovrstnih nagibov spomladi porušen in razbit spomenik padlim borcem. Občina Lukovica, zgrožena nad nestrpnostjo do drugačnosti, je takoj pristopila k njegovi obnovi. V sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne de diščine v Kranju oziroma odgovorno konservatorko Renato Pamič so bili izdelani kulturnovarstveni pogoji, s katerimi so bili določeni restavratorski posegi na spomeniku. Osnovni cilj obnove je bil vzpostavitev avtentičnega stanja spomenika. V letošnjem septembru bodo v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine potekale prireditve tudi na Golčaju, zaradi česar je obnova spomenika še pomembnejša.
Takoj po pridobitvi upravnega dovoljenja za obnovitvena dela smo začeli izvajati pripravljalna dela, v katera je bil vključen občinski režijski obrat. Le-ta je porušil obstoječe temelje spomenika, izvedel zemeljski izkop in betoniranje novega temelja ter postavil novo spominsko ploščo. Slednjo je iz pohorskega granita izdelal kamnosek Marjan Kotnik iz. Prevoj pri Šentvidu. Črke na plošči so kamnoseško poglobljene. Izdelan je bil tudi nov vrhnji del spomenika v obliki Triglava. Na hrbtni strani je posvetilni verz, ki je bil že na prvotni plošči. Pred spomenikom je kamniti plato za polaganje sveč in vencev. Okolica spomenika je zatravljena.
Vsa dela na sanaciji spomenika je v sodelovanju s kranjskim zavodom vodila in izvajala občina, ki je tudi v celoti financirala obnovo iz proračuna.
Občinska uprava
Kulturno društvo Janko Kersnik Lukovica
Sezona 2000/2001 VABI
NA   LITERARNI VEČER
LEPOSLOVNI PODLISTKI JANKA KERSNIKA
KULTURNI DOM LUKOVICA
ČETRTEK, 28. 9- 2000, ob 20. uri
Na prehodu iz pesmi v širše epske zamisli stoje Kersnikovi leposlovni podlistki, bežno napisane stvarce, neredko opremljene z rahlimi čustvenimi poudarki, dokaj značilnimi za njegovo takratno prozo. Objavil jih je pod svojim imenom ali pa skrit pod raznimi psevdonimi v Slovenskem narodu. Prvi tak listek je Corpus juris.
Sočasno je napisal tudi kako leposlovno malenkost, kako šaljivo črtico. Tako so nastale:
- šaljiva črtica Nadepoln o ponesrečeni ljubezni in poeziji nadebudnega poeta,
- kratke satirične in sentimentalne črtice' Raztreseni listi,
- lahno socialno zaostrena črtica Bujanov Matejka,
- lirično uglašena kramljanja Na starega leta dan, Mokra poezija, Pesmi v prozi in druge.
VEČER SO PRIPRAVILI
Scenarij in postavitev
Bralki spremnega besedila
Bralke in bralci Kersnikovih del
(rlasbena oprema Predvajanji1 glasbe Razsvetljava Izdelava scene Organizacija
Danijel Potočan
I.ea Satnbol, Vesna Strehar
Jana Strehar, Helena Urbanija,
Vili Golob, Vito Kotnik, Matej Kotnik
Miha Urbanija
Dominik Krt
Matjaž Cerar
Blaž Cerar, Niko Urbanija Silvo Cerar Niko Urbanija
Če hočemo celovito dojeti Kersnikove literarne dosežke, moramo poznati tudi njegova manj znana dela. Zato se je nase društvo namenilo, da ga do njegove 150-letnicc rojstva, ki se je bomo spomnili leta 2002, predstavimo v obliki literarnih večerov kot pesnika, humorista, podlistkarja, pisca krajših besedil in dramatika.
Potem ko smo ob pisateljevi MS-lctnici rojstva leta 1907 izvedli literarno-gleda-liški prikaz. Kmetske slike, smo pripravili dva samostojna literarna večera: Pesmi Janka Kersnika (1998) in Humor v Kersnikovih delih (1999). Janko Kersnik -pisatelj, politik in narodni buditelj pa je bil predstavljen v okviru občinske proslave dneva samostojnosti ( 1999).
Načrtujemo, da bomo pripravili še njegovo edino gledališko tlelo - veselo igro Berite Novice in znano zgodbo Kako je stari Molek tatu iskal. Upamo, da bomo s tem vzpodbudili spoznavanje pisateljeve dragocene za puščine, ki nam jo je zapustil v duhovno uživanje, pa tudi k trajnemu zavedanju pomembnega mesta Janka Kersnika v slovenski književnosti.
ODGOVOR NA ČLANEK SOCIALNI PROBLEM - VRTEC
Spoštovana neimenovana gospa!
Prebrala sem vaš članek v časopisu RokovnjaČ. Ker delam sama na sprejemu otrok v vrtcu Urša, sem se čutila osebno prizadeto in to zato, ker navajate podatki-, ki so neresnični. Ali se zato niste upali podpisati? Gospa, če imate tehtne dokaze, lepo prosim, da nam jih pisno posredujete in obljubim vam, da jih bomo preučili in vam nanje tudi odgovorili. Pri prebiranju sem zasledila nekaj nepravilnih informacij, ki jih imate glede sprejema otrok v vrtce občine Domžale. Res je, da je 70 mest ..rezerviranih« za otroke iz. občine Lukovica in teh 70 mest je procentualno razdeljenih na tri vrtce: Vrtet Domžale, Vrtet Urša, Vrtec Dominik Savio - glede na število skupin, ki jih določen vrtec šteje, lako je v vrtec Urša vključenih 29 otrok iz. vaše občine. V šolskem letu 2000/2001 smo lahko sprejeli le 6 otrok, ker jih 23 že obiskuje naš vrtet. Med njimi je bil sprejet tudi vaš starejši sin, medtem ko za mlajšega žal ni bilo prostora. Res je tudi, tla ste izpolnjevali vse pogoje, ki so zapisani v Pravilniku o sprejemu otrok, a takih staršev je bilo še 227.
Meti drugim navajate tudi, tla otroke sprejemamo preko »zvez« in »debelih kuvert«. O sprejemu otrok odloča komisija za sprejem otrok in meti njimi sta tudi gospe, ki sta zaposleni v občini Lukovica - oddelek za družbene dejavnosti. Komisija korektno preuči prošnje, ne glede na to, kdo si oz. kako se pišeš.
Lep pozdravi
Z gospo pa se bova tako in tako srečevali skoraj vsak dan, ko bo svojega sina votlila v naš vrtec in ga zaupala vzgojiteljicam, ki znajo lepo poskrbeti za najmlajše.
Zvonka Dobcrsck Pomočnica ravnateljice
Ma
Na podlagi 39- člena Zakona o volitvah v Državni /bor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95) izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja, 4. volilne enote
SKLEP 0 DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za glasovanje državljanov na rednih volitvah poslancev v Državni zbor dne 15. oktobra 2000 v 10. volilnem okraju 4. volilne enote.
Volišča v Občini Lukovica
VOLIŠČE 43.10.15 - OSNOVNA ŠOLA KRAŠNJA Krašnja 24
Kompolje, Korono, Krašnja, Spodnje Loke, Žirovše.
VOLIŠČE 4.10.16 - PRI VINCENCU URBANIJI
Krajno Brdo 3
Krajno Brdo, Vrh nad Krašnjo. VOLIŠČE 4.10.17 - ZADRUŽNI DOM LUKOVICA Lukovica 46
Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici, Lukovica pri Domžalah, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici, Zgornje Prapreče.
VOLIŠČE 4.10.18 - DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ ŠENTVID
Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Vrba.
VOLIŠČE 4.10.19 - PRI AMALIJI DO-BERŠEK
Rafolče 32
Dupeljne, Rafolče, Straža, Vrhovlje.
VOLIŠČE 4.10.20 - OSNOVNA ŠOLA ZLATO polji:
Podgora pri Zlatem Polju I
Brezovica pri Zlatem Polju, Mala I,a šna, Obrše, Podgora pri Zlatem Polju, Preserje pri Zlatem Polju, Trnovče, Zlato Polje.
VOLIŠČE 4.10.21 - KULTURNI DOM BLAGOVICA
Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Pod-smrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Pe-telinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek, Zla tenek.
VOLIŠČE 4.10.22 - OSNOVNA ŠOla ČEŠNJICE Češnjice 9
Češnjice, Lipa, Poljani' nad Blagovico, Selce.
VOLIŠČE 4.10.23 - ZADRUŽNI DOM TROJANE
Hribi, Trojane, V Zideh, Zavrh pri Trojanah.
VOLIŠČE 4.10.24 - PRI RAJKU KRE-ŠIČU
Učak 1
Bršlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Učak.
VOLIŠČE 4.10.997 - KONFERENČna SOBA OBČINE DOMŽALE
Ljubljanska cesta 69, Domžale
Predčasno glasovanje.
Republika Slovenija VOLILNA ENOTA ŠT. 4 Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja Številka: 00800-09/00-21 Datum 24. 8. 2000
Predsednik okrajne volilne komisije Peter Golob
PRAVILA
ZA IZRABO ČASOPISNEGA PROSTORA ZA PREDSTAVITEV KANDIDATOV POLITIČNIH STRANK IN DRUGIH PREDLAGATELJEV TER NJIHOVIH PROGRAMOV
V glasilu Rokovnjač bo vsem kandidatom političnih strank in drugih predlagateljev Za volitve poslancev Državnega zbora, ki bodo I 5. oktobra 2000, zagotovljena enakopravnost pri njihovi predstavitvi, kakor tudi pri predstavitvi njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil. Brezplačno objavo bomo omogočili glede na število strani glasila ter število strank.
10. številka glasila Rokovnjač bo izšla 6. oktobra 2000. V skladu z Zakonom o volilni kampanji bo uredništvo zagotovilo brez plačno predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev, njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil v naslednjem obsegu:
kandidat, politična stranka ali drug predlagatelj ima za predstavitev kandidata v posamezni volilni enoti na voljo največ ena stran.
Organizatorji volilne kampanje naj gradiva OZ. predstavitvena besedila pošljejo na uredništvo Rokovnjača najkasneje do 25. septembra 2000. Javno žrebanje vrstnega reda objave prispelih gradiv v 10. številki Rokovnjača bo 25. septembra ob 13.00 uri v sejni sobi Občine Lukovica.
Uredništvo bo objavilo tudi dodatne prispevke organizatorjev volilne kampanje, ki presegajo brezplačni prostor, s pogojem plačila po veljavnem ceniku objav, obvestil in reklam.
Odgovorni urednik: Vili (iolob, l.r.
N Si
Nova Slovenija
NOVA SLOVENIJA V LUK0VIŠKI OBČINI
Na izrednem letnem sestanku občinskega odbora SKD Lukovica, ki je potekal v Lukovici 25. 8. 2000, je bilo sklenjeno, da odbor preneha z delom, saj do združitve v skupno stranko SLS + SKD na občinskem nivoju zaradi znanih strankarsko-političnih dogodkov ni prišlo.
Člani odbora smo se zato odločili, da pristopimo k novo ustanovljeni stranki NSI - Nova Slovenija-krščan-sko ljudski stranki, tako imenovani Bajukovi stranki. Po znanih dogodkih v parlamentu smo ugotovili, da bi svo-
je politično delo najbolje nadaljevali v stranki, kjer bi bila prava poštenost in čistost stranke, kjer ne bi bilo skorum-piranosti in nadvlade in bi delovala na zdravih temeljih. Takoj smo ugotovili, da vse te vrednote združuje Bajukova stranka, Nova Slovenija, čeprav je komaj ustanovljena.
Tako smo organizirali pred tedni iniciativni odbor stranke. V nadaljevanju letnega sestanka smo zato ustanovili Občinski odbor Nova Slovenija - krščansko ljudska stranka Lukovica. Izvolili smo tudi upravni odbor, ki šteje trenutno 10 članov. Sedež stranke je Lukovica 46. Interes med občani, tako kot po vsej Sloveniji, je zelo velik, saj k stranki pristopajo novi člani, ki niso bili doslej člani SKD.
Prepričani smo, da smo na pravi poti za pravno in pravično občino, obenem pa tudi za pravično in pravno državo.
Predsedstvo OO NSL Lukovica
A V T OJŠ O L A
LONČAR d.o.o.
Cesta talcev 10, 1230 Domžale
U 01/721-10-82 GSM: 041/785-735
PRIČETEK TEČAJA:
Ustanovni občni zbor SKD+SLS
USTANOVNI ZBOR SKD+SLS KRŠČANSKO DEMOKRATSKE IN SLOVENSKE UUDSKE STRANKE
3. septembra so se /brali na občnem /boru na 'Trojanah člani Slovenske Ijud ske stranki', l/vesti so morali združitveni občni zbor, kar je izhajalo Iz združitvenega kongresa obeh strank. Predstavnikov Krščanskih demokratov na združitveno srečanje ni bilo, saj je občinski odbor te stranske že prej v celoti prestopil k stranki Nova Slovenija. Navzoč je bil samo bivši predsednik Krščanskih demokratov gospod Franci Avbelj, ki je pojasnil dejanje <)bčinskcga odbora bivših Krščanskih demokratov, V nadaljnjem delu občnega /bora, ki ga je vodil minister gospod Ciril Smrkolj, ni
sodeloval. Udeleženci /bora so sprejeli združitvene akte in i/volili občinski odbor stranke SKD i SLS Slovenske ljudske stranke. V nadaljevanju SO govorili o nalogah, ki čakajo stranko. Poudarili so nujnost sodelovanja strank desnega bloka. Zavzemali se bodo /a enakomerni razvoj Slovenije. Na občinski ravni bodo poizkušali pridobiti čimveč novih članov. Poizkušali bodo oživiti krajevne odbore stranke, tako da bodo lažje pristopili k reševanju krajevnih problemov prebivalcev. Veliko naporov bodo vložili v reševanji' okoljcvarslvenih problemov. Vztrajali bodo pri zahtevah za realizacijo obljub, ki jih je dala Družba za avtoceste ob gradnji le-te skozi Črni graben. Občni zbor je bil zaključen v dokaj optimističnem vzdušju,
v. G.
30 LET LOVSKE DRUŽINE TROJANE-ŠENTOŽBOLT
v letošnjem letu praznuje Lovska družina Trojane-Ož.boll trideseto obletnico svojega obstoja, ki jo je 5. septembra s kratkim programom in družabno prireditvijo obeležila na Prvinah nad Šentožboltom. Na prireditvi so sodelovali Savinjski rogisti in moški pevski zbor Lipa s Trojan.
V uvodnem govoru je predsednik lovske družine Rajko Keršič gostom in lovcem predstavil delo in Zgodovino lovske družini' ter pojasnil, da se l< »vci vse bolj usmerjajo v varstvo okolja in s tem divjadi ter vedno manj v izvajanje lova. Lovska družina, ki danes šteje 40 članov, ima svoje lovišče na skrajnem vzhodnem delu občini- Lukovica, kjer je po besedah predsednika narava darežljivo razsula svoje darove,
Na prireditvi sta zbranim spregovorila tudi predsednik Zveze lovskih družin ljubljanske regije, g. Virant ter župan občine Lukovica g. Burja, ki sta iz rok predsednika in tajnika lovske družine prejela tudi zaliva li za pomoč. Lovci so se za pomoč pri svojem delu zahvalili še < iostinskemu podjetju Trojane, lovskim družinam, S katerimi najpogosteje sodelujejo, KS Trojane, trgovini Atrans in podjetju Go-press.
Po zaključku formalnega dela pa se je začela družabna prireditev, ki je kljub muhastemu vremenu privabila na Prvine kar lepo število obiskovalcev.
M. S.
SREČAL SEM MINISTRA SMRKOUA
Dolgo že iščem priložnost, tla bi prvega ministra iz naše doline povprašal o njegovem delu. Obiskal ji- kmečko olimpiado in tam sem mu zastavil nekaj vprašanj.
Koliko mesecev ste že minister?
42 mesecev!
Katere stvari vas pri vašem delu najbolj motijo?
Vsakoletna borba za sredstva proračuna, ko ni jasno, koliko sredstev je namenjeno za razvoj podeželja, vendar upam, da bomo tudi to v bodoče ustrezno reševali. Nacionalni program, ki ga pripravlja naše ministrstvo, je sprejela vlada Republike Slovenije in potrdil državni zbor, naj bi zagotavljal proračunska sredstva za nacionalni program in prednostne naloge.
Vaše želje za vaše ministrstvo?
Z zakonodajo zaščititi slovenskega kmeta pred evropsko konkurenco. Zagotavljati možnosti za enakomeren razvoj podeželja. Želel bi, da bi ministrstvo imelo možnost tudi finančno podpreti vse projekte, ki omogočajo pridelavo zdrave hrane in ohranjajo čisto okolje.
Vaš pogled na sedanje politično dogajanje v Sloveniji?
Stranke na levici dobro sodelujejo. Na desnici pa bo potreben strpen dialog
in vztrajnost, da bomo dosegli v vseli ključnih zadevah konsenz. Tisočletna želja po samostojni državi se mora v naši in naslednjih generacijah potrditi.
Kaj bi povedali ob občinskem prazniku?
Zmeraj sem želel samostojno občino. Tudi sam sem veliko storil, da smo jo dobili. Čestitki- vsem, ki delajo, čestitke Občini, občankam in občanom.
Kaj si želite v prihodnje?
Mir in zdravje!
V nevezanem pogovoru je gospod minister še dodal, tla podpira program
stranki', ki je dober, posebej še za poilež.elje in slovenskega kmeta. Želel sem konkretnejše in širše odgovore, vendar si- moram zaenkrat zadovoljiti tudi s temi, kakor tudi vi. Gospod minister, hvala za enkrat, pa drugič kaj več.
V. G
JAVNA RAZPRAVA OB RAZGRNITVI PROSTORSKIH PLANOV
23-, 24. in 25. avgusta so v Šentvidu in Blagovici potekale javne razprave ob razgrnitvi dopolnil prostorskih planov Občine Lukovica.
Razpravljala so pokazali, da večina še ni sprejela dejstva, da so bili prostorski plani občine Lukovica sprejeti že v prejšnji državi in prejšnji občini. Sedanja dopolnila so le korekcija takrat sprejetih
G. Ulčar je vestno razlagal plane
planov. Ne vem, koliko so tedaj občani lahko vplivali na dokončno sprejete plane, vendar kar nekaj primerov kaže, da prebivalci le niso bili zadostno seznanjeni s posledicami načrtovanih rešitev. Predvsem jih motijo lokacije smetišč, ki so v vodonosnih območjih, kamor jih dober gospodar gotovo ne bi umestil. Izgovori, da bodo s sodobnimi materiali poskrbeli, da ne bo prišlo do izlivov nesnage v podtalnico, lahko držijc) za eno generacijo. Kaj pa potem? Znano je, da ima vsak material življenjsko dobo! Mar bomo s smetišči na vodnih virih nastavili morda usodno ekološko bombo zanamcem? Smo do-
volj brezobzirni, da si to lahko privoščimo? Res je, da so bili ti plani že davno sprejeti in nova dopolnila ne segajo v to področje, a naša ozaveščenost vendar poziva k ponovnem premisleku. Ohranjanje virov pitne vode je naša dolžnost in zaradi te dolžnosti tudi sprememba obstoječih planov ni nemogoča zadeva.
Kamnolom v Lukovici se širi, za ljudi, katerih bivanje je s tem moteno, pa ne skrbi nihče. Kaj ne bi bilo prav, da se najprej poskrbi za ljudi, ki so s to širitvijo prizadeti in šele potem razmišlja o denarju, ki ga taka širitev prinaša. Prav gotovo bo na območju, kamor se po prostorskih planih lahko širi kamnolom, mogoče izkopati precej več, kot le tri milijone kubikov rudnine. Nejasni načrti ob zapiranju kamnoloma glede izrabe prostora ne kažejo, da se pristoj ni zavedajo svojih dolžnosti, ali pa note jo razkriti svojih načrtov, tako da bomo zopet postavljeni pred dejstva, ki jih ne bo mogoče spremeniti. Tudi občanka iz Podmilja, ki živi ob vznožju tamkajšnjega kamnoloma, ne uživa nikakršne zaščite. Kamnolom se po uradnih navedbah zapira, kar je težko verjeti, saj pri zapiranju najbrž ni potrebno vedno znova minirati. Pa tudi za uporabo privatnega zemljišča se ponavadi plača odškodnina, ali ne?
Veliko pripomb se je nabralo ob razgrnitvi prostorskih dopolnil planov, o katerih bi bilo prav javno spregovoriti. Tudi napake iz. preteklosti se lahko odpravijo, seveda če je volja. Politične stranke prisegajo na poštenost. Sedaj je čas! Volilci čakamo na vaša dejanja. Besede, vržene v veter, ne bodo našle naših ušes!
V. (,.
VARNA VOŽNJA
Pred pričetkom šolskega leta so se sestali člani komisije za varnost in vzgojo v cestnem prometu občine Lukovica ter se dogovorili o dejavnostih pred šolskim letom in med njim. V času pred zimo bi radi s pomočjo nekaterih avtomobilskih servisov izpeljali akcijo Le brezhibno vozilo je varno vozilo. S pomočjo pokroviteljev pripravili mlade, da napišejo in narišejo kaj o prometu. Povečali zanimanje in uporabo zaščitnih čelad med mladimi ter še nekatere akcije. Upajmo, da jim bo glede na sredstva, ki jih imajo, katera od akcij prinesla poleg povečane varnosti v cestnem prometu tudi kakšen tolar za naslednje akcije. V sodelovanju z vsemi udeleženci v prometu in glasilom Rokovnjač jim bo verjetno tudi uspelo.
2. mesto po izboru časnika Finance, Ljubljana 1999 Slovene Product of the Century
ČASTNI OBČAN PROFESOR NIKO KRAU - OB OSEMDESETI OBLETNICI
Švedski profesor Breglund |e ob neki priliki izjavil: »Če bi imela Slovenija pel Kraljev, bi poslala oblikovalska velesila.« Zal pa je šla zgodovina svojo pot in Slovenija ni poslala oblikovalska velesila.
Prvi častni občan Občine Lukovice, arhitekt profesor Niko Kralj, se je rodil 7. septembra 1920 v Zavrhu pri Trojanah. V mladosti je spoznal zakonitosti lesa v očetovi mizarski delavnici. Med drugo svetovno vojno so ga čakale preizkušnje in trpljenje, saj SO ga Nemci že spomladi 1942 leta zaprli skoraj do konca vojne, v tem času pa je izgubil tudi vso družino.
Leta 1946 se je vpisal na Oddelek za arhitekturo TF, kjer je 1952 diplomiral. Za diplomsko delo je prejel univerzitetno Prešernovo nagrado za študente. Po diplomi je začel s pionirskim delom na področju oblikovanja že takoj, ko se je zaposlil v tovarni pohištva Stol Kamnik, kjer je ustanovil razvojni oddelek in biro za oblikovanje.
Profesor Kralj je pionir in utemeljitelj slovenskega industrijskega oblikovanja s poudarkom na lesu. Kraljevo oblikovanje izhaja iz, globokega zgodovinskega in družbenega poznavanja mesta in vloge forme. Profesor Erik Berglund iz. Švedske, je v švedskem dnevniku Dagcs Nvheter, po oceni Kraljevih stvaritev leta 1960 zapisal, da je Niko Kralj trenutno najboljši pohištveni oblikovalec v Evropi. Njegov stol Kex je zastopan v Zbirki Muzeja moderne umetnosti v New Yorku.
Številna priznanja na mednarodnih natečajih in razslavah v tujini so prof. Kralju odprla pot v krog ekspertov Združenih narodov. V konkurenci med L08 kandidati za mesto eksperta l INIDO Za delo v Inštitutu za oblikovanje v Tel Avivu, je bil izbran prof. Kralj. V času svojega 20-mesečnega bivanja v Izraelu je bil programski, razvojni, proizvodni in likovni svetovalec v številnih industrijskih in obrtnih podjetjih. V tem času je tudi predaval industrijsko obli kovanje na šoli za oblikovanje Univerze v Jeruzalemu, projektiral za izraelsko industrijo in je bil njen likovni in razvojni glavni usmerjevalec. V letih 1957-58 je opravil tudi 6-mesečno specializacijo na Švedskem. V letih 1964-65 pa je dobil 6-mescčno štipendijo Fordove Fondacije v ZDA,
Stvaritve prof. Kralja, razvojnega in oblikovalskega dela, zajemajo širok dia-pazon programiranih rešitev, od unikatov do računalniško vodene avtoma tizirane proizvodnje. Pri prof. Kralju je diplomiralo več kakor 220 diplomiranih inženirjev z. usmeritvijo v industrijski dizajn. Prof. Kralj se je kol učitelj priključil tudi podiplomskemu študiju na zagrebški univerzi, kjer je prevzel vodstvo osrednjega  oblikovalskega pred-
meta in bil mentol' mnogim magislran-liiin in doktorantom.
Na mednarodnih natečajih in razstavah je prejel skupno 12 prvih nagrad, 17 zlatih medalj, 2 prvi do drugi nagradi, 13 srebrnih medalj, 16 drugih nagrad, 5 tretjih nagrad, 0 bronastih medalj, 1 purpurno medaljo, 6 častnih priznanj.
Na slovenskih in jugoslovanskih natečajih in razstavah je prejel skupno 16 prvih nagrad, 9 zlatih medalj, 3 druge nagrade, 4 srebrne' medalje, I tretjo nagrado, 7 častnih priznanj. Izumi in modeli: I 18 doma in v tujini prijavljenih in podeljenih modelov in patentov, Ude ležba na razstavah: razstavljal je na 9-i razstavah doma in v tujini. Med drugim v Ljubljani, Kamniku, Celju, Slovenj Gradcu, Mariboru, Kranju, Zagrebu, Beogradu, Skopju, Trstu, Novem Sadu, Novi Gorici, Cantu-ju, Benetkah, Zuri-chu, Lausanni, Bernu, Parizu, Londonu, Bruxelles-u, Varšavi, Budimpešti, Bukarešti, Sofiji, Tbilisiju, New Yorku, Oslu, Stockholmu, Kopenhagnu, Kolnu, Stutt-gartu, Pragi, Tel Avivu, Basclu in Barceloni. Realizacije v industriji: 18 industrijskih podjetij doma in v tujini je proizvajalo po In venci j ah in modelih Nika Kralja.
Profesor Niko Kralj je leta 1962 prejel Prešernovo nagrado za oblikovanje in arhitekturo.
To kratko naštevanje dosežkov našega rojaka arhitekta Kralja, je res kratek popis dosežkov enega človeka, enega umetnika, izumitelja, enega strokovnjaka, ki je zavidanja vreden. Pred dvema
letoma, ko smo mu z velikim spoštovanjem nadvse zasluženo podelili naziv Častnega občana Občine Lukovice, sem ga na podelitvi vprašal: »Kaj Vam pomeni to lukoviško priznanje spričo tolikih pomembnih svetovnih priznanj, ki ste jih v življenju prejeli?« Vidno zadovoljen mi je takoj vrnil odgovor: »Presenečen sem bil, ko sem Izvedel za to priznanje, sem ga pa ludi zelo vesel. Priznanj je veliko, ampak to, da ste se me spomnili v domačem kraju, to pa človeku največ pomeni.«
Danes profesor Kralj preživlja jesen svojega bogatega življenja v Ljubljani, kjer si je zgradil dom. Živi skromno in racionalno, strog, bi lahko rekli, da je do sebe, kakor je bil in je kot arhitekt ustvarjalec. V istem času pa lahko beremo v Delničarju, da se Kraljev najbolj znani izdelek stol Rex (v izdelavi od 1952. lela) pri angleški dražbeni hiši Christie že ponuja za 400 funtov in se poslavlja ob bok izdelkom velikih arhitektov in umetnikov Alvara Aalta in Charlesa Kamesa.
Čas je, da se zavemo velikega človeka, ki je med nami, človeka, ki je s svojim delom že zdavnaj zapisan v zlato knjigo neizbrisne zgodovine. Ob okroglem prazniku mu zaželimo še veliko zdravih let in se hkrati zahvalimo temu našemu odličnemu rojaku za vse, kar je storil s svojim delom tudi za naš narod in našo domovino Slovenijo. Še na mnoga leta, profesor Niko Kralj!
Matej Kotnik
pripeljal težko pričakovano vodo
SUSA NE PRIZANAŠA
Vsak dan poslušamo in beremo o letošnji suši, ki pesti tako našo Slovenijo kot skoraj vso Evropo. Res smo jo v naši občini malo bolje odnesli kot v Prek-murju, pa vendar suša ogroža tudi naše pridelke, predvsem primanjkuje vode. Na širšem območju Blagovice se ljudje oskrbujejo Z vodo iz vaških vodovodov ali imajo individualne zbiralnike vode. Zaradi suše pa studenci in izviri usihajo.
Živina je žejna, kosilo mora biti skuhano, perilo oprano in ljudje čisti. Kako si pomagati? Pokličejo blagoviške gasilce in ti jim pripeljejo vodo v cisterni. Cerar Marjan, Cerar Lojze, Judež Blaž in
Resnik Jože so v prenekateri vasi in hiši v zadnjem času najbolj dobrodošli, ko dobesedno prihropejo s cisterno vode, kajti vodohrami so ponavadi na najvi.š jih in tudi nemalokrat težko dostopnih točkah. Do njih so slabe in ozke ceste. Marjan Cerar je povedal, da morajo včasih razviti tudi po deset gasilskih cevi (ena cev je dolga petnajst: metrov), da lahko vodo spustijo v zbiralnik. Marjan pravi, da so letos opravili blizu šeslsto voženj, približno petdeset na teden. Spominja pa se, da je bilo leta 1993 še huje, kajti v tistem letu so opravili kar 1050 voženj oziroma dovozov vode.
Če vzamemo, da ima povprečni vaški vodohram šestdeset tisoč litrov vode, da
šteje vas približno deset hiš in jih ima od tega osem tudi živino, ta voda zadostuje za teden dni. Cisterna vode pa zadostuje povprečni kmetiji za tri do štiri dni. PCD Blagovica ima dve gasilski vozili. S cisterno pripeljejo naenkrat 4500 litrov vode, po potrebi uporabljajo (udi novo vozilo, toda ta lahko prepelje naenkrat 3500 litrov vode. Blagoviški gasilci vozijo vodo v naslednje vasi: Trojane, Zavrl), Učak, Šentožbolt, Podmilj, Petelinjek, Prevoje, Prilesje, Veliki Jelnik (tu je vodovod že skoraj dograjen in kmalu ne bodo več potrebovali pomoči gasilcev), Krajno Brdo, Korono, Vošce, Jelša, Kore no. Velikokrat priskočijo na pomoč tudi gasilcem iz PGD Prevoje, ki vozi vodo v KS Prevoje in Zlato Polje in zaradi večje naseljenosti porabijo tudi več vode. K vsemu navedenemu je treba povedati še to, da kljub izrednemu pomanjkanju vode nekateri z. vodo nikakor ne znajo ali nočejo varčevali.
Cena za cisterno vode je 6.700 tolarjev, od lega polovico prispeva občina Lukovica, polovico pa plača naročnik vode. Ce si sedaj pogledamo račun, ki ga izstavi gasilsko društvo, ta izgleda takole: vožnja 3-375,00 tolarjev, voda 666,00 tolarjev in 8 % DDV je 324 tolarjev, skupaj 4.365,00 tolarjev. Kaj tukaj bode v oči? DDV! Ker je PGD Blagovica davčni zavezanec:, ker je moral prikazati stroške za nabavo novega vozila (k temu nakupu so mu izdatno pomagali na občini Lukovica, bivši Napredek Domžale in Gostinsko podjetje Trojane, če naštejemo le največje), si država vzame še svoj davek. Davek za tako humanitarno pomoč ljudem v stiski.
Milena Bradač
BILE SMO V JURSINCIH
Društvo gospodinj iz Juršinccv je imelo v nedeljo, 30. 7. 2000, že peto leto svojo prireditev, hkrati pa je imelo društvo tudi otvoritev svojega novega doma.
Juršinske gospodinje so povabile kar lepo število gostov iz cele Slovenije, pred-
vsem iz drugih društev, v katerih delajo tudi žene oz. gospodinje. 'Tako smo dobile povabilo tudi me iz DPŽ Crni graben. Med povabljenimi gosti pa sta bila tudi nam dobro poznana: svetnica, ga. Kati Smrkolj-Ovca in priznani kuharski mojster, g. Janez. Štrukclj-Re.škov.
Po nedeljskem zajtrku smo se s Trojan proti Ptuju odpravile tri predstavnice, čla-
nice DPŽ. Voznik nas je po nekaj urah varne in lepe vožnje pripeljal vjuršnice, na domačijo Toplakovin, kjer imajo gospodi nje sedaj svoj dom. Najprej nas je na pročelju stavbe pozdravil kip Sv. Marte, Zavetim e gospodinj. Potem smo si ogledali notranje prostore, kjer sta velika kuhinja in soba za izobraževanje, ki bo služila tudi za njihovo druženje. Z mislijo, da bi tudi me potrebovale take prostore, smo se odpeljali v Lovski dom. 'Tam smo si ogledali razstavo jedi za različne kmečke priložnosti. Potem smo lahko poslušali kar nekaj gostov, ki so se zvrstili s svojimi govori, predavanji in predstavitvami. Tudi razvedrila ni manjkalo, saj so se predstavili člani igralsko-fol-klorne skupine Zahvala jeseni iz. Juršinccv. Še posebej pa so nam ob odhodu domov odmevale v ušesih melodije juršinskih go spodinj, ki imajo svoj vokalno-instrumcn-talni ansambel, imenovan Gospodinje, ki so pele in godlc na svoje instrumente, /a res je bilo zanimivo, da o postrežbi in znani njihovi gostoljubnosti sploh ne govorim, lako da smo bile prav zadovoljne, da smo se odzvale vabilu.
Vožnja domov je bila kar prekratka, ko smo v pogovoru podoživljale, kar smo la dan videle in na podlagi videnega nižale ideje za naše društvo.
Za Društvo podeželskih žena Blagovica in Trojane Slavka Cerar
Po hribu so zvalili hlode
ALKOHOL ALI ZLOBA
V avgustu so neznanci, verjetno v vinjenem slanju, razgrajali v vasi Brezovica. Pometali so seno iz kozolca, zvalili po hribu več hlodov in pri tem uničili električnega pastirja in za nameček še zunanji tuš ob stanovanjski hiši. Lastnik slednje jih je pri dejanju zalotil, nakar so pobegnili. Po njegovi izjavi so bili verjetno v vinjenem stanju. Kdo so storilci, seveda ni vedel povedati, saj je bila tema
in jih ni mogel prepoznati. Javil je policiji, ki pa verjetno zaradi prezasedenosti primera ni raziskala. Kaj je resnični vzrok njihovega razgraja-štva, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Sprašujem se ob tem, ali je res alkohol tisti, ki jih je vodil pri njihovem početju ali zloba. Naj je bilo že karkoli, gotovo bi bilo dobro oboje omejiti in jim dodati vsaj ščepec pameti.
V. G.
VANDALIZEM NE POZNA MEJA
Žalostna pode
V noči iz 30. na 31. avgust so neznanci podrli in zlomili križ, ki je slal v vasi Videm. Zopet ni nihče videl ali slišal storilcev, ki so s svojim dejanjem ponovno dokazali svojo umsko zaostalost in neandertalsko kulturo. Naj mi neandertalci oproste to mojo primerjavo. Ob tem se sprašujem, kdaj bomo toliko osveščeni, da bomo take in podobne izgrednike prijavljali policiji. Saj vendar opazimo vsi, da je takih dejanj vedno več. Ob naši incli-ferentnosti ne bo prav nič čudno, če bodo ti izgredniki čez čas svoja dejanja kar javno proslavljali, ljudje, ki se niso sposobni braniti, pa se bodo morali skrivati po domovih. Si res želimo take svobodne domovine? Mar mora res priti do telesnih poškodb ali celo do uboja, da se bomo zganili? Ali je res potrebno, da so v naši državi človekove pravice poštenih državljanov omejene s pravicami nasilnežev in kriminalcev?
V. G.
113
DOGODKI NA OBMOČJU OBČINE LUKOVICA OD 1.8. 2000 DO 31. 8. 2000
Tatvina iz vozila pred Gostiščem Konšek Trojane
Policisti PP Domžale so bili obveščeni, da je neznani storilec z motornega kolesa, ki je bil parkiran pred gostiščem Konšek na 'Trojanah, izvršil tatvino potovalne torbe, v kateri je bilo več predmetov. Oškodovanci, ki je avstrijski državljan, ima za 50.000,00 SIT Škode. Policisti so si kraj tatvine ogledali in zbiranje obvestil o storilcu kaznivega dejanja nadaljujejo.
Prometna nesreča na Prevojah
Policisti PP Domžale so bili obveščeni, da se je na lokalni cesti v naselju Prevoje zgodila lažja prometna nesreča, v kateri sta udeležena kolesar in voznik osebnega avtomobila. Policisti so na kraju ugotovili, da je do nesreče prišlo zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča voznika osebnega avtomobila, ki je nato še fizično napadel kolesarja. Povzročitelja nesreče in pretepa čaka na srečanje s sodnikom za prekrške.
Prometna nesreča v Lukovici
Policisti so bili obveščeni, da se je v Lukovici na magistralni cesti zgodila prometna nesreča. Policisti so na kraju ugotovili, da je do prometne nesreče prišlo zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji. V nesreči ni bil nihče telesno poškodovan. Povzročitelju prometne nesreče, državljanu Hrvaške, je bila izrečena denarna kazen.
Intervencija v Šentvidu
Policisti so bili obveščeni, da je prišlo do pretepa pred trgovino Spina v Šentvidu. Policisti so vročekrvneža na kraju pomirili. Povzročitelja pretepa pa čaka še srečanje s sodnikom za prekrške.
Tatvina električnega kabla v Podmilju
Na PP Domžale je poklical občan in prijavil, da je bila izvršena talvina 200 metrov elektro kabla. Policisti so si ogledali kraj tatvine in začeli s poizvedbami o storilcu.
Tatvina delov z, delavnega stroja na Trojanah
Na PP je poklical predstavnik podjetja Primorje Ajdovščina in povedal, da jim je bilo iz delovnega stroja ukradeno prednje vetrobransko sleklo. Policisti so si ogledali kraj tatvine in pričeli z zbira njem obvestil o storilcu. Podjetje Primorje Ajdovščina ima za 70.000,00 SIT škode.
PP Domžale
Ogled 38. Kmetijsko-
živilskega sejma Gornja Radgona 2000
Na četrtkovo jutro zadnjega dne v avgustu smo se zbrali skupina kmetov iz Črnega grabna, tistih, ki nas zanimajo novosti v kmetijstvu, da obiščemo vsakoletni sejem kmetijstva in živilstva v Gornji Radgoni. Dobra volja nas je spremljala že vse od Lukovice, kjer smo spoznali našega prijaznega voznika avtobusa Toneta, ki nam je po začetni nervozi, ker je zamudil, takoj ostal dolžan zaboj piva. To pa je bila tudi soglasno dogovorjena kazen za vse ostale, ki so kasneje zamujali.
Po klasični vožnji proti Štajerski smo pri Slovenski Bistrici zavili proti Ptuju in se pred ogledom sejma ustavili še na družinski kmetiji Druzovič v Drbentincih pri Sv. Andražu, ki se ukvarja z vinogradništvom, prašičerejo, govedorejo in perutninarstvom. Za naše razmere je to velika kmetija, saj obdelujejo približno 30 ha obdelovalnih površin Na kmetiji imajo poseben silos priznanega proizvajalca Hodi, ki omogoča skladiščenje koruznega zrnja pri vlagi do 25% (optimalna vlaga je 22-23 %) in je na vrhu neprodušno zaprt s plinom COr
Delo so si posamezni člani družine razdelili med seboj po panogah. V vinogradu ima še vedno glavno vlogo gospodar. Mogoče ne toliko v vinogradu kot v vinski kleti. To slednje je bilo za vse nas tudi najbolj zanimivo, saj smo imeli priložnost degustirati res celo paleto vrhunskih vin, za katera gospodar že vrsto let dobiva priznanja in nagrade na vseh predstavitvah, na katerih je udeležen. Degustacijo smo začeli s kakovostnim vinom štajerčan, ki je ime dobilo po bližnjem hribu, sledil je sivi pinot, renski rizling, rumeni muškat, ki je s svojo posebno aromo blagodejno učinkoval in za katerega je lastnik dobil na radgonskem sejmu veliko zlato medaljo. De-gustacija se je končala s suhim jagodnim izborom. Med malico smo izvedeli, da bo letošnji vinski letnik v Podravju manjši za 20-30 odstotkov, kakovost pa bo dobra.
Kljub temu, da so razmere za obdelovanje kmetije Druzovič drugačne od naših, pa se je v marsikateri glavi rodila podobna ideja, kako uspešno kmetijo voditi tudi pri nas.
Dan se je prevesil v popoldan, ko smo se odpravili v (iornjo Radgono in od sredine dneva do poznih popoldanskih ur spoznavali novosti, izboljšave, pa videli že znano in preverjali cene v kmetijstvu, ki veljajo v tem trenutku. Tu so na svoj račun prišli vsi, ki se zanimajo za tehnologije v hlevih, od takšnih preprostejših in bistveno cenejših do najbolj sodobnih in seveda cenovno dražjih. To velja tudi za vse ostale izdelke, kjer je bil program izdelkov in cenovnih razredov zares širok. Tehnologijo, ki jo ponujajo proizvajalci kmetijske opreme danes, je res pohvale vredna. Res pa je, da je za to potrebno seči globoko v žep. Po vsem sejmu so nas proizvajalci in pridelovalci hrane in vin vabili na odlične degustacije. Seznanili smo se tudi z. novostmi v gospodinjstvu in avtomobilizmu. Ogledali smo si tudi nekaj zelo lepih plemenskih domačih živali, ki so jih pripeljali večinoma iz severovzhodne Slovenije.
Bili smo tudi gostje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki se izkazalo s svojo gostoljubnostjo. Že malce utrujeni od vtisov sejma in navdušeni nad mnogimi novostmi smo bili veseli kosila, ki nam je vlilo novih moči za dolgo pot domov, ki je pa v dobri družbi hitro minila. Nismo pozabili na zamudnike in njihovo dolžnost, zato smo se dogovorili, da zaboje s pivom prenesemo na naš naslednji izlet na Primorske) v mesecu oktobru.
Po tradiciji smo strokovno ekskurzijo zaključili na Trojanah, od koder nas je pot vodila le še domov.
Udeleženci strokovne ekskurzije se zahvaljujemo našim pokroviteljem -Kmetijski zadrugi, Občini Lukovica in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki so omogočili strokovno ekskurzijo.
KMETIJSKA SVETOVALNA
SLUŽBA SLOVENIJE
Kmetijski zavod Ljubljana Oddelek za kmetijsko svetovanje Lukovica Lukovica 46, 1225 Lukovica Tel.: 72-35-1 16
Datum: 4. sept, 2000
OBVESTILO
Predprijave za tridnevni seminar o ekološkem kmetovanju za kmete
Obveščam vse zainteresirane kmete, da zbiramo predprijave za seminar o ekološkem kmetovanju. V kolikor vas ta način pridelave hrane zanima, vas vabim, da mi pošljete svojo prijavo najkasneje do 30. 9. 2000. Predvideni okvirni stroški na udeleženca bodo znašali od 12.000 do 13.000 SIT. Upam, da bomo v ta namen dobili tudi precejšnjo podporo s strani naše občine, ki je že dosedaj pokazala veliko razumevanja za ekološko pridelavo hrane na našem območju. Predprijava je izključno informativnega značaja zaradi organizacije in izvedbe seminarja.
Seminar sestoji iz dveh delov - teoretični del in strokovna ekskurzija Lokacija seminarja bo določena naknadno, odvisno od števila prijavljenih. Okvirni termin je prva dekada novembra.
Tomaž Močnik, ud.i.a.
OB ROB ČLANKA "ČISTILNA NAPRAVA"
V 8. letošnji številki občinskega časopisa Rokovnjač je bil objavljen članek g. Danila Kastelica z naslovom "Čistilna naprava".
Vsebina članka je pomembna zato, ker pisec bralee-občanc vzpodbuja k razmišljanju in dejanju, da več storijo za svoje okolje in daje tudi primere, kje in kako.
Vendar pa pisec v nekaterih stvareh, ki zadevajo problematiko občinskih komunalno-prostorskih prizadevanj ali pa gradnje objektov na avtocesti, kar prav tako utegne zanimati bralce, žal, ni popolno in objektivno informiran.
Priporočamo mu, da za boljše in objektivno obveščanje predhodno povpraša tudi občinsko komunalno službo in predstavnike DDC, Projekt 2 v Šentvidu in šele potem ustrezno obvešča bralce.
Sodelavci oddelka za komunalo Občine Lukovica in komisije za spremljanje priprav in gradnjo avtoceste
n
PREZRTO BOGASTVO
Saša Cerar in Božo Stupica sta v Modri galeriji v Domžalah predstavila svoje umetniške stvaritve. Oba samouka i/ hajata i/. Črnega grabna, zato sem razstavo njunih del z. veseljem obiskal.
Saša se je predstavil kot slikar, ki je v zgodnejših delih poln poetične igrivosti. Igre barv iz tega obdobja nas peljejo iz realnega v fantazijski svet umetnikove duše-. V zadnjem času se bolj posveča sedanjim podobam prostora, kot ostanka minulih dni, ki v težnjah sedanjega časa izginjajo. V njih je prisotna bolečina minljivosti, trajajoča trdnost preteklosti in klic k zavedanju v sedanjosti. Izvedel sem, da je imel umetnik Že samostojno razstavo v Slovenskem paviljonu v Baslu v Švici leta 199). Njegove slike krasijo domove Slovencev, Nemcev, Švicarjev, Hrvatov...
Božo se je predstavil kot kipar. Svoje stvaritve je upodabljal v mavcu, siporek su in lesu. Mojo pozornost je posebej pritegnil njegov Hišni bog, izdelan v lesu. Stvaritev, ki je iz naravne osnove dodelana mojstrovina, kaže neverjetno razumevanje nujnosti sporazumevanja, bolečine in vedrine, ki v medsebojni prepletenosti ustvarjajo trden in topel dom. Žal ima nas Bozo premalo časa, da bi nam večkrat na ta način pokazal svoje razumevanje življenja.
Razstava me je obogatila in upam, da bom dela obeh umetnikov še lahko občudoval. Škoda je le, da je tako malo ljudi iz. naše doline našlo pot do Modre je v Domžalah.
V. G.
GODBA LUKOVICA VABI NOVE ČLANE
Nastopanje v godbi je zelo prijetno, Zabavno pa tudi obvezujoče, posebno z udeležbo na prireditvah. V letošnjem letu smo imeli in bomo še imeli veliko nastopov. Godba si je tudi širše že oblikovala svoje mesto, saj nas vabijo na različne kraje in prireditve, tudi zunaj naše občine.
Tako smo zelo odmevno nastopili ob I. maju po nekaterih krajih občine, sodelovali ob 120-letnici gasilstva v Domžalah, nastopili pri Podokničarju v Gradišču za Nedeljski Dnevnik. Nastopili bomo tudi v Dobu ob kvalifikacijski nogometni tekmi ženskih reprezentanc Slovenije in Litve. Sodelovali bomo se
GASILSKA VAJA NA TROJANAH
V soboto, 19. avgusta, so trojanski gasilci izvedli zanimivo gasilsko vajo gašenja hleva ter varovanja kozolca ob hlevu, ki so si jo prišli ogledat tudi nekateri člani Gasilskega društva Braslovče. Vadili so tudi z dihalnim aparatom in reševali ranjence.
O vaji sem se pogovarjala s poveljnikom gasilskega društva Trojane, g. Tonetom Lavračem, ki je povedal, da je tovrstna vaja precej zahtevna. Izvedli so jo predvsem na Željo mladih gasilcev, saj se v društvu zavedajo, da lahko s takšnimi aktivnostmi pritegnejo v svoje vrste še več mladih in jih nato tudi zadržijo. Po besedah poveljnika je vaja uspela, kljub nekaterim napakam, ki se jih zavedajo in jih bodo skušali odpraviti.
Vajo so izvedli tudi zato, da bi si člani lahko ogledali delo z dihalnimi aparati, saj imajo izkušnje z njimi v društvu le Štirje člani, ki so se udeležili tečajev na Igu. Ob tem je g. Lavrač dejal, da si želi, da bi bilo organiziranih več tečajev te vrste, saj bi se jih izmed članov njihovega društva z. veseljem udeležilo kar nekaj.
Pri gašenju požara, katerega simulae i jo so ustvarili z dimom, je sodelovalo 19 trojanskih gasilcev, med njimi je bilo tudi nekaj gasilk, na Trojanah imajo namreč že tri leta tudi žensko desetino, ki na tekmovanjih dosega dobre rezultate.
M. S.
na prireditvi mladih godb v Mengšu v začetku oktobra, pa tudi na različnih proslavah in prireditvah v naši občini.
Naša največja naloga je pridobili še nove godbenike na trobilih in razširiti izvajalski repertoar. Naj vas ob tej priložnosti obvestim, da se začenjajo redne vaje godbe od septembra naprej, vsak torek zvečer. Prosimo še koga, ki bi bil pripravljen sodelovati, ki je do sedaj še okleval, naj pristopi!
Za mlade se začenja v septembru tudi glasbeno izobraževanje na Osnovni šoli na Brdu v okviru Glasbene šole Domžale. Tu se oblikujejo pravi kadri za godbenike. Starši premislite in vključite otroke, saj je glasba nekaj najlepšega.
predsednik Kamilo Domitrovič
MED IN NJEGOVA ZDRAVILNA VREDNOST
Da sem se odločila pisati o MEDU, me je privedla ugotovitev, da ljudje premalo vemo o njem in ga zato tudi premalo cenimo in uživamo. Marsikdo misli, da je med le ena izmed poslastic za otroke. Tudi to, vendar še mnogo, mnogo več. Med je prav za vsakega izmed nas, ne glede na starost, odlično sladilo, živilo, zdravilo in tudi kozmetično sredstvo.
Med je naravni proizvod iz »farmacevtske tovarne«, ki se imenuje panj. Izdelujejo ga čebele iz nektarja ali medičine, ki jo nabirajo na cvetlicah, pa tudi iz mane na iglavcih in listavcih. Tako medičina kot mana sta zelo vodeni in bi se kmalu pokvarili, če bi ju čebele ne predelale v svojih mednih želodčkih in ne bi iz njiju odstranile odvečne vode. Pri tej predelavi čebele medičini in mani primešajo tudi izločke posebnih žlez, ki spreminjajo trsni sladkor v grozdnega in sadnega, zaradi česar med dobiva značilen okus. Zgoščeno medičino čebele odlagajo v celice, tu pa nato še naprej dozoreva. Ko dozori, ga je potrebno iz. satnic iztočiti in nato emba-lirati. Za vsakdanjo uporabo je najprimernejša steklena ali kvalitetna plastična posoda, nikakor pa ne kovinska ali pocinkana, ker v njej že po krajšem času nastanejo reakcije med kislinami iz. medu in kovino.
Kemijsko gledano je med zgoščena vodna raztopina treh vrst sladkorja: grozdnega, sadnega in trsnega. V manjših količinah so zastopane še številne druge sestavine: dekstrini, beljakovine, aminokisline, encimi, rudninske in aromatične snovi. Od rudninskih snovi najdemo spojine natrija, kalija, fosforja, kalcija, silicija, magnezija, železa in mangana. Seveda je zastopanost posameznih sestavin zelo odvisena od vrste medu.
Pri nas so najbolj znani: cvetlični, žajbljev, akacijev, lipov, smrekov oz. gozdni, kostanjev, sivkin in ajdov med.
CVETLIČNI: zanj je značilno, da ga čebele ne naberejo samo na eni in isti vrsti cvetlic, temveč na različnih travniških cvetovih, tako da je tudi sestavina takega medu različna in daje medu poseben okus, barvo in vonj. Običajno je tak med svetlo rumene do rumenkasto rjave barve, precej sladek in nemalokrat postane sčasoma zelo trd. Ker se torej strdi, se mu reče tudi strd. Cvetlični med spada med blage vrste medu, zato se zelo priporoča v dnevni prehrani otrok, pa tudi v prehrani starejših oseb. Posebno je priporočljiv za težke srčne bolnike in za osebe s prenizkim krvnim pritiskom.
ŽAJBLJEV: je med s prave kadulje ali žajblja. Ima zlatorumeno barvo in se nerad trdi, je milega okusa s sledom grenčine. Izrazito aromatičen žajbljev med deluje ugodno ob boleznih, ki jih spremlja suh kašelj, pa tudi proti prehladu in gripi. Olajša namreč izločanje sluza iz sapnika in bronhijev. Ta med se
priporoča za slajenje čajnih mešanic, ki pospešujejo izločanje vode, prav tako pa tudi proti raznim revmatskim boleznim. Ugodno deluje tudi pri nervozi, saj deluje blago pomirjajoče.
AKACIJEV: med je zelo tekoč, skoraj brez barve ali prav nežno rumen. Nerad se strjuje. Je skoraj brez vonja in milega okusa, zato ga nekateri imenujejo tudi damski med.
LIPOV: je v tekočem stanju rumen z. zelenkastim opalnim odsevom. Trdi se nerad. Diši prijetno po lipovem cvetju. Zaradi svoje zdravilnosti je pri naših ljudeh že od nekdaj zelo v Čistih. Lipov med v kombinaciji z. lipovim čajem pospešuje znojenje. Poleg tega pomirja razne krče, koristen pa je tudi pri raznih ledvičnih boleznih. Kadar smo prehlaje-ni in kašljamo, nam bo lipov med olajšal kašelj in pospešil izločanje sluza iz. grla in nosu. Priporoča se ga tudi ob preutrujenosti in duševni napetosti. Vendar pozor! Lipov med ni priporočljiv za osebe, ki bolujejo zaradi bolezni srca in ožilja.
SMREKOV - gozdni med je rdečkasto rjave barve in precej gost. Diši in tudi okus ima po smoli. Porabniki ga zelo cenijo, saj velja za odlično zdravilo proti kašlju, bronhitisu in raznim pljučnim boleznim. Vsebuje mnogo mineralnih snovi (še posebno železa) in terpene, ki mehčajo sluz pri boleznih dihalnih organov. Za slajenje z gozdnim medom je najprimernejši šipkov čaj.
KOSTANJEV: med je rumeno rjavkasto zelen. Diši nekako po pelinu in je bolj ali manj grenak. Grenčina izvira od zrnc cvetnega prahu, ki ga je v tem medu zelo veliko. Prav zalo je ta med izredno zdravilen. Ta med se priporoča skupaj s čajnimi mešanicami pri boleznih prebavil: želodca, dvanajsternika, žolča in jeter.
SIVKIN: ta med strokovnjaki posebej priporočajo osebam, ki jih pestijo bolezni srca in ožilja pa tudi nosečnicam, še posebej v prvem delu nosečnosti, saj blaži tegobe, ki v tem času prizadenejo organizem ženske (slabosti, slaba prebava, ipd...). V takšnih primerih med raztopimo v mleku ali blagih čajih. Deluje izrazito antirahitično in antianemično, saj omogoča boljši izkoristek kalcija in železa iz hrane ali morebitnih zdravil. To pa je izjemno pomembno ne samo za zdravje nosečnosti, marveč tudi za bodočega otroka.
AJDOV: je temno rdečkasto rjav. Kristalizira kmalu po točenju. Diši zelo močno kakor ajda v cvetju. Znan je kot najboljši med za potice in medeno pecivo.
Poleg tega, da vsebuje med zelo koristne biološko visokokvalitetne prehrambene sestavine, je tudi izvrstno kozmetično sredstvo. Uporaba medu na področju zdravilne kozmetike je že dokaj razSirjena v svetu. Sodobni strokovnjaki za kozmetiko menijo, da proces staranja kože občutno zmanjšamo s
pomočjo medu, saj ta zelo blagodejno vpliva na kožo - po zaslugi tako hranljivih, kot tudi baktericidnih lastnosti. Med namreč hrani kožno tkivo, pa tudi živčne končiče v koži. Uporabimo lahko čisti med, ali pa kot dodatek drugim naravnim sredstvom. Najpogostejša uporaba medu v te namene je v obliki mask za nego kože obraza in vratu.
Za zaključek pa še tole: Ali ste vedeli, da mora čebela za I kg zrelega medu v svoj panj prinesti 5-4 kg medičine in da jo mora potem še zgostiti. Tudi do 40-krat dnevno zleti iz panja na pašo, tako je pridna. Čebele so resnično neutrudne delavke in ljudje bi se lahko bolj zgledovali po njih!
In še moje priporočilo: MED (ta čudoviti dar narave) NA) BO NAŠA VSAKDANJA HRANA! Glede na letošnjo dobro bero in na precejšnje število čebelarjev v našem okolišu, vam tega dragocenega živila verjetno ne bo težko dobiti.
Viri in literatura:
- lastne izkušnje
- J. Senegačnik, 1985: Med
- I. Gnilšak, 1989: Človek in med
- J. Babnik, 1998: Od čebele do medu
Marinska P,
TRGOVINA ŠENTVID
pri Lukovici
K.OVICI
«0
KRUH MOSCANSKI polbeli 1kg (Ram pek)
samo
235,00 sit
tel.: 041 593 011
V RAFOLCAH POJE NOVI ZVON
Lepo avgustovsko nedeljo so ljudje irumoma romali v Rafolče, pa ne le zato, ker je bila ta dan tam žegnanska nedelja, marveč tudi zato, da bodo slišali glas novega zvona, ki so ga prizadevni krajani kupili, da se bo iz njihovega zvonika slišala čim lepša melodija.
Prostor okoli cerkve se je polnil in pod zvonikom je stal okrašeni zvon, posvečen blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Marsikatera roka se ga je dotaknila, kot bi mu zaželela dobrodošlico. Bronasti zvon, ki so ga ulili v Žalcu, pa je netTi čakal posvetitve. Med obiskovalci je bil tudi naš župan gospod Anastazij Živko Burja in kmalu se mu je pridružil tudi premier Bajuk s svojo soprogo, ki po rodu izhaja iz. bližnje vasi. l.ukoviška godba na pihala je z. nekaj skladbami nakazala začetek slovestnosti. obred blagoslova in nato tudi sveto maso je vodil nadškof in metropolit gospod Franc Rode. Po blagoslovu so domači fantje s pomočjo škripčevja dvignili zvon v zvonik, kjer so ga mojstri pričvrstili v ležišče. Že med sveto mašo se je prvič oglasil s svojimi čistim fis tonom. Po maši pa smo imeli priliko uživati v pesmi starih rafolških zvonov, ki jih je čudovito dopolnil novi zvon.
Slovenci radi prisluhnemo petju zvonov, kadar nas vabijo, da se družimo in veselimo. Naj nas tudi ta novi glasnik miru kliče in vabi. Odzovimo se njegovemu klicu k druženju in sožitju. Preživimo življenje, kot so ta dan preživeli obiskovalci Rafolč, v veselem in prijateljskem vzdušju, čeravno tako različni, pa vendar srečni ob pesmi, ki nas druži.
V. G.
Slikanje ob domačem kozolcu je bilo v veselje in zadovoljstvo vsem pohodnikom romarske skupine.
ROMANJE K NOVI ŠTIFTI
Med starodavne verske običaje sodijo tudi večji verski shodi in obredi ob Marijinem prazniku na veliki šmaren. Že pred stoletji SO naši predniki množično prihajali od blizu in daleč v svetišča ter z molitvijo častili Marijo.
Letošnje romarske pešpoti k Novi Štifti se nas je udeležilo kar zavidljivo število romarjev iz naše občine. Že v jutranjih urah smo krenili iz. Šentvida proti Vrhovljem ter Veliko Lasno, v Tuhinjsko dolino. V naši skupini pohodnikov nas je bilo prek dvajset. Oprtani z nahrblni ki, v katerih je bila malica in osvežilna pijača, smo veselo drug za drugim odštevali korake romarske poti. Toplo
sonce je z. vso močjo pripekalo, ko smo se pričeli vzpenjati po poti v Tuhinjsko hribovje. Med pohodom pa smo si privoščili tudi poslanke, čas za malico in osvežitev z napitki. Priložnostno smo se tudi pozabavali, poklepetali z. znanci, seveda pa nismo pozabili na skupno slikanje za spomin.
V popoldanskih urah se je naša pot prevesila navzdol, še zadnji postanek, na to pa se- nam je po krajšem pohodu skozi gozd pogled zazrl v dolino k Novi Štifti na Štajerskem, kjer je bil tudi naš cilj.
Po končanem verskem obredu so se nekateri zadovoljni vračali, nekaj pa se jih je odločilo, da prenočijo ter naslednji dan nadaljujejo romarsko pot nazaj domov.
T. Habjanič
STOR, DA TE KAP
Človek zna ustvariti neverjetne umetniške stvaritve in zanje dobiva priznanja in nagrade. Toda ni jih veliko, ki priznavajo naravi njene stvaritve, če jih seveda sploh opazijo. Eno Iako naravno stvaritev pa je opazil Janez Štrekar iz Blagovice, kajti na ogled in prodajo jo je postavil kar na svojem vrtu ob hiši, ki stoji tik ob cesti
Že dobre tri tedne lahko mimo vozeči vozniki opazujejo meter in pol velik smrekov panj, po domače mu rečemo štor, njegov premer je en meter, po oceni Janeza Štrekarja tehta slabih 300 kilogramov. Panj ima zavidanja vredno obliko. Janez tudi pravi, da se je od takrat, ko ga je postavil, ustavilo na njegovi domačiji veliko ljudi in se zanimalo zanj. Ustavljali so se zgolj radovedeži, ki bi ga kupili za res smešno ceno, na katero Janez ne pristane, tudi neka ženska bi ga rada kupila in zanj plačala vsako ceno, ki jo bo določil, le še enega mora najdi, da si bo olepšala pročelje svoje hiše (smešno, kot da taki štori rastejo kol gobe po gozdu). Pogled na panj je pritegnil tudi kiparja, katerega ime je Janez pozabil, ki ga je ocenil kot neverjetno naravno umetniško stvaritev - v njem je skozi svoje oči videl lik ženske.
In kje je rasla mogočna smreka, katere panj je postal predmet takega občudovanja? Visoko gori v gaber-skih senožetih in bila posekana ob gradnji poti skozi gozci. Janez jo je moral odžagali precej visoko nad tlemi in po dveh dneh, ko je šel odžagat še štor, je zares opazil njego vo zanimivo obliko. Najprej je mislil panj obdržati doma, ker pa zanj ni našel ustreznega prostora, škoda pa ga je bilo razžagati, se je odločil za prodajo.
Milena Bradač
KMEČKA OLIMPIADA V PRESERJAH
Na mero ni šlo najbolje
Kar deset ekip se je zbralo ta dan na Kmečki olimpiadi v Preserjah pri Lukovici. Tokrat jo Turistično društvo organizira Že petič. Res, da ni bilo najavljenih Italijanov in Madžarov, pa SO bili zato Avstrijci in Hrvati, ki so prišli kar s tremi ekipami. Najdaljšo pot so opravili slednji, saj so morali prevoziti kar 500 kilometrov do Lukovice.
Vreme v dopoldnevu res ni kazalo najbolje, saj je celo malo deževalo, vendar je bila to le svežina pred lepim sončnim popol-dnevom. ki je sledil. Tudi eminentnih gostov je bilo kar nekaj. Naj omenim le najbolj opazne: Župan Občine Lukovica gospod Burja, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gospod Smrkolj in sekretarka v tem ministrstvu gospa I.ibertin. No, glavno besedo so tokrat imeli tekmovalci.
Tekmovali so v zlaganju plohov, drv, žaganju na mero, razstavljanju in sestavljanju voza, ter pospravljanju in rastiljanju sena. Ekipe so bile izenačene, da gledalci, ki se nas je zbralo kar veliko, nismo nikakor mogli predvideti rezultate. Kot presenečenje pa so nastopile še Odlične gospodinje iz. 1'reserij, ki so bile kos marsikateri moški ekipi, vendar so nastopile izven konkurence.
Čeravno so bile ekipe zelo izenačene, pa je le potrebno povedati, da so bili najboljši člani iz ekipe Spodnjih Kosez k' za točko pred brati Kaps iz Dvorij, za njimi pa so bili Gradiščani, pa mešana ekipa iz 1'liberka in nato prva hrvaška ekipa.
Ne mislim naštevati vseh rezultatov, saj so bili vsi zelo dobri. Najboljši pa so bili gotovo organizatorji, ki v tekmovanju sicer
niso zmagali, so pa pripravili prireditev, ki je lahko njim in nam v ponos. Glavni organizator gospod Tone Ccrar je zatrdil, da brez pokroviteljev Ministrstva za kmetij
stvo, gozdarstvo in prehrano. Gostinskega podjetja Trojane in sponzorjev Občine l.n kovica, VELE Domžale, Meso Kamnik, Kmečki glas, Slovenske novice, Impulz K'1'V Kamnik, KS Lukovica, /lati nakit Burnik Kamnik, Kolinska Ljubljana in < losi išče Rus, prireditve ne bi bilo mogoče izpeljati. Kaj nočemo, poleg zagnanosti domačinov je za tako prireditev potreben tudi denar. Upa mo, da bodo tudi v bodoče našli dovolj razumevanja pri pristojnih, saj je očitno, da si člani tekmovalnih ekip še želijo srečevati in poglabljati medsebojne odnose.
V. G.
Na zmagovalnem odru
JI
Ta nogomet pa ni kar tako je menil Katanec
IGRE BREZ MEJA V TRNJAVI
Športno društvo Krašnja ne miruje. Vsako leto pripravi igre brez meja, ki se jih udeležujejo prebivalci vasi krajevne skupnosti Krašnja. Tudi tokrat je bilo tako.
Ekipe, sestavljene iz krajanov različne starosti, so igrale nogomet v vrečah z veliko žogo, pri čemer so se nekateri že
kar preveč razvnemali. Kolesar je na starem kolesu vozil na drog obešeni dve vedri, v katera so tekmovalci metali žogice. Veliko težav jim je povzročalo tudi vrteče kolo s klini, na katere je bilo treba narnetavati obročke. Najtežja je bila verjetno igra, pri kateri je bilo potrebno sestavili stezo, po kateri se je potem »družina« odpeljala na izlet. Risali so tudi karikaturo Srečka Katanca, ki je
bil gost te prireditve. Tudi gledalcev ni manjkalo. Marjan Štrukelj je vso zadevo duhovito vodil, tako da se ni vedelo ali gledalci smejejo njegovim domislicam ali smešnim situacijam na tekmovališču. Dan se je že začel poslavljati, ko se je pojavil Srečko, ki se je odzval Marjanovemu vabilu. Obkrožili so ga mladi in stari. Od spominskih podpisov ga je gotovo že bolela roka, ko so mu obiskovale i privoščili malo predaha. Ogledal si je finalno tekmo nogometa v vrečah in ugotovil, da bi z našimi igralci imeli veliko dela tudi njegovi profesionalci, čeravno so reprezentantje. Za slovo so mu člani Športnega društva Krašnja poklonili avtomobilsko prikolico brezovih drv za njegova kamina, ki v največji meri prispevata k domačem vzdušju njegovega doma.
Rekel bi, da so nam člani Športnega društva Krašnja zopet pripravili nedeljsko popoldne, polno veselja in sprostitvenih aktivnosti, ki bodo na te prireditve se privabljale mnoge ljudi. Pa še to: zmagala je ekipa Spodnje Loke-Zirovše, kar jim je zadnja leta že kar v navadi, najpomembnejše pa vseeno ni.
V. G.
GOSTILNA BEVC IN SEKCIJA ZA VLEČENJE VRVI STA PRAZNOVALI DVAJSET LET
Častna gosta
V soboto, 2. septembra, |e gostilničar Stane JemeC povabil na svoje dvorišče ekipe, ki so tekmovale v vlečenju vrvi. V/rok: dvajset let Sekcije Za vlečenje vrvi pri Športnem društvu Krašnja in prav toliko tet obratovanja Gostilne Bevc pod njego vim vodstvom.
Mislil sem, da bo o slednjem več govora, pa je le dobra postrežba vseh članov družine in sorodnikov pričala o njihovih dolgoletnih Izkušnjah v tem poslu. Sicer pa vsi vemo, da gostilna slovi po okusni hrani, prijazni postrežbi in domačnosti, zato smo radi njihovi gosti.
Bodoči vrvaši
To soboto pa je Stane namenil vrvašem. Res se ni odzvalo veliko ekip, vendar 80 bile borbe zanimive in privlačne. Za glasbo je skrbel ansambel 1'lamingo, z besedo pa je prireditev spremljal Marjan Štrukelj. Tudi novinarjev se je kar nekaj zbralo in med njimi najbolj poznani Slane Skrabar. Izvedeli smo veliko o vrvaški ekipi, ki je bila tudi naš državni prvak in večkrat tudi druga v državnem prvenstvu. Dvajset let tek movanj in druženja ni malo, pa tudi leta naredijo svoje.
Tokrat naj bi bilo to njihovo zadnje tek movanje. Ves čas prireditve so se vrteli vi deo posnetki iz prejšnjih tekmovanj, ki jih je, kakor tudi tokratno, posnel naš slikar Drago Jerman. Že iz. posnetkov je bilo vidno, kakšni napori so potrebni za zmago, se bolje pa se je to videlo v živo. Oslabljeni Rokovnjači so bili tokrat drugi, zmagali pa so skoraj tristo kilogramov težji vrvaši iz Selnice ob Dravi. Tretje mesto so zasedli tekmovalci Športnega društva /lato Polje.
Pa tudi mladci so se pomerili med seboj, čeprav nevajeni, niso po borbenosti prav nič zaostajali za starejšimi vzorniki. Večer je popestril naš ultra maratonski plavalec in svetovni rekorder v daljinskem plavanju gospod Martin Strel s svojo soprogo. Morda mnogi ne veste, da je sicer učitelj kitare. Vse navzoče je v to prepričal, ko je zaigral kar nekaj pesmi z ansamblom 1'lamingo. Pa tudi sicer je nanizal veliko spominov s svojega rekordnega podviga.
V zaključku večera je ekipa Kokovnjac z dvigom zložene vrvi na kozolec naznanila konec svoje uspešne športne poti. Vendar nasledniki so, in upamo, da jo bodo ti kmalu sneli in začeli novo uspešno pot nove ekipe. Še sreča, da tradicionalno dobra gostilna Bevc ne zapira svojih vrat. Stanetov in Nanikin sin Dušan Že V polni meri skrbi, da bo ugledna gostilna še dolgo kvalitetno gostila svoje stalne in občasne goste.
V. G.
NA VELIKI PLANINI
Na Veliki planini
Lep   julijski   četrtek   smo   se podeželske žene od 'Trojan do Prevoj na menile za lepo ekskurzijo in druženje na Veliki planini.
/bralo se nas je kar okoli 80. Z nami je bila tudi naša svetovalka ga. Marta Kos. Pridružil pa se je tudi kmetijski svetovalec za kamniško področje. Ta nam je lepo v besedi prikazal življenje- na planini in v pašni skupnosti. Po okusni obari na Zelenem robu smo se počasi namenile do pastirskega naselja in kapelice Marije Snežne. V kapelici smo za pele nekaj pesmi. Prijazna majarica nam je postregla s svojimi, na planini pripravljenimi dobrotami. Že malo utrujene smo se odpravile do sedežnice in gondole. Kar nekaj članic se je po njej peljalo prvič. Prvič so bile tudi na Veliki planini.
Po kosilu pri Orlu smo se odpeljale nazaj proti našemu Črnemu grabnu.
Želimo si še kakšne take skupne ekskurzije in druženja.
DPŽ
Trojane-Blagovica Lukovica-Krašnja
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI SO ZA NAMI
Počitniške dejavnosti, kot srno si jih zamislili, sicer niso zaživele, saj ni bilo zadostnega zanimanja za preživljanje prostega časa ob igrah v RCU, čeravno je gospod Urbanija pokazal pripravljenost, da nam brezplačno dovoli uporabo igrišč in prostora ob njih, ter poskrbi tudi za topli obrok. Po tem bi lahko kdo pomislil, da našim otrokom ni do druženja in skupnih iger. Pa vendar v celoti ni tako.
Včasih pa zmanjka idej
Izleti, ki so bili ob četrtkih in so bili namenjeni spoznavanju naše domovine in seveda tudi zabavi, so bili zelo dobro obiskani. Na Pohorju smo si ogledali slap Šumik in Črno jezero. Drugi izlet je mnogim odkril zanimivosti doline Kamniške Bistrice. Planina Jezero je bila spet novo doživetje. Naslednjič smo se šli kopat v Fieso. Grad Kostel in njegovo
Tukaj delamo platno
okolico smo si ogledali na petem izletu. Nato smo spoznali nekatere skrivnosti Cerkniškega jezera in preizkusili vodo jezera na Rakitni. Izlei presenečenja nas je vodil v zanimivo gorsko sotesko, imenovano tudi Pokljuška luknja in seveda na kopanje v Bohinjskem jezeru. Zadnji - osmi izlet, ki so si ga izbrali otroci sami, pa je bil zopet na Kolpo, le da tokral v Adlešiče, kjer smo si ogledali izdelke domače obrti in videli ludi nji hovo izdelavo.
Ves čas je bil naš prevoznik Ciril (.cKar, ki je moral občasno povečali svoj avtobus še s kombijem, saj je bila povprečna udeležba na izletih kar 35. Priznati je treba, da se je resnično potrudil in nam z. nizko ceno prevozov omogočil, da smo poletno akcijo speljali tlo konca.
Pa je že končana? Upajmo, da ne! Predlagamo, da jo nadaljujemo, saj je še veliko krajev, ki jih ne poznamo. Ime nujemo jo: NAŠA DOMOVINA. Mladi želijo spoznali to našo domovino. Omogočimo jih to! Znano je, da ne-
Na domačiji Cvitkovič
Ob slapu Nežica pri gradu Kostel
znanega ne moreš ljubili. Neznano vzbuja strah, in to ni podlaga domovinskih čustev. Vendar potrebujemo za izvedbo tudi finančno pomoč, kot nam jo je doslej nudila Krajevna skupnost Lukovica, tako upamo, da nam bodo v bo dOČe pomagale tudi druge krajevne skupnosti, posamezniki in morda tudi
občina. Rokovnjač s pomočjo nekaterih
študentov izlete organizira in skrbi za varnost, kaj več pa brez sredstev tudi ne more.
Kako pa je na naših izletih? O lem vam bodo kaj več povedali udeleženci izletov in njihovi spremljevalci v naslednjih številkah našega časopisa.
Se (o! Povsod, kjer smo bili, so pohvalili vedenje naših otrok, kar je bilo v ponos nam in v čast tudi staršem.
V. G.
KLEMEN GERCAR DRŽAVNI VICE PRVAK
Letošnje državno prvenstvo v m o-tokro.su v razredu podmladek do 65 cem je že končano. Pogumni mladeniči v najnižji kategoriji tekmovanj v mo-tokrosu v Sloveniji so pri gledalcih vzbudili veliko pozornosti, saj se med seboj ne borijo nič manj bojevito kot tekmovalci v višjih članskih razredih.
Naš predstavnik 9-letni Klemen (ierčar je dosegel nov velik uspeh. V drugem letu, odkar tekmuje, je še drugič Zapored osvojil naslov državnega viee prvaka. Na sporedu je bilo sedem dirk. Klemen je zmagal na prvi dirki v Brežicah, potem v Oseku pri Lenartu, v Murski Soboti in na sedmi finalni dirki v Lemergu pri Rogaški Slatini. V Sloveti-skih Konjicah je bil drugi, v Orehovi vasi pa z obilo smole tretji. Se več smole je imel pred dirko v Semiču, ko si je na
treningu poškodoval nogo in na dirki sploh ni nastopil, saj je imel nogo v mavcu. V primeru nastopa in zmage pa bi bil letošnji državni prvak. Še lani brez zmage, je letos s štirimi zmagami in v povsem enakovrednem dvoboju z lan skim in letošnjim državnim prvakom, pokazal velik napredek. Poleg rednega treninga je pomembno tudi to, da si je izbral pravo okolje, to je AMI) Sitar Dun-lop Racing iz Kamnika.
Klemen pa je z. mislimi že v prihodnji sezoni, ko bo zaradi starostne omejitve vozil v višjem razredu podmladka - do 85 cem. Sedanji kawasaki KX 65 bo zamenjal za novo specialko vaniaha YZ 85.
Pri realizaciji letošnjih dirk za 1)P so Klemenu pomagali: Sitar pneumatic center Dunlop Kamnik, Olje Motni, Lesna galanterija SKO Domžale, Avto prevozništvo Ciril (ierčar in še nekateri.
Miran Kokalj
Ekipa nekdanjega NK Luk
kom pred pričetkom tekme z Prekmurci.
GOSTILI PREKMURCE
Sredi meseca avgusta smo veterani nekdanjega nogometnega kluba iz. Lukovice gostili pobratene vrstnike iz. Can-kove v Prekmurju.
Vsakoletno izmenjavo prijateljskih obiskov smo nadaljevali tudi letos ter s tem potrdili lanskoletni dogovor. V vročem popoldnevu smo jih pričakali pred občino Lukovica, topel sprejem jim je pripravil g. Peri Sever, ki je tudi Klavni pobudnik in koordinator vseh dosedanjih srečanj. Seveda pa smo vsi najbolj nestrpno pričakovali tradicional-
ni nogometni dvoboj obeh ekip, katerega smo letos odigrali na igrišču na Viru. Tudi tokrat so nam morali gostje prizna ti premoč, toda dobre volje in nasmejanih obrazov ni manjkalo ob odhodu na prijateljsko večerno druženje, kateremu se jo pridružil župan g. Živko Burja. Slednji je v svojem pozdravnem nagovoru navdušil vse navzoče ter jim zagotovil, da se bo odzval povabilu tudi v bodoče. Ob glasbenih utrinkih smo preživeli prekrasen večer, ob slovesu pa jim zaželeli srečno pot domov ter na-svidenje prihodnje leto, ko zopet mi pridemo k njim v Prekmurje.
T. Habjanič
TURNIR V MALEM NOGOMETU NA TROJANAH - VSAKO LETO VEČ EKIP
Na Trojanah postaja že tradicija, da se vsako leto zadnjo nedeljo v avgustu na igrišču ob gasilskem domu zberejo nogometni navdušenci iz okolice in na turnirju v malem nogometu pokažejo svoje sposobnosti. Tudi letos ni bilo ničel rugače.
Zmagovalna ekipa
V nedeljo, 27. avgusta, je na turnirju nastopilo 8 ekip, kar je pomenilo, da seje nogometno popoldne zavleklo skoraj v večer, ko so se za usnjeno žogo zapodili finalisti. Tokrat sta se v napetem finalu, v katerem je nekaterim kri kar preveč zavrela, pomerili ekipi Trojane in Zasavc. Slavila je ekipa Trojan, potem ko je lani izpadla že v predtekmovanju. Tretje mesto je zasedel trojanski Antimon, kar je bil še dodaten razlog za navdušenje domačih gledalcev, ki so ob igrišču vztrajali celo popoldne in športno navijali ob vseh tekmah.
Mladim organizatorjem je ob pomoči Gostinskega podjetja Trojane uspelo pripraviti zanimivo športno prireditev in mogoče bi bil res že čas, da se na Trojanah začne razmišljati o še bolj organiziranih oblikah športnega druženja.
M. S.
ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA
razpisuje
9. pohod za krof in 15- tek za krof
Prireditev bo 1. oktobra od 8. ure dalje v Krašnji.
Vse informacije o prireditvi dobite vsak petek od 18. do 20. ure v pisarni društva.
KITAJSKA - ZBIR RAZNOLIKIH UUDI, POKRAJIN IN KULTUR
So stvari, o katerih se sanja v mladosti, pa si v realnem svetu odraslih niti pomisliti ne upaš, da bi se lahko uresničile. Dokler na neki točki ne ugotoviš, da si pravzaprav prispel tja, kamor so te gnale pobožne mladostniške želje, pa se samoumevne poti tja sploh ne zavedaš. Nekako tako lahko opišem uresničitev svojih popotniških strasti, ki so se me navzele ob vsakokratnem prebiranju potopisov. In potem kupiš letalsko karto za deželo, o kateri pravzaprav skoraj ne veš ničesar, samo tako tuja in neznana se ti zdi, da jo je vredno spoznati, čeprav se zavedaš, da zna biti potovanje tudi naporno in nevarno.
Marsikdo si ne predstavlja preživeti v popolnoma tujem svetu, kjer je Sloven-
je že v sami osnovi politično in ekonomsko razdeljena. Hiter sprehod nam tako lahko nudi pogled v brezmejno puščavo na severu, visoke travnate planote na vzhodnem robu »strehe sveta«, kakor nekateri imenujejo Tibet, prostrana riževa polja, ki svojo pot začno v 5000 tu »gigantih« in končajo v Tihem oceanu. Južni del je kraški in v mnogočem spominja na nam poznani Kras. Veliko je podzemnih jam, ki še zdaleč niso tako lepe kot slovenske, so pa primerno promovirane.
Zanimive so tudi iz ravnine se iztezajoče kamnite gmote in stožasti hribi raznolikih oblik, pod njimi pa riževa polja z. vijugastimi rekami, ki narekujejo vsakdanje življenje.
nekaj sekundah pobrali ostanke hrane, vidiš drugačne smisle.
Taka je ta dežela - kontrastna v sebi in v odnosu do okolice. Samo pomisli na nakičene kitajske ulice, kričeče napise, neokusno izbrana oblačila in boš kaj kmalu ugotovil, da že na zunaj izraža svoje notranje bistvo.
hi sedaj pijem prineseni kitajski čaj, poslušam tibetansko glasbo, gledam fotografije ljudi, sobo polnijo dišave kitajskih paličic, poskušam doživeti vsaj delček tistega, kar lahko ponudi ta od daljena dežela. Vsem vam pa naj bo vse to izhodišče za odskok kakšne ideje, ki že dolgo čepi v vas in čaka na rojstvo.
Anita
cu tuj jezik, popolnoma drugačna kultura in vera in nenazadnje tudi okolje samo popolnoma drugačno. Pa vendar so ljudje tako enostavni, da tudi samo življenje postane preprosto, celo za tujca. V osnovi torej lahko rečem, da je take vrste potovanje, torej v lastni organizaciji, precej bolj enostavno, kot si ga lahko predstavljaš, predvsem pa mnogo bolj razburljivo kot v tropu turističnih ovčk. Ko enkrat okusiš take- vrste spoznavanja življenja, ugotoviš, česa vse si sposoben in kako malo je v resnici potrebno za preživetje.
In tako letos potujem po Kitajski. Poskušam čim bolje definirati to oddaljeno deželo in jo približati tistim, ki se jim zdi tuja. Kitajska je enostavno tako raznolika, da je ne uspem spraviti v nek enovit okvir. Pravzaprav jo najbolje označim, če rečem, da je paleta raznolikih pokrajin, ljudi in kultur.
Po ureditvi je republika, sestavlja jo 22 provinc in 5 avtonomnih regij. Tako
In z raznoliko pokrajino živijo tudi raznoliki ljudje. Vsak obraz govori svojo zgodbo. Že samo sprehajanje po natrpanih ozkih ulicah lahko nudi podroben pogled v življenje njenih prebivalcev. Večina stvari se namreč dogaja kar na ulicah. Tako lahko ogovoriš mar Ijivega kmeta na riževem polju, uličnega prodajalca sadja, pastirja Jakov na širnih planjavah, meniha v tibetanskih samostanih, kmečke ženice, ki čimbolje poskušajo prodati svoje pridelke na vaškem trgu... Tako pisani so, tako drugačni, pa vendar vsi stremijo k istemu cilju - preživeti. V večini primerov je to res njihovo edino načelo, saj sploh ni tako samoumevno, kot ga jemlje večina zahodnjakov. In če se jaz zbudim in se mi zdi, da mi je hudo, ker mi je zmanjkalo mleka za kavo, istočasno deček na ulici upa, da bo danes jedel. In ko se zvečer bašeš s poceni hrano v dokaj prestižni restavraciji in opazuješ otroke, ki skozi okno oprezajo, kdaj bodo gostje pojedli, da bodo lahko v naslednjih
LETEĆI REPORTER
Tako se veselimo golov na Trojanah
Igramo nogomet ali košarko?
Jaz imam pa ledeno žlico      Božo - kipar in tehnični urednik Rokovnjača.
Vedno delovni
Sodobno urejeno odlagališče starih avtomobilov v vasi Čeplje.
ZA RAZVEDRILO
del
MM
VAS JUZNOOD
UM
KOMUNIST PARTIJA
staro egiptovski PISATEIJ
SESTAVIL
C.U.
VEL JF7ER0 OB
BALTIŠKEM MORJU
(IRSKI PESNIK
MM
(IRSKI MITOLOŠKI
LOVEC
BIVALIŠČE UMRLIH
LEVI PRI, do SAVE V NEM("
STALNOST, TRAJNOST
STARO ŽIDOVSKI VLADAR
OKRASNA RASTLINA,
UMI
ZOOU, SAMO
VRSTA KIPA
PRISTANIŠČE V INDIII MENIČNO JAMSTVO
značaj. ćud
STARO EGIPTOVSKI PISATEU
(irska črka
HUMANITARNA 0R0
NADLEŽNA ŽUŽELKA
mesto V bakonj
gozdu
DLL ROKE
NAJVIŠJA ZNANSTVENA USTANOVA
Žlahtna
vrsta sadre
predstavnik poddlbla mnogo
členarjfv
Želatina
IZ
alg
MOŠKA OSLBA IZ (VETJA v JF.SENI
BAJESLOVNI
LETALEC
gli-j sliko
eva irci.
os zaimek org afriške
enotnosti (originalno)
NEPOPOLN RAZVOJ TEJ. ORG
REKA NA
SEVERU NEMČIJE
ALPSKA DOLINA V SAV ALPAH
Z OSEBA IZ VISOSKEKRON IFZIK'PVI'. BANTU
IME DVEH PRELAZOV NA VELEBITU
kitajska ijti-:Zna
MERA
PREDSTAVNIK
DINASTIJI: ARAB KALIFOV NIKALNICA
JADRANSKI POLOTOK NF.KDT1 IRSKI GOSPOD
HUMSKI KRAIJ ARABSKI ZRL BET
PESEM KOSOVELA
MAJHEN ODPADEK NOETOVA BARKA
OSEBNI ZAIMEK
PODROČJE EMIRATA rjALIJANSKO
OTOČJE
ZAČETEK ABECEDI'
ZNAMKA AVTA
JOSIP STRITAR
SIMON JENKO
PAS PRI KIMONU
KRAJ POD KRIMOM
ČLAN SENATA
POGLAVAR
PRI INI) PLEMENIH
TROPSKA RASTLINA IZ RODU LILIJ
SAMITI
UPRAVA ZN ZA POMOČ
AVT ntOOBA VOZILA NA II. POGON
SORODSTV SKUPNOST ORGAN NEK ZUZUI.K
AVSTRIJSKI SMUČAR IHANS)
vrhunski Športnik športno tekmovanji
NIKALNICA ONASSIS
ARARSKI
Z.REREC KRUH RIM KONTENIrj
CESTNI OVINEK
GOTIIIJIVA MATI
NAITN KONJSKEGA TEKA
IMF. ITALIJANSKI'. PLSNKT NEGRI
DELAVSKA ENOSTNOS'1
OKRAJŠAVA
ZA ŠTEVILKO
KEMIJSKA FORMULA KUHINJSKE SOLI
OKRAJŠAVA
ZA STAREJŠI
OKOLICA Z MLADIMI
NASELJENCI
MESTO V
KAZAHSTANL'
triprsti brazilski
i.enivec
Z.BADIJIVA ZGODBA
STAR SLOVAN
1.	nagrada:	Večerja za dve osebi (Pri Bevcu)
		Ivanka Novak
		Krajno Brdo 11, Lukovica
2.	nagrada:	2 pizzi s pijačo (Furman)
		Barbara Rode
		Krašnja 14, Lukovica
3.	nagrada:	Družinski obisk savne (RCU Urbanija)
		Marta Urankar
		Lukovica 15
	(M
	
	
m1
NA USKOVNICI
Obronki gozdov na Pokljuki že nekaj tet zapored gostijo mlade, ki bi se radi ne samo zabavali, ampak tudi kaj novega naučili, Tako je na Porcjunkuli vsako feto već mladih tudi iz naše občine. Prijetno druženje z, mladimi od vsepovsod
ter spoznavanje nečesa novega je to, kar mladi potrebujejo In si želijo. Na letošnjem srečanju so spoznavali sv. Alojzija in zato je zaključek srečanj vodil sam Škof g. Alojz. Uran. Ostali so spomini, obljube, da se vidimo naslednje leto ter kartice od vsepovsod, kjer so preživeli še ostali del počitnic.
IZPOVED NAKLJUČNEGA SOPOTNIKA
Na svoji vsakodnevni vožnji je ženska kot že velikokrat poprej pobrala nebogljenega štoparja, ponavadi so to fantje, saj Što parke imajo tako ali tako večjo srečo.
Iz mladeniča petindvajsetih let, ki seje pre-el tem spri s svojim dekletom oziroma mlade) ženo triindvajsetih pe>mladi s katero ima tudi otroka, so se kar vsule besede rahlo pe>dkrepljene z alkoholom, kar je bilo čutiti iz njegove sape. Da alkohol razveže jezik je znane) in da seje lažje izpovedati tuji osebi kot bližnjemu, tudi. Pustimo ob strani njegov spor z mladenke), fanta, milega obraza in žalostnih oči, je bolj težila zavest, da je kriv smrti svojega najboljšega prijatelja in njemu neznane ženske, ki sta preminula v prometni nesreči katero je povzročil. Za svoje dejanje je prejel kazen, ventlar ve, da je kazen odslužiti eno, drugo pa je njegova vest, ki ga bo preganjala do ke>nca dni in ji ne bo mogel ubežati. Razmišlja tudi o odhodu v tujine), iz te Slovenije, njegove domovine, toda vest gre z njim. Ta fant ne ve le tega, da se- je izpovedal ženski, ki je na drugi strani, se pravi na tisti drugi strani, ko ji je neka druga oseba vzela sina v prometni nesreči. In ta ženska pozna njegove) trpljenje, ker ga izkuša tudi sama.
N. N.
V življenju si imel le skrb in delo, sedaj od vsega truda si zaspal, odšel si tja, kjer več ni bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
V petinsedemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi e>če, stari oče, brat in stric
MIHA URANKAR
Iz Le>ga nad Blagovico
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Lepa hvala za izkazano spoštovanje, ela ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi Zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred, domačim pevcem ter pevcem Kranjskega kvinteta.
Vsi njegovi
(Hej, zemlja sije
rzelci, kurje njeno.
a kur ni njeno, nam
ne more vzeti
in to, kar je
neskončno
dragoceno,
je večno in nikdar
ne more umreti.
ZAHVALA
pe> hudi bolezni nas je v 88. letu zapustila naša draga teta
ANGELA MATJAN
s Pod milja.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje. Hvala vam za darovano cvetje, sveče in
svete maše. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Domžale, reševalni službi ZD Domžale, gospodu župniku Jožetu Vrtovšku, MPZ Lipa. Hvala tudi gospodu Cirilu Smrkolju za poslovilne besede in hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot.
Vsi njeni
ZAHVALA
V šestinsedemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, ded in stric
VINKO CAPUDER
BoltetOV Vinko iz Vrbe 10
Iskreno se zahvaljujeme) vsem
sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in
spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za podarjeno cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Andreju Svetetu za lepo opravljeni obred in ZD osebju v Lukovici.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi.
GOSTINSKO PODJETJE
d.d.
Trojane eno od redkih gostišč iz tradicije dobre stare gostilne.
Ob evropski prometni žili Dunaj-Trst, je leta 1859 zrasla za tisti čas mogočna Konškova gostilna s prenočišči, v kateri seje vsakdo rad ustavil. Že leta 1913 je skozi Trojane vozil redni avtobus.
Posodobljeno in razširjeno gostišče Trojane je kos tudi današnjemu prometu, ob vsem tem pa je ohranilo nekdanjo domačnost, sloves dobre kuhinje in počivališča.
Prijazna postrežba, prijeten ambient in pestra izbira odličnih domačih jedi, polnijo gostišče ob vsakem času. Kako tudi ne? Saj so nosilci znaka SQ, kar pomeni slovensko kvaliteto za proizvode in gostinske storitve.
Od vseh dobrot pa prav zagotovo najbolj slovijo slastni trojanski krofi. Njihova priljubljenost ni naključje; še vedno jih delajo ročno po starem hišnem receptu.
Gostišče ponuja manjše gostinske sobe v stari gostilni in večje v novih restavracijskih objektih. V poletnem času je najprijetneje pod veliko platneno streho na terasi, kjer se odpira pogled na Zasavsko hribovje in prelepo predalpsko gričevje, kjer so zrasle tudi Trojane.
Tudi ob novi avtocesti bodo Trojane ostale mikavno počivališče z domačnostjo, ki je zlepa ne premore kak sodoben obcestni objekt.
Gostinsko podjetje TROJANE d tel.: 061/73 30 31