NOTICIERO VESTNIK je glasilo slovenskih protikomunističnih borcev. • Izdaja ga kcnzoroj. • Predsednik Edi Škulj, upravnik Janez Kralj, urednik Pavle Rant, korektor in tehnični urednik Dušan Dimnik Ovitek opremil France Pernišek ml. Uredništvo in uprava: Ramon L. Fale on 4158, Buenos Aires, Argentina.* Naročnina: Južna Amerika 150— pesov odn. enakovrednost v dolarju, USA in Kanada — 2.50 dolarja letno, Anglija in Avsftrakja — 1 funt šterling, evropske države — 1.50 dolarja. Editor responsable: Eduardo Škulj, redaetor Pablo Rant. • Imprenta: Talleres Graficcs Vilko S. R. L., Es ados Un.dos 125, T E. 33.7213, Bs. As., Argentini Registre Nacional de la Propiedad Intelectual No. 700.070. „Vestnik" es el Informat vo de los Excombatientes anticomunistas eslovenos »Vestnik" is the voice of Slovenian anticomumst veterans. VSEBINA: Ob stoletnici smrt; škofa Slomška — Misterij krivice (Karel Mauiser, USA) — Z Vuletom za okopi (Karel Kordiš, Argentina) — Grmad3 v Gorjancih (France Grum-Ivan Korošec) — Poslanstvo slovenskega izseljenca (S. č., Argentina) — Gradivo k Vetrinju (dr. Franc Bajlec, Argentina) — Stane Bitenc — petdesetletnik, (Pavle Rant) — t Janez Lesar (e.l, Argentina) — t Jože Tomaževič — Hrvatska tragedija pr; Pliberku (Rudolf Kiszling — -ič) — Borci pišejo: Radivoj Rigler, Argentina — V. S., Blažil — .r-r, Argentina — Radivoj Rigler, Argentina — Urednikov bunker -- Popravljamo — Tiskovni sklad — Društ. novice — Izjava ZDSPB-DSPB OB STOLETNICI SMRTI ŠKOF SLOMŠEK, NAŠ VODNIK, SVETILNIK, KI SIPLJEŠ SVETLE ŽARKE NAM V TUJINO, KREPOSTNO UČI NAS ŽIVETI, LJUBITI VERO, NAROD, DOMOVINO-SLOVENCI PROSIMO V TUJINI, DA SVETA CERKEV BI TE PROGLASILA ZA BLAŽENEGA IN SVETNIKA V SPODBUDO NAM IN NAŠI DOMOVINI MISTERIJ KRIVICE V večnem boju med pravico in krivico ,se nam največkrat zdi, da krivica zmaguje a lahkoto, da ji k zmagi pomagajo celo stvari, ki so na videz nevtralne, celo dobre. Pravica ostane praznih rok, porivajo jo iz kota v kot, ničvredno one, ki ni moderno, ki je zastarelo, ki spada samo še v katekizem reakcionarnega krščanstva, ki misli, da mora biti vsako dejanje moralno, da mora biti urejeno po zadnjem principu, ki je utemeljen v večnosti. Gibljivost krivice, njena nemoralnost, gibčnost v menjanju nazorov, to so vzroki, da krivica postaja misterij, kateremu zapadajo danes milijoni na zemeljski obli. Ta misterij je pred sedemnajstimi leti grozotno tiho potegnil v večni molk preko deset tisoč slovenskih ljudi, ki so bili vrnjeni iz Vetrinja. Dolge kolone so odhajale čez Pliberk in čez Podrožco, čez Dravograd in slovenska zemlja je v nočeh sprejemala v svoja nedrja krvava telesa slovenskih domobrancev in civilistov. Dolgi tankovski jarki v Teharjih, globoke podzemske jame v kočevskih gozdovih, stari rudarski jaški pri Hrastniku in Trbovljah so požirali mrtva trupla tistih, ki so po zahrbtnem dogovoru padli v roke komunističnim krvnikom, ki si te resnice niti po šestnajstih letih ne upajo priznati, čeprav je ne morejo tajiti. Velika bak\ja slovenskega idealizma, ki se je uprl rdeči zvezdi na slovenski zastavi, je bila zasuta in usta, ki so se upirala nasilju, bila zaprta s prstjo. Zdaj je tega sedemnajst let. Misterij krivice si je nadel masko dostojne svobode, masko tolerantnosti, ponavljajo se na tihem mnenja tudi komunističnih oblastnikov, da se je marsikaj zgodilo brez vednosti vrhov, da je bila tedaj velika odvisnost od tistih, ki so dajali ukaze. Ker pač ni mogoče stvari spremeniti, jo je treba pozabiti, življenje se je spremenilo. Res je, spremeniti ni mogoče ničesar več. Mrtvi ne bodo oživeli. Tudi to vemo, da ravno ti mrtvi, iz večnega miru odpuščajo svojim krvnikom in zahtevajo isto od nas. Sovraštvo nima cene pred Bogom in je gnusoba v njegovih očeh. Toda nekaj drugega je odpustiti in nekaj drugega pozabiti. Komunizem ne pozna ne enega ne drugega. Krščanstvo pozna odpuščanje, most, ki je in bo pregrajal zgodovino, zakaj, če bi tega odpuščajočega krščanstva ne bilo, bi danes ne bilo mnogih komunističnih veličin, ki se brez skrbi gibljejo med otroki tistih, ki so jim ubili očete in brate, vse moralne obveznosti bi padle, zakaj tudi ubijalci bi ob zadnji uri z mirno vestjo legali v grobe. Moč komunizma je v izrabljanju krščanske morale, v izrabljanju demokracije, ki skuša graditi svet na temeljih človečanstva, v izrabljanju narodov, ki se zavoljo verskih obveznosti težko odločijo za zadnji korak — za samoobrambo, za protirevolucijo. Kakor so komu- cistični plačanci v španski revoluciji vpili v svet, da krščanstvo mora trpeti, da so prvi kristjani pevajoč odhajali na morišča, zakaj moderni segajo po orožju, ko gre vendar samo za svobodo, taista umazana igra se je ponavljala pri nas in vodili so jo tisti, ki so trdili, da so katoliki, pa so trobili v rdeče rogove. To je misterij krivice, ki se do danes ni spremenil, ki se ponavlja na Kubi in v Laosu in povsod, kjer tli in gori. In so še ljudje, tudi sposobni Amerikanci, ki trdijo, da je vse to v dobro delavcu, da je to boj proti izkoriščanju revežev. Misterij krivice. Poznamo ga! Nekoč so Judje vpili: Boljše je, da en človek umrje, kakor da bi bil pokončan ves narod. In so ubili Boga. Slovenski komunistični mogotci so pred sedemnajstimi leti spremenili stoletja staro parolo: Boljše je, da je deset tisoč mrtvih, kakor da bi se bali vsak dan, da bi narod spregledal. In so jih ubili. Judje so vsaj imeli pogum, da so svoje delo opravili javno in pri belem dnevu. Doma so ga skrivaj in ponoči. Počemu? Ce jih je narod sovražil, zakaj mu niso privoščili veselja kakor Neron podivjanim Rimljanom, ki so vpili za kruh in igre in vje nagnal kristjane v amfiteater. Kar je napravljeno skrito in ponoči, je podlo, je nekaj, kor ni v skladu z vestjo. Oklenimo se preteklosti z idealističnim prepričanjem, da misterij krivice ne bo večen, da bo pravica pretehtala vrednost del vsakega človeka in da se bodo nekoč na zidu svetovne zgodovine tudi za komunizem pojavile besede: Mane, Tekel, Fares. Pretehtan si bil in najden prelahak zato boš izgubljen. Konec krivice je namreč pepel, ki ga bo razvel veter. Prepričan sem, da sta pri mnogih narodih prvi dve besedi že zapisani v srcu milijonov. - Pretehtan si bil in najden prelahak. Tretjo besedo ne bo pisal človek. Nekoč jo bo Bog z ognjem vžgal v obličje zemlje. Karel Mauser TISKOVNI FOND VESTNIKA Z veseljem ugotavlja Uprava Vestnika, da so zadnji čas darovali za Tiskovni fond naslednji bralci: N. N., ltamos Mejia, 60.—, žcrovnik Jože, Caseros, 10—, Zupančič Stanko, San Martin 50.—, Lipušček Silvot, ,San Justo. 100.— skupno 220.— pesov. — Vsem darovalcem iskrena hvala! Posnemovalci zaželeni! Uprava Vestnika Karel Kordiš — Argent na Z VULETOM ZA OKOPI Kostanjevica na Krki 1943. Po uspešno zaključeni bitki na Zameškem, dne 12. septembra 1943 (glej Vestnik, ). IX. sbr. 18) so navdušene čete ,.Legije smrti" z obilnim plenom puščenem na bojišču, po poraženih napadalcih, prestopile tedanjo nemško mejo ter se v dolgih kolonah pomikale po levem bregu Krke proti Kostanjevic’. lina tretjina vojaštva je ob mraku prešla most in se utaborila na otoku, drugi vojaki so se pa nastanili po nekaterih vaseh na Krškem polju, katere so bile, odkar so Nemci izselili naše ljudi ali prazne ali pa je sem pa tja kje .stanovala vseljena kočevska družina. Kočevarji niso prav gotovo nič kaj lepo gledali na te slovenske vojake. Zavedali so se, da prekoračenje meje na Zameškem pomeni podreti mejnik ,.nemškega Rajha". Kosbanjevčani so nas zelo hladno sprejeli, ker so nas poznali še od prej iz bitk s partizani. Boji pri Sv. Križu, Pleterjih, Brezovici, Škocijanu, Beli cerkvi itd. so jim bili še živo v spominu; ker si imeli svoje fante v gozdu, so bili že prej vedno hladni nasproti nam. Najbolj jih je pa 'bolela verjetno današnja naša zmaga nad partizani na št. Jernejskem polju- Morala naših vojakov je bila odlična, akoravno smo ‘bili že tri dni na poti. Visi sm.o imeli popolno zaupanje v našega Vuleta. Mir pred neurjem smo izrabili za kopanje strelskih jarkov in zaklonišč ter utrjevanje na bregovih Krke- Medtem smo seveda tudi izmenoma počivali, da ne bi bili preveč utrujeni, (ko naj bi .se začel ..mrtvaški ples". Izvidnice so že po par dneh ugotovile močno zbiranje rdečih edinic, kar je segalo od Novega mesta pa pod Gorjanci skozi tja do Sv. Križa, Civilisti iso nas tud: obvestili, da je težko orožje žc na položajih in da samo še čakajo na povelje. „Neki večer se je začelo (dneva se ne spomnim). Več topov in težkih minometalcev je zapelo svojo pesem in prvi izstrelki so kot v »turških časih" naznanili »prižgane grmade". Streli so bili za kakih tristo metrov prekratki ter so granate padale na partizanske položaje okoli Kostanjevice. Razburjenje in vpitje med njimi je bilo obupno, dokler niso vzpostavili »živega telefona", kateri je obveščal topničarje o pravilni razdalji oziroma zadetkih- Kadar so malo potihnile eksplozije granat, se je slišalo vpitje telefonistov, ki so drug drugemu vpili; toliko predolga, ali toliko prekratka. Ta telefonska mreža je segala tudi več kot deset kilometrov daleč. Najbolj oddaljen top so imeli zakopan .nekje pri Gracarjevem turnu, dočim so bili minometalci zelo blizu. Ko so po par urah le malo uravnali daljavo, je pa večina granat padala v Krko; le malokatere so drobile strehe hiš. Ob (treh zjutraj je obstreljevanje ponehalo. Verjetno so se tovanši utrudili in tudi cevi topov so h;le verjetno že prevroče, da bi nadaljevali. Po par dneh obstreljevanja smo se že tako navadili na njihov urnik, da s0 ob treh zjutraj naši kuharji hitro začeli kuhati kosilo, oziroma neke vrste 'juho, kateri ne vem 'm,ena. Okus je imela tako po repnem, kot po pesnem perju. 'Po Krki je pa medtem plavalo ničkoliko pobitih rib, da so se nam kar sline cedile ob misij na pečene ribe. Ker se je obstreljevanje noč za nočjo stopnjevalo in je izgledalo, da ne m slijo odnehati, je poveljstvo izdalo sledeči razglas: „Da se zaščitijo življenja civilnega prebivalstva, je dovoljeno, da kdor hoče, lahko vzame les, kateri je zložen na trgu, da z njim. zabarikadira okna in vrata svoje hiše, da se tako zavaruje pred granatnimi izstrelki. Nadalje se obvešča prebivalstvo, da čim manj hodi na ulice, ker je radi križnega obstreljevanja v stalni nevarnosti za življenje." ,,Bobnar", za katerega bi človek mislil, da je bil še Napoleonov vete-iaii, je bobnal razglas 'skozi celo mesto. Videlo se je, da je ponosen na svoj poklic in se ne boji smrti, kadar je njegov kraj v nevarnosti pred janičarskimi oblegovalci. Akoravno ni bil čas za „teater“, so bili vsi c vi-listi in vojaki ves dan nasmejani in verjetno so še danes ponosni na mestnega „ibobnarjla“, junaka. Že tisti večer se lje opaž'la, kako so mdščani s pomočjo naših vojakov naredili vse potrebno, da se povelju ugodi in od tega dne nas niso gledali več tako mrzlo kot poprej. Počutili smo se sedaj vsi kot ena družina m smo eni drugim pomagali, kolikor je bilo pač mogoče. Obstreljevanje se je še vedno stopnjevalo. Najbolj so med tem trpeli naši položaji na zauadnem mostu in okoli cerkve, ker tam bi lahko napadalci s splavi narejenimi v bližini, napravili vdor na sam otok. Toda radi vztrajnega zadržanja fantov, tega niso poskusil’. Na tem mestu smo imeli več mrtvih lin tudi ranjenih (imen se ne spomnim). Drug, zelo kritičen položaj smo imeli izven otoka in sicer v osnovni šoli ter ob cesti, ki pelje proti Št. Jerneju. Napadi so se tukaj vedno ponavljali; prehod mostu je bil podnevi skoraj nemogoč- Saj je bil ta most (vzhodni) preluknjan od krogelj bolj kot ..ribniško rešeto". Ob večerih, ko je b'lo najhuje, smo vojaki tudi obiskovali civiliste, da niso bili tako v strahu, ko so začele padati granate. Oo enega takih obiskov se sporr.nim, kako smo se pogovarjali( pod mizami). Ljudje so bili iznajdljivi in so zložili mize. Na mize so naložili blazine ali karkoli podobnega ter stanovali v teh, oziroma pod temi barikadami, in se niso več zmenili, ko so treskale granate nad glavam; in rušila poslopja, da se je kadilo kot v cementarni. Pogovarjali smo se ob tej priliki tudi o našem poveljniku. Neki star očanec je dejal: „Bil sem v Galiciji in tudi v Tirolah, toda kaj takega še nisem, doživel. Imam še nekaj cigar — nesi jih vašemu komandantu. In puško mi dajte!" Dejal sem mu, da naš Vule ne kadi. Bo pa zadovoljen, če boste pridno pod tole barikado, dokler to malo ne poneha in jutri pa spet pridemo malo na obisk, Ker še do danes nisem povedal Valetu nič o „cigarah“ in modrovanju Kostanjevčenov, pod mizami, naj pa sedaj ob njegovi petdesetletnici povem: Radi bo vas imeli ti možaki! Težko se je spomniti, koliko dni je poteklo v tem hrušču in trušču. Toda zadnji dan obleganja in umik ..osvobodilnih brigad" je prišel. Zadnje, kar so partizani poskusili je bilo. da s tanki in oklepnimi vozili uničijo bra-rrtelje. že na razdaljo več kilometrov se je slišalo ropotanje teh vozil, katera so iz Št. Jerneja po cesti preko vasi Prekop napredovala proti Kostanjevici. Radi varnosti se je zaseda naših vojakov, kateri so bili izven otoka, na drugem kraju vzhodnega mosta, umaknila v mesto. Obenem je tudi prenehalo obstreljevanje. Partizani so bili verjetno sigurni, da nas bo zdaj le enkrat konec. Ko je prvi tank zavozil do mostu in za njim druga ..savojska" vozila, so naši fantje polnili steklenice s bencinom, da se tudi na tak način malo pomerimo s ..tovariši". Na žalost to ni bilo potrebno, ker sta dva Vojaka Se od nekje pilipeljlala majhen topič ter is prvim strelom zadela tank, kateri je eksplodiral in mu je kupola s topom vred zletela daleč v stran. Druga vozila so pa takoj obrnila in -nam niso poslala niti en strel za spomin —se jim je verjetno zdelo bolje voziti po cesti ;kot po zraku. Tako se je .Junaško" končalo obleganje Kostanjevice, ki je trajalo skoraj en mesec in še tisto noč so vsi napadalci odšli neznano kam. Mogoče boljši sreči naproti. Šele zjutraj smo si lahko ogledali razdejanje. Skoraj čudno se nam je zdelo, da je tak mir, po tako dolgem grmenju- Ceste so bile zasute z opeko. Električni drogovi ležeči sem in tja, in ni bilo hiše, ki ne bi žalostno pričala o (partizanski svobodi. Najbolj pretresljiv pogled pa je bil okoli cerkve in na pokopališču. Razstreljeni spomeniki, izruvani in rezcefrani mrliči so ležali vse navskrii, tako, da ni b'l ta prostor nič več podoben „tihemu domovanju". Na drugem kraju vzhodnega mostu je še vedno razbiti bank pričal o hrabrih osvoboditeljih. V kupoli, ki je ležala precej vstran, je za topom sedel partizan— kot živ — umrl je namreč od zračnega pritiska. Po osebni izkaznici smo ugotovili, da je bil mobiliziran pred ipar dnevi. Da niso drugi oklepniki tako hitro pobegnili, bi bila slika na tem delu bojišča prav gotovo selo zanimiva- Koliko so imeli partizani izgub, se verjetno ne bo nikoli vedelo, ker •o vse mrtve in ranjence sproti odvažali mekam v Gorjance. Naše izgube so bile malenkostne, toda natančnega števila verjetno nihče ne ve, ker mrtvi so -bili takoj pokopan; in ves čas obleganja ni nihče vodil nobenega zapisnika. Velika z-asuga Vuteta je, da |je na otok določil čim manj moštva, vse druge pa poslal na Krško polje kot — rezervo. Ker čim več moštva bi bilo na otoku, tem več žrtev bi imeli. Menjava moštva, radi visoke morale France Grum-Ivan Korošec GRMADE V GORJANCIH Pričetki narodove borbe za samoohranitev (Nadaljevanje) Prva borba Na binkoštni ponedeljek, 25. maja, je bila poslana ena trojka v smeri Kompolje, druga pa v dolino po vodo. Patrulja iz studenca se je vrnila brez vode, ker je pri vodi od daleč zapazila partizansko patruljo. Patrulje so se udarile in kasneje je postalo jasno, da je partizanska patrulja bila predhodnica Notranjskega odreda, ki je hitela v napad na taborišče Soča. Partizanom je v roku pol ure uspelo popolnoma obkoliti taborišče, ki se je po vrnitvi patrulje sicer pripravilo za napad, vendar pa ni opazilo obkoljevanja. Partizani so izvršili napadalni juriš sunkoma in od vseh strani hkrati. Borci v odredu so bili precej zmedeni, saj je bil to prvi krvavi krst. Desno obrambno krilo se je začelo umikati in bati se je bilo, da bodo partizani zavzeli taborišče. V tej teški situaciji sta nastala dva odločilna momenta: Hladnokrvni Vasiljevič, ki je bil do tega1 dne silno nezadovoljen radi slabega dotoka borcev in slabih zvez, se je nenadoma znašel. Dolg kot je bil, se je dvignil v svoji salonski obleki, pripravil svoje bombe in začel poveljevati: „Prva četa levo, druga kosom desno, treča četa pravac za mnom, juriš hurrra...!“ Pri tem je že zalučal dve „kragujevaeki“ bombi na jurišajoče komuniste, ki so pri tem triku odnehali. Obrnili so hrbet in začeli bežati, kar je tudi ostalim borcem dalo korajžo, da so se pridružili Vasiljeviču in drveli za bežečimi komunisti. Da je zmeda bila še večja, se je patrulja, ki se je vračala iz Kompolj, znašla in prišla ravno na bežeče partizane in še ta udarila po njih, tako da res niso vedeli, kaj se dogaja. Borba je trajala vsega hrandcev ni bilo ves čas obleganja niti enkrat potrebna in bi lahko vzdržali šc več časa, če bi bilo potrebno- Nismo tistikrat vedeli, da sta medtem časom padla Turjak in Grčarice. Bili smo tam pod Gorjanci, kot predstraža Slovenskega domobranstva, in Vuletove čete tudi v nadaljnih bojih ob desnem bregu Save niso klonile. Ostale so, in se kot seme razlile preko vse Slovenije, da tako nadomeste Vas, junaki Turjaka, Grčaric, Grahovega in drugod. Neznanim junakom, padlim ob Krki in Savi, večna slava! skupaj kake pol ure. Žrtev na naši strani ni bilo. Partizani po imeli tri žrtve. Borba se je uspešno končala, kar je brez dvoma zasluga kapetana Vasiljeviča, ki se je v tistem trenutku edini hitro znašel". Ta borba na binkoštni ponedeljek, je prva borba protirevolucije in prvi komunistični poraz, kajti v .borbi je prisostvovalo ca. 50 partizanov, četnikov pa je bilo 20, oboroženih tedaj le 18, s puškami in par bombami. Borci so videli kako to gre in dobili silno zaupanje do svojih oficirjev. Koncentracija komunistov v tej dolini je bila za odred nevarna in bi lahko bila usodna, kajti komunisti so po borbi pri Starem gradu točno vedeli, kdo je v taborišču Soči. Zaradi tega stanja je poveljnik uvidel, da odred ne more čakati na zvezo z Ljubljano v tem taborišču ter odredil, da predčasno krene proti Taboru II, proti Žužemberku. Premik je bil: Od Vodic proti Cušpergu, tam preko proge, Gaber j e, Ilova gora, Podbukovje, Globoko, Dečja vas nad Zagradcem proti Stranski vasi nad Žužemberk. Partizane je odred prvič zapazil v Zagradcu, kjer je mala partizanska patrulja ustavila avtobus iz Stične in še pred prihodom naše izvidnice odšla proti Stični. Situacija v Taboru 11. (Žužemberk) Kakor sva že preje zapisala, je Novak kot zastopnik poveljnika za Slovenijo, že zgodaj spomladi leta 1942 začel s intenzivnimi pripravami za organizacijo bojnih enot na terenu. Določena so bila zbiralna taborišča in odrejeni so bili poveljniki, ki naj bi v teh taboriščih prevzeli poveljstvo nad temi krajevnimi enotami. Oficirji določeni za prevzem krajevnih enot so bili: Peter Karanovič za Suho Krajino, poročnik Rado Slane za Žužemberk (Tabor II.), kapetan Ljubomir Sta-menkovič za tabor pod Gorjanci (Novo mesto), Marijan Pavlič za poveljnika zbiralnega taborišča v Mirensko-Št. Ruperski dolini, kapetan Pavle Vošnjar za Notranjsko. Manjši zbiralni centri so bili določeni še V par drugih krajih, na Primskovem in v okolici Metlike v Beli krajini. Prostovoljci iz Primskovega bi imeli skupaj z žužemberčani priti v tabor Soča, kar pa se na žalost ni zgodilo zaradi težav, ki so tam nastale. Organizacija v Beli krajini je potekala preko Novega mesta. Zveze z vsemi temi krajevnimi poveljniki, ki so vsi na teren tudi odšli, je vzdrževal kapetan Janko Debeljak. Pri organizaciji te vojaške terenske mreže se je Novak, ali sam ali Ko smo prišli že do tega, da smo začeli irazjašnjavati takratne dogodke, je potrebno, da j'h razjasnjujemo jasno, določno in pravilno. Dejstvo je, da 'vse resnice ne moremo vedno povedati, -ker bi znali tudi -s tem marsikje naredit" veliko škodo. Med vojno resnico skrbno skrivajo prav vsi. Splošno pravilo je vendar, da če resnice ne moremo ip-ovedati, je ne povemo. Če jo pa lahko povemo, takrat jo pa -povemo tako jasno in določno, da ne nastane nobena dvoumnost. Če je v teh trditvah, da -smo -bili mi takrat slabši kot drugi, kaj -resnice, mislim., da jo v tem slučaju v vsakem oziru lahko povemo, zlasti to, kdo smo ta „mi“, ki smo bili -slabši 'kot drugi. Vsi dobro vemo, da so bili komunisti v -propagandi veliki mojstri. I mcli so za to kar posebne strokovnjake, izraven pa še velik mednarodni komunistični propagandni aparat, ki je hitro in točno poslal v svet vesti, kakor jih je centrala pripravila. Vse vesti -so bile vedno skrbno premišljene m dobro preračunane za slučaje, kakor so jih rabili, ne glede na to, če so •bile resnične ali ne. Kar so rabili ,za svojo propagando, to so v centrali pripravili in to so -potem stalno in sistematično -Sirili v svet tako, da so takšne vesti dobivale počasi v"dez popolne -resničnosti, čeravno so bile cesto brez vsake dejanske resnične podlage. Če vzamem samo ta primer, da primerjam komunistično propagando z našo, bi lahko rekel, da mi, če razumemo pod „mi“.Slovence na splošno, naše ljudi, -nekomuniste, NO itd., v tem pogledu nismo bili nič manj inteligentni od komunistov, čeravno nismo imeli ne njihovih Specialistov, ne njihovega propagandnega aipairata. Dobro smo poznali s tuacijo, dobro smo vedeli, kakšno propagando rabimo in smo jo znali tudi premišljeno in pre-■•ačimano sestaviti, ne da bi se moralj pri tem posluževati neresnice. To, da mi n"smo znali, je neresnica. Resnica je, da m.nogo tega, 'kar so komunisti lahko nairedili, mi nismo mogli narediti. In, -da nismo .mogli narediti, pri tem so igrali -cdloč lno vlogo najrazličnejši faktorji, -ki se jih moram v tem spisu tudi nekoliko dotakniti. Od -prav resne strani sem bil opozorjen, da je morda le prezgodaj, da se to, kar tu pišem, objavlja, -ker je to že neke vrste 'bela knjiga Na-todnega odbora in, da nas bo vse to trenutno preveč zadelo, ker da še nismo dovolj pripravljeni, da Ibi lahko prenesli vso resnico, 'ka-kor jo tu razgrinjam. V predlanski majski številki Vestnika sem pod naslovom „Resnica uči" objavil nekaj (malega tega, kar sedaj tu pišem in so res nekateri hudo skočili. Izjavljali so, da je to, kar pišem, politika, žalitev, nek odbor je dal celo slovesno izjavo, da se s člankom ne strinja. Kakor da se na resnici -kaj spremeni, -če se kdo z njo strinja -ali ne! Resnica .ni politika! Resnica je resnica. Resnica ne žali in -resnica ne zadene. Možno je, da je ob dejstvih, ki jih resnica razkrije, kdo prizadet. A je zadet ali užaljen zaradi dejstva in ne zaradi resnice. Vendar, ko so se že našli ljudje in to isti ljudje.in ljudje istih skupin, ki jih tu stalno moram omenjati, ki so si premišljeno in preračunano izmislili dogodke, da bi takratna dobo prikazali v popolnoma napačni luči, je potrebno, da povem-o o takratnih dogodkih resnico. Na sam članek v Vestniku mj ni do sedaj, po več ko dveh letih, še nihče odgovoril. Na to pisanje- tu, sem pa dobil od ljudi 'n skupin, ki jih tu stalno omenjam, opozorilo, da me bodo radi tega pisanja osebno tako oblatili, kakor v svojem življenju še nisem bil oblaten in, da imajo pripravljenih nekaj1 grup, iki bodo z ir.enoj tudi fizično obračunale. Na to povem samo toliko, da se takih groženj absolutno nič ne bojim, in da radi tega n:ti najmanj ne bom 'spreminjal tega, kav sem namenil objaviti, člani NO in tisti naši številni sodelavci, ki jim je vse to, kar opisujem, dobro znano, najbolje vedo, kako malo povem in kako zelo omiljujem to, kar povem. Mislim vendar, da smo že vsi dovolj pripravljeni, da. prenesemo resn:Co in da ni več potrebno, da radi tistih nekaj, ki bi ob resnici morda bilj zadeti, ne bi bilo objavljeno to, kar tu pišem. To, na kar v tem poglavju hočem prav posebej opozoriti in zelo poudariti, je v prvi vrsti važnost pravilnega gledanja in prikazovanja razmer in dogodkov. Vojna je istrašma. V vojni gledajo in pazijo vsi na vse. Naši ljudje, kakor že rečeno, so se znali paziti v vsem- V vojni moramo paziti na vsak korak, Iki ga naredimo, .na vsako besedo, 'ki jo izgovorimo ali napišemo in na vsako vest, ki jo pošljemo v svet. Vse mora biti vedno premišljena in preračunano in pri vsem moramo vedno misliti na to, kdaj lahke - č;-„ koristimo ali kdaj škodujemo. V vojni je 'kakor sem že rekel, vse veliko. Tudi napake, ki jih zagrešimo, so redno velike in velike, težke- in usodne njih posledice. Kakor bomo morali vsi priznati, da je naš narod v celoti tisti čas pravilno irazumel in se je dobro vedel, tako bomo morali priznati, da smo imeli takrat neznatno število ljudi, ki bi -morali tisti čas ravno tako razumeti Ikakor drugi, ker so bili telesno in umsko razviti, kakor drugi, pa -se niso obnašali kakor drugi. In to, da se nekaj ljudi -pri nas ni obnašalo tako, kakor naš narod v celoti, je bilo Slovencem in tako tudi domobrancem v veliko škodo. Predno preidem na zadnji del tega spisa, to je na dogodke v Vetri-nju in da bo slika takratnega položaja domobrancev vsem čim jasnejša, moram iz obilice dogodkov in primerov prikazati nekatere kolikor mogoče nazorno n jasno. Povem ponovno, da mi v tem spisu ne gre za to, da iščem in kažem na krivdo in krivce, ampak, da čim bolj ponazorim prav vsem, kako naj nihče od nas ne dela prav nikoli in nobenem slučaju, najmanj pa med vojno. iPreidem -lc primerom. Prvič: Glavni Vzrok in začetek našega trpljenja in naše nesreče je bila sovražndcova okupacija naše domovine. Dejstvo je, da so našo domovino krivično napadli in okupirali Nemci, 'katerim so se pridružili Italijani in Madjari, vsi naši stari .narodni nasprotniki. S tistim dnem se je začelo naše veliko narodno gorje z vsemi posledicami, ki z vojno skoraj redno pridejo nad vsak narod. Istočasno s sovražnikovo okupacijo, sta postala naš narod in naša domovina tudi torišče velike in krvave svetovne vojne, 'kjer so se na življenje iti smrt borili na eni strani Nemci in njihovi zavezniki, na drugi strani pa zapadni zavezniki. Ta vojna je bila kruta in brezobzirna in vsak se je posluževal prav vseh sredstev in iskal vse mogoče in nemogoče zaveznike, da premaga nasprotnika. Churchill je rekel da se bo zvezal tudi s hudičem, samo da uniči Hitlerja. Tako se je z vojno, ob dveh vojskujoč h se .nasprotnikih, začel tudi svet deliti v dva tabora. Narodi, ki so bili proti svoji volji s silo okupirani po Nemcih in njihovih zaveznikih, so se na najrazličnejše nač ne upirali in izjavljali, da so na zapadnozavezniški strani in da bodo z njimi skupaj storili vse, da se rešijo okupacije in da bo sovražnik premagan. In tako smo se od vsega začetka postavili na zapadnozavezniško stran tudi Slovenc' Okupacija Slovenije pa ni bila navadna vojna zasedba. Po Hitlerjevem načrtu bi morali 'biti izpraznjeni po vsej Evropi velki teritoriji, kjer bi se v smislu starih nemških; rasnih aspiracij kompaktno naselili Nemci 'n tako razširili svoje državno ozemlje. In ker je Slovenija v smislu teh načrtov spadala v ta okvir, so Nemcj začeli z >zvedbo svojega načrta pri nas kar takoj z vso njim lastno brutalnostjo, surovostjo in brezobzirnostjo, ki je bila s hitlerjansko nacistično nadutostjo še stopnjevana. Z nedopovedljivo nečlovečnostjo in brezsrčnostjo so naše ljudi, zlasti našo inteligenco, začeli izseljevati, žaliti, mučiti in pobijati, istočasno pa že naseljevati na naši zemlji svoje ljudi. Italijani in Madjari so imeli v bistvu popolnoma podobne načrte z nami, čeravno jih niso upali izvajati takoj z enako brutalnostjo kakor Nemci. Pozneje se je izkazalo, da so imeli Italijani med drugim načrt, da bi nas kratkomalo kar pobili, Madjari pa, da bi naše ljudi tako pomešali med svoje, da Slovenci sploh nikjer več ne bi bili skupaj naseljeni. Z okupacijo samo so prišle nad naš narod še notranje nadloge, kot normalna posledica vojne same. Med temi so bile pomanjkanje, glad, strah, obup in razni domači brezvestni izkoriščevalci stisk- Tisti, ki so pri na.s najprej in najbolj izkoristili našo narodno stisko, so bili naši komunisti-Kot del internacionalnega komunizma so imeli nalogo, da uvedejo tudi pri nas komunizem za vsak ceno in to so začeli izvrševati sistematično, z vso brezobzirnostjo in brezmejno krutostjo. Komunistična akcija je bila formalno in na zunaj gledana naša čisto interna zadeva. Dejansko so pa Imeli komunisti in okupator več skupnih točk in na teh so se takoj znašli. Komuni stom, je šlo za to, da pri Slovencih z vso silo uvedejo komunizem, kar je bilo možno samo s popolnim ustrahovanjem ali uničenjem vseh tist;h, ki bi se temu upirali in to je bila ogromna večina Slovencev. Okupatorju pa je šlo za to, da z naše zemlje čimprej odstrani vse Slovence in naseli tam svoje ljudi, zato so m.u bili komunisti pri uničevanju naših ljudi več kot dobrodošli. In zato ravno je okupator tako zgodaj, tako izdatno in prav nič prikrito podpiral komuniste in tako zelo rad oviral tiste, ki so branili ž'v-Ijenje in imetje naših ljudi pred komunističnimi napadi. Tako je komunistična akcija, navidezno in na zunaj površno gledana kot naša čisto interna zadeva, bila v resnici pravi zunanji sovražni nastop proti našemu narodu prav tako kakor nastop Nemcev, Italijanov ali Madjarov. Vendar so znali komunisti to svojo čisto komunistično in skoraj izključno samo proti Slo vencem, naperjeno akcijo, pred zunanjim svetom prkazati kot borbo proti okupatorju, kot borbo slovenske osvobodilne fronte (OF), ki se bori proti okupatorju za osvoboditev Slovenije in na zavezniški strani. To trditev je vsa svetovna komunistična propaganda takoj stalno in sistematično ponavljala in po svoje stopnjevala. Komunist: so kmalu in dobro preračunano začeli naznanjati v svet še neresnico, kakor da so vsi tisti, ki so proti OF, to je proti komun"stom, obenem tudi proti zapadnim zaveznikom in za okupatorja. V tej luči so začeli prikazovati vse slovenske tradicionalne politične stranke, nekomunistične organizacije, duhovščino, vse ilegalne nekomunistične vojaške ed"nice in zlasti domobrance. Vse to, kar sem tu navedel, so resnična dejstva. Ves naš narod je vse to tako videl, tako poznal in tako razumel. Vsi tisti, ki so to doživljali. lahko potrdijo, da s tem nisem ničesar odkril in nič novega povedal, a zaradi pravilnega razumevanja takratnih dogodkov moram to kolikor mogoče jasno in nazorno prikazati. Dejstvo je, da je vsaka okupacija neprijetna in grenka, doba velikega ponižanja in pravega suženjstva in da je vsak okupator zopern in odbijajoč. Dejstvo je pa tudi, da vsak okupiran narod, najsi mu je okupator še tako odvraten, mora v neki meri in do neke meje z njim sodelovati. Življenje teče svojo pot tudi med okupacijo in ljudje morajo živeti in imeti gotov red in gotovo varnost tudi v tej dobi- Vsi tisti, ki v tak'h okoliščinah stopijo naprej, da narodu nesebično pomagajo in ga branijo pred krivicami, so in so bili vedno spoštovani in narod jim je bil hvaležen za vse, kar so naredili in kar so žrtvovali. Tisti pa, ki za časa okupacije iz sebičnih razlogov prekoračijo meje nujnega sodelovanja z okupatorjem, in se mu vdi-njajo v škodo lastnega ljudstva, zagrešijo veliko in težko naipako, česar narod nikoli ne. pozabi. Priznati bomo moral', da so takrat mnogi ljudje okrog Rupnika, z generalom Rupnikom samim, mnogi pri ^Slovenskem. domu“, pri ljubljanskem radiju, pri propagandi, pri policiji in tudi nekateri domobranski oficirji prekoračili nujne in dovoljene meje sodelovanja z okupatorjem. 'Res je, da takrat ni 'bilo lahko ne javno govoriti, ne javno pisati. A je bila razlika med tem, kar je bilo naročeno in ukazano od okupatorja 'n kar je kdo svojevoljno delal, da se okupatorju prikupi. Razlika je bila tudi med tem, kar je kdo delal kot posameznik samo za sebe, ali pa kadar je kdo mešal zraven še naš narod ali domobrance. Tistega velikega povzdigovanja in proslavljanja Rupnikove osebe, ko so ga prav po hitlerjanskem stilu proglašali za neke vrste previdnostnega Fiihrerja vseh Slovencev, Nemci niso niti naročili niti ukazali. To so si zamislili in propagiral' ljudje in skupine, predvsem, okrog Rupnika in okrog „Slovenskega doma" iz zelo naivnih razlogov misleč, da bodo z Rupnikom ostali še naprej na položajih, ki so jih takrat imeli. In pri tem se n so prav nič ozirali na to, da njih javne trditve na shodih, po časopisju in no radiju, da je za Rupnikom, razen nekaj brezpomembnih politikov, ves slovenski narod, da so Rupniku domobranci brezpogojno vdani, da je rešitev Slovencev samo na nemški strani, da Slovenci zapadne zaveznike c.dlcčno odklanjajo in da hočejo pod Rupnikov'm vodstvom graditi svojo booočnost samo v skupnosti z Nemci, da take trditve lahko zelo škodijo vsemu slovenskemu narodu in zlasti domobrancem. S tem so neresnično in krivično prikazovali Slovence in domobrance, kakor da so za Nemce in proti zapadnm zaveznikom, obenem so pa s tem potrjevali komunistične ob dol žitve in trditve, da je Rupnik navadni nemški sluga in njih eksponent, •da so domobranci navadna nemška kvizlinška vojska in da so vsi Slovenci, ki so proti komunistom, obenem tudi proti zapadnim zaveznikom in za Nemce- Res je, da takrat ni bilo mogoče javno govoriti in pisati, da sc Slovenci in domobranci proti Nemcem in za zapadne zavezn ice. A ti ljudje so poveličevanje Rupnikove osebe izkoristili za klanjanje Nemcem in trdili nekaj, kar je bilo absolutno neresnično in Slovencem, ’’n domobrancem v veliko škodo. Podobno je bilo tudi z nekaterimi tajnimi radijskimi poročili. Ko smo že z gotovostjo mogli ugotovit', da major Novak poročil NO nikamor ni pošiljal, smo zvedeli, da je isti Novak potem, ko se mu ni posrečilo, da bi se mogel dogovoriti s partizani, da bi domobranci prestopil; v OF, on osebno bi pa bil prevzet v vrhovno poveljstvo OF, sestavil in poslal Mihaj-lov"ču in še na druga mesta dolgo poročilo, kjer je navajal, da So vse politične stranke v Sloveniji, zlasti klerikalci in vsi domobranski oficirji z domobranci vred popolnoma na n e ms k' strani in proti zapadnim zavez* nikom. Takih in podobnih primerov je bilo več. Vsa takšna poročila so bila neresnična, krivična in Slovencem in domobrancem resnično škodljiva. Potrjevala so komun'stične obdolžitve proti nam in pri zapadnih zaveznikih utrjevala prepričanje, da komunisti imajo v mnogočem prav in, da je treba jemati njihova poročila kot resnična. Drugič: Domobranci so bili prava in resnična slovenska narodna vojska z odločno protinemšk.o usmerjenostjo- Resnica je, da so se domobranc' čutili vedno Slovence in so v domobranstvu videli pravo in resnično slovensko narodno vojsko. Nikoli niso hoteli biti del nemške vojske in nikoli niso hoteli b'ti pod nemško komando. Nemce so smatrali kot krivične in surove okupatorje naše domovine in so čakali samo na priložnost, da se z orožjem, ki so ga imeli, lahko čimprej obrnejo proti njim. Ko sel je med domobranci začela širiti vest, da je ustanovljen narodni odbor za Slovenijo in da je NO že formalno ustanovil Slovensko Inarodno vojsko in da pripravlja načrt za upor in napad na Nemce, so domobranci sprejel' te vesti s pravim navdušenjem. O tem sem se sam osebno prepričal, ko so začeli prihajati domobranski oficirji in so se začel; stavljati s svojimi edinicami na razpolago NO. Z vso gotovostjo smo lahko ugotovili, da vlada tako pri domobrancih, kakor pri domobranskih oficirjih resnična slovenska narodna zavest in odločno in enotno razpoloženje proti Nemcem. Nemci in nemški oficirji so ob raznih prilikah izjavljal; in tudi sam Rosener, da so domobranci popolnoma slovensko orientirani, da niti domobranci, n'ti domobranski oficirji Nemcev ne marajo in da bodo skušali izkoristit; prvo priložnost, da jih napadejo. Kdor je ta resn čna dejstva skušal tajiti, ali prikazovati v drugačni luči, je delal domobrancem veliko krivico. Ena takih velikih krivic, storjenih domobransem, je bilo domobranska prisega. V to prisego je bilo vstavljeno besedilo, ki je bilo neresnično in v popolnem nasprotju s pravim in dejanskim razpoloženjem domobrancev. Besede v prisegi, „da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom Velike Nemčije, SS četami in policijo, vestno izpolnjeval svojo dolžnost proti komunističnim banditom in njihovim zaveznikom", lahko obračamo in jih sami sebi skušamo razlagati, kakor jih hočemo, vendar pri- zapadnih zaveznikih niso mogle pomeniti ničesar drugega kakor to, da so domobranci prisegli, da se bodo pod Hitlerjevim poveljstvom skupno z nemško- vojsko borili tudi proti zapadnim zaveznikom. Komunisti so besedilo prisege propagandno hitro izkoristili in so zlasti poudarjali, da besede »komunistični banditi in njihovi zavezniki" pomenijo Titov0 vojsko, ki se bori na zavezniki 'strani proti Nemcem in zapadne zaveznike. Da so domobranci na ta način prisegli, da se bodo pod Hitlerjevim poveljstvom borili proti Titovi zavezniški vojski in tudi direktno proti zapadnim zaveznikom in da domobranci dejansko in resnično tako tudi delajo. Tako so -bili naši domobranci, naša prava in resnična slovenska narodna vojska, protinemško orientirana in iskreno na žapadnozavezniški strani, s to prisego kmalu po svoji ustanovitvi predstavljeni svetu kot neke vrste Hitlerjevi prostovoljci prot; zapadnim zaveznikom. To je dejstvo, ki ga moramo vzeti z vso irealnostjo, ga razlagati v smislu suhih črk in besed v prisegi ter v okviru komunistične propagande in potrditve te propagande po naših ljudeh, ki jih moram naprej in naprej omenjati- Tudi te prisege, kakor že prej omenjeno, Nemci niso zahtevali, niti želeli. Rosener sam je šele po treh mesecih dovolil, da so domobranci lahko prisegli. Omeniti moram tukaj tudi, da po izjavi samega 'Rosenerja in večih nemških oficirjev, Nemci nikoli niso imeli namena, da bi domobrance izrabljali za kaj drugo, kakor za vzdržavanje reda in mira na določenem jim ozemlju in so se tega hoteli tudi striktno držati v sm;slu tozadevnih mednarodnih določil. Zato Nemci dejansko res niso nikoli zahtevali nobene prisege od domobrancev. Rosener je to izrecno potrdil in obenem povedal, da je predlog .in besedilo prisege dobil od generala Rupnika. To prisego so tedaj zamislili in sestavili v Rupnikovem kab netu, kjer se niso prav nič ozirali na to, da je prisega za domobrance zelo kompromitirajoča. NO je videl v tej prisegi nekaj tak oobremenilnega za domobrance, da si sploh nismo mogli predstavljati,!kako bo mogel kdo to uspešno opravičevati pred zapadnimi zavezniki. Zato nam je bilo toliko na tem, da bi b:la ta prisega za vsako ceno na ..nek način zbrisana, predno bi prišli domobranci v stik z zapadnimi zavezn ici in zato je v tretjemajskem proglasu izrecno omenjeno, da je SNV, v katere sestavu so tudi domobranci, že položila prisego kralju in slovenskemu narodu- Poleg prisege je celo vrsta primerov, kjer so isti ljudje in ljudje istih skupin skušali na vse mogoče nač ne dopovedovati Nemcem in svetu, kakor že omenjeno, da iso domobranci odločno za Rupnika, da se bodo a Rupnikom ramo ob rami borili z Nemci za boljšo bodočnost Slovencev, ki zapadne zaveznike odklanjajo itd. Značilna je tudi takratna propaganda da so domobranci psamo protikomunisti in nič druge". Ljudje, ki so se hoteli Nemcem posebno prikupiti, so skušali prikazovati domobrance Nem' cem kot neke vrste germanofile, ki o kakem slovenskem nacionalizmu, ali kaki slovenski .nacionalni politiki, kjer ne bi bil Rupnik, nočejo ničesar slišati, da so domobranci odločno samo za Rupnika, po Rupniku za Nemce in z Nemci proti komunistom. Ker pa 'S takimi idejami niso mogli priti pred domobrance in domobranske oficirje, so pred domobranci ta šlager,. da so domobranci „samo protikomunisti in nič drugo" zavijali tako, da domobranci odločno odklanjajo vsako politično vmešavanje v domobranstvo in da so pokorni in poslušajo samo Rupnika in .nikogar drugega. Znano je, da ko so se po vojni nekatera društva začela imenovati .^protikomunistična", da ,so takrat temu mnogi ugovarjali in navajali, da to samo na sebi ne jiomeni nič, če nima nobenega drugega ozadja. Pri zvezi antifašističnih žen je b'lo vsem znano, da je za tem komunizem. Ugovarjali so pa takemu imenovanju tudi iz razlogov, ker jim je bilo znano, kako je ta šlager „samo protikomunisti in nič drugo" nastal, in kaj je bilo takrat dejansko za tem šlagerjem. Grenka ironija pri vsem tem je v tem, da so komunisti, ,ki so dejansko tolikokrat sodelovali z okupatorjem in dobivali od njega obilno in izdatno pomoč pri napadih na naše ljudi, poslužujoč se neresnice, znali sistematiko prikazovati pred svetom, a so fomalno od okupatorja neodvisni, da so proti ,'okupatorju in za zapadne zaveznike, naše ljudi in naše domobrance so pa krivično obdolževali, da so za Nemce in proti zapadnim zaveznikom. Na drugi strani smo pa imeli peščico ljudi, ki so tudi poslužujoč ,se neresnice, naše domobrance, ki dejansko nikoli niso sodeloval' ž okupatorjem, so bili proti njim in za zapadne zaveznike, z domobransko prisego že od vsega začetka prikazali kot formalne zaveznike Nemcev in potem stalno in sistematično prikazovali tako domobrance, kot naš narod sploh, kakor da so tudi dejansko za Nemce in proti zapadnim zaveznikom. Tretjič: Nemci nikolj niso oborožili domobrancev za borbo preti partizanom. Med vojno moramo zelo paziti na jasnost pojmov in na pravilnost izražanja. Kdor ne zna nečesa povedati tako, kakor je treba, tak naj med vojno molči. Kdor pa med vojno namenoma govori tako, da povzroča škodo, tak zagreši zločin. Vaške straže so za časa italijanske okupacije bile ustanovljene z namenom, da branijo življenje in imetje naših ljudi pred komunističnimi napadi. Vendar so se naši ljudje lahko hitro prepričal’, da so Italijani imeli pri tem svoje posebne fnačrte. Italijanom ni šlo za to, da bi nudili našim ljudem primerno zaščito pred komun'stičnimi napadi, ampak za to, da nas čimbolj zaposlijo v medsebojnih borbah in v medsebojnem pobijanju. Italijani so preračunano, ko so vaškim stražam delili orožje za obrambo, delili istočasno tudi komunistom, orožje za napad.Delali so to čedalje bolj očitno in naši ljudje ©o lahko kmalu ugotovili, da so partizani dobivali od Italijanov velike množine dobrega orožja za napad, vaške straže so pa ostale prvič brez primernih obrambnih sredstev, drugič jim. pa Italijani niso niti dovolili, da bi se za obrambo primemo organizirali. Zato so vse trditve, da bi Italijani oboroževali vaške straže za borbo proti partizanom, dejansko popolnoma ineresnfčne. V bistvu popolnoma isto, kakor pri vaških stražah, je bilo pri domobranstvu, v katero so vstopili skoraj polnoštevilno člani vaških straž. Na men domobranstva je bil, da hranijo življenje in imetje naših ljud pr«d komunističnimi napadi. Ime samo, domobranci, pove z vso jasnostjo, da je bil namen domobrancev obramba in ne napad. Pri Nemcih nikoli niso bili vojska za borbo proti partizanom. Nemci so domobrance v resnici in dejansko določili, kakor že rečeno, za vzdrževanje jreda in miru na gotovem teritoriju. A ker so se Nemci bali, da bi jim dobro organizirani, dobro oboroženi, narodno zavedni in njim samim nenaklonjeni domobranci lahko postali nevarni, so ob svojih stalnih zvezah s partizani, oskrbovali z orožjem stalno tudi partizane. Kakor Italijanom, je bilo tudi Nemcem mnogo na tem, da so bili domobranci in komunist] čimbolj zaposleni v medsebojnih borbah in, da so se čimbolj pobijali med seboj. Nemci sami so znali takšne medsebone borbe zelo spretno pripravljati in uprizarjati, a te borbe nikoli niso bile prave borbe domobrancev proti partizanom. Nemci tega tudi hoteli niso. Domobranci bi takrat, kakor so bili organizirani, in čeravno nikoli dovolj in primemo oboroženi, z lahkoto oč stili velik del slovenskega ozemlja komunistov, pa Nemci tega kratkomalo niso dovolili. Določili so naravnost cone komunistom in domobrancem, kjer so se eni in drugi lahko gibali in kjer so se lahko spopadi; in to je bilo V glavnem vse. Zato je tudi tukaj vsaka trditev,, da bi Nemci oboroževali domobrance za borbo proti partizanom, popolnoma neutemeljena in neresnična. To, da so Italijani in Nemci oborožili vaške straže ali domobrance za borbo proti partizanom, to so začeli trditi in to trditev čedalje glasneje ponavljali ravno komunisti- Izraz partizan in partizanstvo je v zunanjem svetu pomenilo -borce in -borbo prot" okupatorju. Naši komunisti so preračunano zelo zgodaj zečeli imenovati sami sebe partizane, čeravno so b'li razen malega števila prisilnih mobilizirancev, sami komunisti in svojo borbo, borbo proti okupatorju, čeravno 'so se borili izključno samo za zmago komunizma in pri tem še velikokrat v sporazumu z okupatorjem, in -z okupatorjevim orožjem- Zato je bilo potrebno, ida smo iponovno opozarjali, da naj tisti, ki toliko pišejo in toliko javno govorijo, skrbno paz jo na vsako besedo in vsak izraz, pa smo 'skoraj redno naleteli na odpoj1, ki ni imel nobene pametne razlage. Včasih nam je b'lo resnično popolnoma nerazumljivo, kako je mogoče da se nekdo ob kakih naših opozorilih razburja, ali, da jih noče razumeti, ali celo smeši. Nekoč, kmalu po nastanku NO, je prišlo k nam nekaj domobranskih oficirjev, ki so nam poročali, da nekje, ali v Rupnkovem kabinetu, ali pri Nemcih, nekaj ne 'more biti v redu. Pripovedovali so nam. da je pri domobrancih vse preveč nekega povsem nepotrebnega premikanja, brez pravega sistema, da domobranci pridejo tak0 vse prepogosto kam. kjer jih partizani že naravnost čakajo, na kar vse naj opozorimo generala Rupnika, ker imajo domobranci pri tem nesorazmerno velike izgube in to nepotrebne in neopravičljive. Obrnil; smo se takoj po vplivnih osebah na Kapnika, katerega so te v zelo previdni obliki (prosile, naj se pri domobrancih omejijo vse akcije na nujno potrebno obrambo, ker je za Slovence vsako izgubljeno življenje prava in velika nesreča. Dobili smo odgovor, da se je general Rupnik radi tega zelo razburil češ, da tako kakor on, nihče ne pazi in ne skrbi za domobrance in, da so za vodstvo vojske in borb poklicani vojaki, ki se na to razumejo in ne politki. Hoteli smo popolnoma odkrito opozoriti Rupnika in posamezne poveljnike, da ne smejo pozabiti na to, da so Nemci naši sovražniki, da j'm nikoli ne smejo zaupati in zlasti, da ne smejo kar na slepo delati z domobranci v vsem tako, kakor bi Nemci hoteli, ker Nemci niso ne iskreni, ne odkriti. Omeniti moram, da takrat do generala Rupnika, al’ do njegovega kabineta, že bi bilo lahko priti. Tako pri njem, kakor pri ljudeh, ki so ga obdajali, je bilo vidno, da je propaganda o poveličevanju njegove osebe, ob istočasnem, sistematičnem smešenju politikov, že rodila svoj sad. Zgodilo se je zopet, da ko smo po zelo spretnih posredovalcih opo-vairja]: ljudi okrog Rupnika in okrog ..Slovenskega doma", da ko pišejo, ali govorijo po radiju, da naj mesto »partizani" rabijo izraz »komunisti" in. da nam stalna poročila o velikih bitkah in zmagah nad partizani, lrč ne koristijo, lahko nam pa mnogo škodujejo, zato naj taka poročila rajši opuščajo. Pa so nam naši posredovalci povedali, kako so se ti, ki so b'lj opozorjeni, delali norca iz »starih in strahopetnih politikov", ki si nikjer ne bj radi .umazali rok, da bi na koncu s čistimi rokami čim prej in čim hitreje prišli do korit. Mimogrede omenim tu, da so takrat nekateri zelo radi govorili o ljudeh »čistih" in »umazanih" rok. Tisti, ki so šlj odločno predaleč v svojem sodelovanju z okupatorjem, so to svoje početje začeli razivati kot neke vrste junaštvo, češ, da imajo pogum umazati si roke ob sodelovanju z okupatorjem, tiste pa, lej tega n'so delali, so označevali kot strahopetne, ki nimajo poguma^ da bi isi umazali roke, a da vse to delajo iz sebičnih razlogov, da bi pozneje s »čistimi" rokami lažje dosegli boljše položaje. Pač svojevrstna razlaga svojevrstnega junaštva. Člani NO so na mnogo tega, kar tu navajam, stalno n neprestano opozarjali. Zlasti niso nehali povdarjati, da nihče ne sme pozabiti, da so Nemii naši resnični sovražniki in pravi vzrok vse naše nesreče, da smo se ob dveh vojskujoč h se silah, postavili mi na zapadnozavezniško stran in, da je komunistična borba naša globoka nesreča, a ida pr; tem ne smemo prezreti, da okrog nas še vedno divja velika svetovna vojna, od katere izida '-a vi si tudi naša usoda. (Bo še) SPOMNITE S K INVALIDOV, VDOV IN SIROT! VSAK DAR JE DOBRODOŠEL! STANE BITENC - PETDESETLETNIK Če se ne motim, sva se ,,službeno" na strani - borcev proti rdečim srečala v Bizoviku, ko je k njemu pričel v šolo pokojni Levko Zupančič, kasneje vrnjen iz Vetrinja in ubit v kleti neke hiše v Kranju. Tudi Stane je od tam doma. Zato sva si bila blizu od vsega začetka. Vseeno pa me je streslo tedaj, ko smo se našli na terenu, ko sem v njem srečal na bojnem poprišču moža, ki je zapustil komodno službo in družino in kot rezervist odšel v boj. Lahko bi še naprej hodil v urad, odbil predpisane ure in bil doma, opoldne in zvečer. Pa je odšel kot mnogi drugi na teren. Tam se je znašel, bil prijatelj z vojaki, bil vodnik svojim podrejenim in znal biti oficir. Potem smo se srečali v Vetrinju, pa v Špitalu in zdaj v Argentini. In Stane še danes plane tako, kadar nanese beseda, kakor da bi stali sovražniki tik za naslednjim vogalom. Stane bi še danes marširal, ako bi se oglasili trobentači in pozvali na boj. To mu je ostalo, tega mu nihče zbil ne bo. Zdaj stopa v vrsto petdesetletnikov. Uradno je sicer že stari oče, na zunaj mu tega nihče prisodil ne bo. Tudi sam teh let ne jemlje po številkah, še manj po občutkih. Zato je še danes tak, kakor so ga fantje poznali. Res da je morda malce osivel — kdo pa ni?!—a ohranil je v sebi duha borbenosti, neodjenljivosti, vztrajnosti. Stane bi bil rad še kdaj doma — kdo pa ne bi bil, da se spet vprašamo. Rad bi bil v Ljubljani, rad v rodnem Kjranju. Nanj misli in upa. Zraven pa se spominja vseh, ki so iz skale med dvema rekama izšli in pomnožili vrsto borcev na narodni strani. In kadar razgovor nanese, se spomni, da je druga svetovna vojna prinesla njegovemu Kranju admirala Kerna in generala Kr en er j a, pa dolgo vrsto oficirjev v domobranskih vrstah. Takrat je ponosen, da spada med nje. V tem ponosu bo dočakal petdeset let. Bog Te živi na mnoga leta! Pavle Rant Emigrante v borbi proti figovemu komunizmu Titova elastična in nad vse prefrigana taktika je zapeljala mnoge predstavnike demokrat'čnih držav v popolnoma napačno tolmačenje in gledanje na titoizem. Tega se zavedamo mi vsi, ki smo imeli priliko titoizem spoznati prav od blizu. Da se tako gledanje v svetu popravi in razkrinka .pravi obraz komunizma v naši domovini, je potrebno načrtno in enotno delo vse emigracije. Marsikaj se stori v tej smeri in prav bi bilo, da se ta aktivnost še znatno poveča. Iz revije ,,Žar“ (glasilo slovenskega preporoda), v Sydneyu v Avstraliji, št. 6—7, posnemamo sledeča sporočMa o nastopih emigracije proti titoizmu: S posebno spomenico in v članku „Yugoslav give Lord Mayor Blunt Facts", ki je izšel v „The Austra. lian Liberal", so emigranti opozorili župana mesta Sydneja o njegovem napačnem tolmačenju titoizma. (Župan je po obisku Jugoslavije p:sal laskavo poročilo o razmerah v Jugoslaviji). Pod naslovom „Uspela sabotaža“ je v omenjeni številki ,,Žara“ med drugim zapisano: ,,'Politični emigranti zato ne smemo izpustiti nobene Pr ložnosti, da družbo opozorimo, da se družijo s 'komunisti, kadar se družijo s titovci. 26. julija je damska sekcija društva U. N. imela sestanek s kosi lom, na katerem je bila častni gost f?a. Josilo, soproga jugoslovanskega generalnega konzula. Sydnejski podružnici demokratične zveze to se- veda ni bilo prav. Udeleženkam eo pred vhodom bili razdeljeni letaki, v katerih je med drugim stalo: „Dragi prijatelji Jugoslavije. Zelo nas veseli, da se zanimate za našo ljubljeno domovino... Prepričani smo, da iskreno želite pomagat’ jugoslovanskim narodom... Na žalost, ko se družite s ‘komunisti, dajete moralno podporo političnim u-morom. zatiranju človečanskih pravic.. .“ Med kosilom je predstavnik zveze stopil na oder, se opravičil za nepovabljen vstop in opozori zbrane dame, da je njihov častni gost predstavnik, ne jugoslovanskih narodov, temveč njihovih zatiralcev. Nekatere dame so začele ploskati in nekaj jih je celo zapustilo dvorano. Po ovinkih smo zvedeli, da je b’Ia reakcija zelo povoljna tudi pri tistih damah, ki tega zaradi vljudnosti niso hotele takoj pokazati..." V isti številki omenjenega glasila najdemo še več podatkov o podobnih protestnih nastopih v Nemčiji in Angliji in še o enem markantnem nastopu v Sydneyu in to: Pod naslovom »Izginula Peterokraka" beremo med drugim: „V Sydneyu je bilo letno zborovanje Mednarodne orgaiizacije za letalski promet. Med zastavami, ki so vihrale z visokega balkona elitnega Chevron hotela, je bila tudi jugoslovanska; žal omadeževana z boljševiško peterokrako. Nenadoma, sredi belega dne, je zastava izginila. Razburjenje, preiskave, zasliševanja- Uprav; je bila uganka, kako je bila zastava sneta, ker je bil dohod na balkon mogoč samo skozi upravnikovo pisarno. Sum je seveda takoj padel na jugoslovanske uslužbelnce v hotelu, ki se zato bojijo represalij... Omenjeni incident je bil opisan v nemškem, italijanskem in angleškem časopisju. Zgod. referent gl. odbora ZDSPB LETOŠNJE SPOMINSKE PROSLAVE BUENOS AIltES Osrednja proslava pod okriljem vrhovnega predstavniškega združenja Slovencev Zedinjena Slovenija je bila 3. junija na ul:ci Yapeyu 132 v Capitalu. Udeležilo se je nad dva tisoč rojakov. Govornik na letošnji proslavi je bil dr. Tine Debeljak, ki je v daljšem predavanju prikazal vlogo komunizma v nekdanji Jugoslaviji, zatem pa vlogo slov. odn. jug. komunistov pri izvajanju državljanske vojske. Izvajanja dr. Debeljaka so bila silno tehtna. Žal da ni bilo zvočnika, ker navzoči niso mogli dojeti vseh besed- Odlomek iz Kalinove Črne maše Junaška pesem mladcev pred bude-č0 se zoro so podali člani Društva Slovenska vas v Lanusu pod vodstvom. režiserja Ludvika Štancerja. Zatem je moški zbor pevskega društva "z Lanusa pod taktirko Mirka Špacapana zapel nekaj pesmi, ob koncu pa je vsa dvorana zapela Oče, mati,.. . Cerkvena slovesnost je bila v kapeli istega zavoda. Govoril je in maševal direktor Anton Orehar. CLEVELAND V soboto 2. junija zvečer je Zveza slovenskih protikomunističnih borcev priredila lepo proslavo v spomin žrtev komunistične revolucije v Sloveniji v letih 1941—1945 v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. Tovariši padlih, njihovi sorodniki in prijatelji, pa tudi veliko število drugih rojakov je napolnilo dvorano v nepričakovani meri. Proslavo je odprl predsednik krajevnega odbora Zveze g. Milan Zajc. Pozdravil je navzoče, obrazložil na kratko pomen proslave, nato pa napovedal nastop deklamatorjev Slov. šole pri Sv. Vidu. Dva dečka in deklica so gladko podali nalašč za to priložnost sestavljeno besedilo gdč. Zine Velikonja. Pisatelj Karel Mauser je v klenem govoru poudaril, da je važno prepričanje, idejna osnova in odločnost boriti se za njo. Meški zbor Korotan je zapel „Na dam,Slovan" mogočno in prepričevalno. Sledil je prizor ,,Mrtvi govori". Miro Odar je nato deklamiral Balantičevo „Umiram“. Mešani zbor Korotana je zapel „Siroto“, nato pa sc nastopili telovadci STZ s simbolično vajo. Spored je zaključil govor pok. škofa G. 'Rožmana, ki je bil posnet na trak pri spominski sv. maši na Chardonu 1. 1955. V nedeljo dopoldne ob 10.30 je bila pr; Lurški Mariji na Providen. ce Heights na Chardon Rd. sv. maša za pokojne žrtve komunizma, pri kateri je govoril msgr. M. škerbec. Popoldne so bile tam še pete litanije. Proslave so se udeležil' poleg nekadnjih borcev, sorodnikov in tovarišev padlih tudi številni drugi rojaki, med njimi dr. Miha Krek, predsednik Narodnega odbora za Slovenijo. Iz Rochestra, N. Y., je prišel na proslavo bivši glavni predsednik ZSPB g. Framce Grum- Proslava je pokazala, da je spomin na revolucijo z vsemi njenimi strahotami in žrtvami, pa tudi z vsemi njenimi strahotami in žrtvami, pa tudi z vsemi njenimi ideali med nami še vedn0 zelo živ. BERAZATEGUI Proslava je bila v nedeljo 24. junija. Začela se je s spominsko mašo, ki jo je opravil č. g. Stanko škerbe. Zatem je bila v Našem domu proslava, kjer je najprej Katica Lahova deklamirala pesem Domobrancem junakom, zatem pa Jože Vidmar imel slavnostni spominski govor. Po tem je sledila simbolična vaja dečkov Naj čuje nas presveti Bog, zatem pesem Leži, leži ravno polje. Sledili so z nastopom, najmlaj. ši, 'ki so junaško podali simbolično vajo, zatem deklice s simbolično vajo Oj le šumi, gozd zeleni, recitacija pesmi Smrt (recitator Mirko Cvetko), duet šterbenčeve Lučke in Nevenke Vidmarjeve, prizorček Obisk Slovenije in zaključna pesem Oče, mati,.. . RAMOS MEJI A V okviru rednega prosvetnega večera se je Slomškov dom. spomnil naših pokojnih žrtev- Za uvod je zborček otrok slov. šolskega tečaja pod vodstvom Lenčke Zupan Malovrhove zapel nekaj pesmi, deklam ral Domobrancem junakom. Metka Debe-ljakova je prebrala črtico Toneta Ilca Mučenik, Pavle Rant pa je imel za to priložnost primeren nagovor Za konec je Poznič Jože recitiral dve Balantičeve pesmi. ČE VAM JE VŠEČ, DA JE VESTNIK PESTER — SODELUJTE S PRISPEVKI, POŠILJAJTE ZAPISKE IZ BOJEV, JAVLJAJTE NOVICE — TAKO BO ŠE BOLJ PESTER! IN ŠE NEKAJ — SPOROČAJTE NASLOVE NEKDANJIH BORCEV, KI GA ŠE NE PREJEMAJO. — HVALA! Prireditveni odbor DSPB v Argentini se iskreno zahvaljuje tvrdki FANACOA S. A. za njen lep prispevek za srečelov na naši 3. prireditvi in rojakom toplo priporoča njene proizvode. t GLAVAR JANEZ LESAR V gredo dne 4. 7. 1962 je prenehalo b’"ti srce nekdanjega kočevskega okrajnega glavarja Janeza Lesarja. Pokopan je bil na novem pokopališču v San Justo. Tu v Argentini zapušča sina edinca Jankota, vodjo znanega gradbenega podjetja, v domovini pa brata in štiri sestre, žena mu je umrla pred leti v Mengšu. S pokojnikom je odšel iz naše srede eden redkih, ki je stal kut vojak v borbi v obeh velik:h vojnah in se boril vedno za prave narodne ideale. Rojen je bil 14. 5. 1895 v Gorenji vasi pri Ribnici. Sledeč tradicij; rodbine, je bil poslan v šole- Pred potekom gimnazijskih študij ga je prva vojna potsnila v strelske jarke na soški in tirolski fronti, kjer je postal italijanski ujetnik, šele dobro let-o po končani vojni se je mogel vrniti domov in kot pravnik stopil v upravno službo pri takratni Pokrajinski upravi v Ljubljani. Ker je iz svojega življenja in lasbrrh izkušenj dobro poznal potrebe kmetskega stanu, se je vsega posvetil delu za podeželja. Kot revizor kmečkih občin j« v dolgi dobi svojega službovanja od leta 1923 dalje do konca druge vojne prihajal stalno v stik zlasti z našim kmečkim prebivalstvom in pomagal občinam, županom in posameznikom, kjerkoli je mogel. V dobi Oblastne samouprave je poleg svoje službe opravljal tudi posle tajnika Slovenske Županske zveze in urejeval njeno glasilo Občinska Samouprava. Slovenijo je prepotoval neštetokrat in dobro poznal skoro sleherno slovensko občino. Kadar je pokojni ban dr. Marko Natlačen potreboval zanesljivih informacij o gospodarstvu posameznih občin, se je zaupno obračal nanj, a tudi vsak kmečki župan je našel v njem oporo in dobrohotnega svetovalca. Politično je stal trdno v taboru večine slovenskega naroda, a je kljub temu bil službeno vedno povsem nepristranski ter užival tudi pri politično nasprotnih županih popolno zaupanje. Vsega zavzetega za to delo za narod ga je zajela druga velika vojna. Brez pomišljanja se je trdino postavil v protikomunistične vrste in podeželju v zamotanih razmerah kazal pravo pot. Bil je neizprosen nasprotnik komunizma. Kot izkušen vojak in častnik je hotel po zlomu Italije v jeseni 1943 stopiti v vrste Slovenskega domobranstva, toda pokojni general Rupnik mu je odloč’1 drugo mesto- Postavil ga je za okrajnega glavarja v Kočevju, ker je spoznal, da je bil on najbolj primeren za tako odgovorno mesto. Pokojni glavar se je tudi na tem mestu neumorno trudil za dobrobit zaupanega mu okraja. Prenašati je moral neštete šikane s strani okupatorja. Z domobranci je vzdrževal .najtesnejše zveze in jim dajal dragocene nasvete. njimi je doživljal in vzdržal partizansko napadanje m obleganje Kočevja ter tudi v najhujšem času skrbel za njega prehrano. — S svojega službenega mesta se je umaknil med zadnjimi. Po prihodu na Koroško je prevzel vodstvo uprave taborišča v špitalu in se v .prvi dobi begunstva trudil, da bi oskrbel potrebno prehrano. Vetrinjsko traged'jo je doživel v vsej njeni grozi, ko mu je bil v roke rdečih krvnikov vrnjen sin edinec, ki se je čudežno reši! iz groba in vrnil k njemu na Koroš*ko. V Argentini je živel nekam odmaknjen od skupnosti. V krogu prijateljev pa se je rad spominjal lepih časov in svojega doma, ki si ga je bil postav'1 pred drugo vojno v Ljubljani blizu Stadiona, v katerega se je vselil rdeči kočevski sodnik. — Na videz je izgledal pokojnik rezek in osoren, toda imel je do bližnjega čuteče srce in marsikomu je na skrivaj pomagal iz zadreg in težav. Pokojinemu soborcu bomo ohranili lep spomin! -e -1, Argentina t JOŽE TOMAZEVlČ 5. junija jie na svojem domu v Ramo« Mejia umrl Jože Tomaževič, riKjoim jz Kamne gorice. Pokojlni Tomaževič je 'bil mož iz vrst tistih, ki so v znoju in 'potu svojega obraza delali kruh za svojo družino, obenem l>a gradili pravo slovenstvo: bz'ez posebnih fraz, brez kričanja, mimo in vztrajno. Tak je Jože Tomalževič bil doma. tak je bil v taborišču, tak je bil v Argentini^ kanto rga je (zanesla življenjska pot. Tomaževič pa je pripadal tudi tistemu roditi, ki se je v prvi svetovni vojni boril in trpel, rodu, ki je 'znat pripovedovati. Zato je znal vplesti v pripovedovanje rodu, ki je zrastel iz njega in za njim, svoje izkušnje in tako povezati razliko let v skupni stvari. Zdaj ga ni več. Nič več si ne bo privihal brk, kadar bo kakšno resno besedo ugotovil ali dejal, ne bo več nagrbančil čela, kadar ga bo kaj pretreslo. Pred nami pa, ki smo ga poznali, bo ostal mož, ki je svojo življenj-*ko dolžnost izpolnil. Naj počiva v miru, svojcem pa naše najglobje sožalje! Hrvatska tragedija pri Pliberku (Iz knjige: Rudolf Kiszling ,.Die Kroaten“, str- 220—223, prevod je posebej za Vestnik dovolil avtor) Ko so se Nemci v Italiji vdal , so Angleži z motoriziranimi četami vdrli v celovško kotlino. Njihova najdlje na vzhod prodrla kolona je prišla do Pliberka, tam zaprla cesti, od katerih ena pripelje od Maribora po Dravski dolin', druga pa od Celja po Mežiški dolini v jugovzhodni del Koroške; na ta način je Hrvatom onemogočila prodiranje proti Celovcu, kar bi jih bilo moglo rešiti. Glavni del hrvaške vojske in z njo vred vsa množica beguncev se je medtem pontikala od Celja skoz Šoštanj in Stovemji gradeč proti Spodnjemu Dravogradu. Vojaki so bili nekam dobre volje, ker so upali, da bodo mogli priti v Avstrijo z orožjem. In partizani, ki so šele 9- maja zasedli Zagreb, še niso pritiskali za njimi. Toda pri Sp. Dravogradu, kjer so bili Bolgari zasedli južno obrežje Drave in varovali ondotno mostišče, so (Hrvati) naleteli na partizane in se z njimi 13. maja spoprijeli, ko bo se le-ti spustili proti njim s svojih utrjenih položajev. Ker Hrvati niso mogli prodirati dalje po dolini Drave, so zavili v Mežiško dolino, da bi čez Prevalje prodrli do Pliberka... in potem dalje do Celovca- Na nekaj mestih jim. je uspelo, d» so si odprli pot v boju s partizani, ki so jih obkoljevali. Nekaj manjših hrvaških skupin, ki so se bile preveč oddaljile od glavnega dela, so partizanske tolpe uničile. 14. maja so se Hrvati bližali Pliberku. Mestece so imeli zasedeno Angleži; na višnah jugovzhodno od njega pa so se utrdili partizani. S temi partizani so se Hrvatje zadnjič spoprijeli v boju in po hudi praski uspeli, ca so jih porinili nazaj. Še istega 14. maja so se Hrvatje začeli pogajati z Angleži, da jih le-ti prevzamejo kot vojaške ujetnike. Spočetka so se Angleži kazali pripravljene, da to store. Dotlej se je nabralo okoli Pliberka okoli 150.000 Hrvatov. Izmed teh so postavili v vrste 130.000—140-000 vojakov na griču, ki leži vzhodno od mesta ::n na katerem je stala obmejna stražnica (karavla), češ da bi si jih Angleži radi ogledali. Tej stražnici je bilo namenjeno, da postane nad vse žalosten spomenik za Hrvate. 15. maja so Anglež1 kar naenkrat spremenili svoje zadržanje. Premislili so se najbrže z ozirom na to, da so zavezniki sklenili, da naj bodo čete, ki se predajo, jetniki tiste vojske, prooi kateri so se borile. Nenadoma so sy pojavili angleški oklepniki; bombniki spittire tipa so začeli krožiti nad Pliberško kotlino, od severa pa so prodirale močnejše partizanske sile Angleži so dal1 Hrvatom samo poldrugo uro časa, da se premislijo, odloie orožje in se brezpogojno vdajo. Hrvatom je bilo takoj jasno, da jih bodo predali partizanom. Saj se je isto bilo pripetilo članom hrvaške vlade. Ti so se pripeljali že v notranjost Koroške, tam pa so jih Angleži ustavili, priprli in izročili partizanom- Sicer so tedaj oboji, Angleži in Titovi od poslanci, obljubili, tla bodo z vojaškim ujetniki ravnali po določbah ženevske konvencije. Na Hrvate, ki so bili zbrani okoli Pliberka in se že tako niso nadejali nič dobrega, je to vplivalo porazno. Daši hrvaško poveljstvo še ni izdalo nobenega povelja, so Hrvati že začeli odmetavati orožje. Precejšen del ustašev — približno 20.000, ki so takoj sprevideli, da j'm gre za kožo — so na hitro odšli, da se vrnejo domov. Drugi del ustašev in domobranci pa so bežali v večjih ali manjših skupinah ob severnem pobočju Karavank v notranjost Koroške. Približno 120.000 ljudi, ki so ostal5 na mestu samem tam ob obmejni stražnici, je dobilo od partizanov, ki so nastopali pod varstvom angleškega orožja, povelje, da gredo z njimi v Pliberk; tam so jih stlačili v razna skladišča in hleve. Neka druga zelo dolga kolona 100—150.000 ljudi (po veliki večini beguncev) pa še ni dospela do Pliberka- Ti So se v manjših ali večjih skupinah, prostorno zelo raztegnjenih, vdajali partizanom. 16. maja so partizan5 te hrvaške množice v večjih in manjših skupinah odpeljali proti Mariboru, čim so bili prepričani, da jih Angleži ne vidijo več, so začeli prizadejati jetnikom razne bridkosti. Kot so pravili očividci, so že v prvih štirih dneh hoda postrelili 5.000 Hrvatov. V Mariboru so zaprli Hrvate v skladišče tovornega kolodvora. 20. maja pa se je začela pri Teznu, k* leži južno od Maribora, morija, k5 je trajala 5 dni. Tam so na grozovit racin pomorili ustaške častnike in navadne vojake ter vse aktivne domobranske častnike; njihova trupla so večinoma zagrebli v jarke utrjenega mariborskega (mostišča (ki so ga zgradili Nemci za svojo obrambo). Ta hrvaški Katyn je požrl 15—-20.000 vojakov. Partizani pa so tudi po drugih krajih Slovenije pobijali Hrvate, tako da poučeni ljudje cenijo 'število Hrvatov, ki so bili po vdaji pri Pliberku pomorjeni, na 40.000 mož. Hrvatje imenujejo to množično pomoritev na slovenskih tleh ..Pliberška traged5ja“. Prav tako grozno je končal kozaški zbor, ki se je s svojimi 22.000 jezdeci mogel hitreje umakniti iz Furlanske n"žine v gornjo Dravsko dolino. Po nemški vdaji so Angleži te Kozake skupaj z vsemi osebami, ki so z r.jimi vred bežale, predali rdeči vojski. Kakor sta postala Katyn in Maribor Golgoti za Poljake in Hrvate, tako je sedaj tudi Lienz postal Golgota Kozakov. Od Lienza se je 'raztegnil njihov križev pot do Rusije, kjer so končno postrelili 12 nj:hovih generalov- Tudi tistim Hrvatom, ki so ušli mariborski krvavi moriji, ni bila usoda n'č kaj mila. Par stotin domobranskih rezervnih častnikov in 4—5000 domobranskih vojakov so spravili v taborišče v Precku pri Zagrebu. Zbirali Pa so jih tudi po drugih m.estih Hrvaške. Iz teh jetniških taborišč so nato odpravljal5 deloma peš, del-oma po železnici mrtvaške kolone, kot iso jih imenovali, čez Belovar in Osjek v Petrovaradin. Tam, so jih držali po cele tedne v vlažnih utrdbah in jih šele potem odpravljali proti Vršcu,, kamor Pa ni pr'šla niti polovica tistih, ki so jih odpravili iz Petrovaradina; mnogi so popodali od utrujenosti, mnoge pa so spremljajoče partzanske straže Postrelile. V Vršcu je bilo -potem kazensko sojenje, ki se je končalo z mno- žičnimi smrtnimi obsodbami. Spust-li so domov le tiste, ki jih niso mogli ■obdolžiti zločinov. A tudi od teh niso vsi ubežali smrti. Prev'dno govoreči ljudje cenijo število častnikov in vojakov, ki so bil- pomorjeni po plibopški predaji, na 100—150.000- Hrvaški duhovnik, ki je vse te množične moritve zasledoval — seveda v kolikor mu je to pač bilo mogoče — misli, da je vdaji pri Pliberku sledilo najmanj še 50 hrvaških Katynov, kjer so bili Hrvati na milost in nemilost izročeni maščevalnosti partizanskih okrutnežev. To je bil pogreb »Hrvaško Nezavisne Države". Prevedel: —iv BORCI PIŠEJO Gospod urednik! Prosim, da objavite v Vestniku moje pripombe k spisu g. Joža Vom-bcrgarja »Ljubimo svoj jezik", ki so sledeče: 1. Ne strinjam se, da bi morali opustiti besedi vojna in borba, češ da nista slovenski. Če bi to storili, bi jih morali zopet sprejeti nazaj oz. ponovno si jih »izposoditi" takrat, ko bo slovenščina postala tudi vojaški jezik. Taktika, strategija in droge vojaške vede bi ne glede na to, kaj pravi Slovenski pravopis — če bi ti besedi ne priznal —, -segle po njih, ker bi jim -bile potrebne. Raba ene besede za dva pojma vnaša nejasnost v govor in lahko povzroči nesporazum z več ali manj hudimi posledicami. Tej nevarnosti »-izpostavljajo Slovenci, ki rabijo besedo vojska tako v pomenu belhim kot v pomenu exercitus. Vzemimo n. pr. uvodni članek v lanskoletni marčni Vestnikov! -številki, ki nosi naslov »V vrtincu revolucij". Odstavek pri dnu prve strani je nejasen, ker se ne da izluščiti, ali je pisec mislil na bellum ali na exercitus- G. Vombergar se te nevarnosti zaveda. Zato se zavzema, da bi za pojem exercitus uporabljali besedo vojaštvo. Pravzaprav nas postavlja kar pred fait accompli, saj piše: »Namesto vojska v pomenu vojaške organizacije pravimo vojaštvo, vojaške čete i. p-“ To pa ne bo držalo! Tudi tisti, kj ni vojaški izvedenec, občuti razliko v pomenu med besedama vojska in vojaštvo. Prepričal sem se pri več rojakih, pri preprostih in pri učenih, da natančno razlikujejo med eno in drugo besedo. Medtem ko vojska zaznamuje določeno ustanovo, ima beseda vojaštvo manj določen, -bolj raztegnjen pomen in se nanaša predvsem na človeški element. Narodni odbor za Slovenijo je v isvojem proglasu 3. maja 1945. leta objavil formiranje Slovenske narodne vojske. Komu se zdi, da bi bil bolj primeren naslov: Slovensko narodno vojaštvo?! O slovenski vojski in ne o slovenskem vojaštvu piše Jurčič v Juriju Kozjaku.; Postavite v povesti besedo vojaštvo tja, kjer stoji beseda vojska, pa boste takoj občutili, da je nesprejemljivo tisto, kar hoče g. Vombergar. Beseda vojaštvo ne more zamenjati oz. spodriniti besede vojska. Glede besede vojna pa sem mnenja, da je naša, slovenska, in ne izposojenka. Ne bo mi težko braniti njenega slovenstva, ker k sreči naši najbližji bratje Hrvati in Srbi — od katerih smo si največ izposojali in katerih jezikovnega vpliva se danes najbolj bojimo — imajo za ta pojem drugo besedo, popolnoma drugačnega korena: rat. Iz dejstva, da beseda vojna živi v vseh drugih slovanskih jezikih — Čehi imajo poleg nje še besedo „valka“ —. sklepam, da je tudi slovenska in da smo jo prinesli iz pradomovine, pravtako kot smo od tam prišli z „moko“ in „obrobi“ (na kar kažejo „muka“ in ,,otrubi" v ruščini) in jih ohranili, medtem ko so jih Hrvatje im Srbi zamenjali za „brašno“ in „mekinje“. Dokler so naši pradedje živeli v svobodi, so jo morali tudi braniti. To nalogo je imela vojska, ki je hodila na vojno. K0 je bila vojska premagana, so naši pradedje izgubili svobodo in z njo svoje starešinstvo oz. plem-etvo. Ostalo je preprosto ljudstvo, ki je bilo obsojeno tlačaniti tujim gospodarjem. Vojaški izrazi, ki po uničenju narodne vojske niso imel' več praktične rabe, so se začeli pozabljati. Najprej je ta usoda doletela abstraktne, med katere sodi tudi beseda vojna, kar je naravno, kajti preprosti človek nima toliko smisla za abstraktno kot za konkretno. Beseda vojska, ki zaznamuje nekaj konkretnega, pa se je ne samo ohranila v ljudski govorici, marveč je celo prevzela funkcijo besede vojna, s katero ima pomenske ■stike in kateri je tudi na zunaj zelo podobna, saj ima enak naglašeni zlog, v nenaglašenem pa isti končni samoglasnik. Mogel bi navesti podobne primere v drugih jezikih, toda s tem bi se preveč oddaljil od predmeta in dopis bi narastel čez mero. Spričo tega mislim, da se tistim Slovencem, ki so pred kakimi 60 leti začeli uporabljati besedo vojna, ne more očitati, da so šli po nepotrebnem naposodo. Nasprotno! Dolžni smo jim priznanje in hvalo, da so k življenju obudili staro slovensko besedo in tako prispevali k razjasnitvi nejasnega položaja, ki ga povzroča raba besede vojska za dva pojma, sorodna sicer, pa vendar zelo različna. G- Vombergar se sklicuje na narodne pesmi, na ljudske reke in na samega Prešerna, češ da pri njih ne nahajamo besede vojna, marveč le besedo vojska. Točno! Toda :to še ni razlog, da bi besedo vojna zavrgli, če nam je potrebna. Pomenska potreba je pri jeziku najvišji zakon! Kaj pa pridevniki: vojni, predvojni, medvojni, povojni? G. Vombergar nič ne reče o njihovi usodi. Ali naj jih nadomestijo: vojskin, predvoj-skin, medvojiskin, povojskin?! Beseda borba je eden od temeljnih vojaških izrazov, saj zaznamuje najpomembnejšo med petimi taktičnimi dejavnostmi. Vojaška znanost razlikuje: borbo, boj in bitko. V vsakem vojaškem jeziku obstajajo tem trem pojmom ustrezni izrazi. V ruščini so to: borba, boj, bitva; v nemščini: der Kampf, das Gefecht, die Schlacht; v frarcoščlini: la lutte, le combat, la batitaille; v angleščini: the struggle, the combat, the battle; v kasteljanščini: la lucha, el combate, la batalla. V slovenščini še ni napisana nobena vojaška znanstvena knjiga. Zato-je mogoče govoriti o besedi borba kot nepotrebni izposojenki. Toda ko se pojavi prva taktika v našem jeziku, bo položaj te beisede dokončno urejen in ji priznano slovenstvo, ki se ji sedaj ospo-rava, češ da je — srbska. Preganja se slovanska beseda, germanizmi, kakor: vtis (Eindruck), izbruh (Ausbruch), zastopnik (Vertreter) itd. pa mirno živijo v slovenskem jeziku! Skupaj z besedo borba postavlja g- Vombergar na Indeks še samostalnik borec in pridevnik borben. Bojevnik in bojevit naj bi ju zamenjala. V Ljubljani je izhajal list „Mi, mladi borci‘1 glasilo Tomčevih mladcev. ali se Vam ne zdi, da bi naslov izgubil svojo dinamičnost, če bi besedo borci zamenjali z bojevniki, in še nekaj, kar je hujše: svoj „civilni“ značaj? Potem bojevnik je namreč vezan za vojsko in vojno. Bojevnik je tisti, ki je preživel vojn0 kot vojak. Ni nujno, da bi se bil neposredno udeležil bojev in šel skozi sovražnikov ogenj. Vsak, ki je opravljal kakršno koli vojaško dolžnost za časa vojne, zasluži ta naslov. , Tak kriterij je veljal pri sprejemu v Zvezo slovenskih bojevnikov, organizacijo bivših vojakov, ki je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni. Beseda borec ima neprimerno širšo rabo. Ni doma samo v vojski. Nahajamo jo še na raznih drugih področjih: političnem, etničnem, socialnem, ideološkem, kulturnem, gospodarskem, v športu itd. Medtem. k0 borce združuje skupni cilj, povezujejo bojevnike skupni spomini. Daši imata stike, se pojma borec in bojevnik v svojem bistvu močno razlikujeta: Eden je obrnjen proti prihodnosti, drugi proti preteklosti, Naše društvo se je spočetka imenovalo Društvo bivših slovenskih borcev. Pozneje se je preimenovalo v „Bojevnika“ s prejšnjim naslovom kot podnaslovom in končno sprejelo današnje ime, ko je prevladalo mnenje, da naj bosta naša protikomunistična preteklost in usmerjenost izraženi v imenu organizacije. Tako je bil sprejet v naslov pridevnik »protikomunistični" in izbrisan „bivši“ kot neskladen in protivnečen z glavnim smotrom naše združitve, ki je nadaljevanje borbe proti komunizmu. Iz istega razloga je morala biti odstranjena iz imena društva beseda »Bojevnik". Čeprav še sorazmerno mlada, ima beseda bojevnik že svojo zgodovino. V življenje jo je priklicala pomenska potreba. Nismo imeli izraza, s katerim bi zaznamoval iti-sto. kar drugi narodi povedo z besedo veteran, vatnik, Frontkampfer itd. Beseda bojevnik je izpolnila to vrzel v jeziku. In sedaj, po 40 letih življenja, naj bi spremenila svoj pomen, prevzela diametralno nasprotni pomen besede borec, katera naj bi izginila iz slovenskega jezika kot »nečista" ?! Zdi se mi, da je to nasilje, dvakratno nasilje! 2. Prijatelj g. Vombergarja v Evropi trdi, da v argentinskem sloven- skem tisku kar mrgoli napak. In g. Vombergar pravi, da je bil neprijetno presenečen, ko je na prijateljev opomin začel natančneje prebirati naš tisk. Povsod da je našel toliko napak, da se mu zdi prijateljevo pritoževanje upravičeno. Tudi jaz sem bil neprijetno presenečen ob pogledu na dolgo pro-skripcijsko listo besed, ki jih je g. Vombergar nabral samo v lanskoletni marčni Vestnikov! številki. Ko sem začel primerjati to listo s Pravopisom, sem bil vdrugič presenečen. Ugotovil sem namreč, da lista vsebuje samo 10% takih, ki so v Pravopisu zaznamovane, kar pomeni, da niso dovoljene in da se njihova raba šteje v napako. 90% besed, ki jih vsebuje omenjena lista, pa ni v nikakšnem navskrižju s Pravopisom. 1 Ne zdi se mi pravilno, da g. Vombergar besede, ki jih je Pravopis obsodil, vnaša v skupni seznam s tistimi, proti katerim Pravopis nima nič. To je prliližno tako, kot zmešati 6iisto .perilo z umazanim, če g. Vom.ber-garju ni všeč kakšna beseda, je nima pravico prikazovati kot napako ali skupaj z napakami, če jo Pravopis ni obsodil kot tako. Niti tedaj ne, ko bi zanesljivo vedel, da bo Pravopis v svoji prihodnji izdaji to storil. Pravopis je jezikovni zakon. Pri zakonih pa velja načelo, da nimajo povratne moči. Potemtakem smemo na proskripcijski listi g. Vombergarja odšteti vse tiste besede, katerih rabo Pravopis ne šteje v nepravilno. Ostanek pa seveda ne more dovolj prepričljivo govoriti 0 ..mrgolenju" napak v tukajšnjem slovenskem tisku. 3. Če je kdo čistil svoj jezik, smo ga čistili Slovenci in ga čistimo se danes, kar je znamenje, da ga imamo radi. Hudo bi bilo, če nam ne bi bili mar njegova čistota in lepota. Pojav ravnodušnosti v tem pogledu bi pomenil začetek našega konca kot naroda- Toda pri čiščenju jezika moramo paziti, da se nam ne pripeti, kar se pri čiščenju stanovanja, obleke i. p. večkrat zgodi: da napravimo kakšno škodo. V naglici ali pa v želji, da -bi čiščenje čim temeljiteje opravili, navadno kaj »polomimo". Zdi se mi, da g- Viombergar čisti slovenski jezik s pretirano vnemo, oz, da se preveč hitro odločuje za izgon kake besede. To smo že videli pri besedah vojna, borba in borec. Pravtako je zgrešena njegova beseda pridevnikov „važlen“ in ,,bodoči", namesto katerih naj -bi rabili ..pomemben” in „prihodnji“. Brez škode moremo izločiti besedo, katere neslovensko poreklo nas moti, le -takrat, če imamo drugo besedo popolnoma enakega pomena. ,.Pomemben" in „važen‘‘ pa nista enaka. Prvi je močnejši od drugega. „Imam ti nekaj pomembnega povedati" je kaj drugega kot pa „Iman ti nekaj važnega povedati". Tudi drugi jeziki imajo po dva izraza, od katerih šibkejši ustreza našemu ,,važen" in močnejši našemu ..pomemben". Pravtako ne more pridevnik »prihodnji" zamenjati pridevnika »bodoči". Za medicinca ne bomo rekli, da je prihodnji zdravnik, marveč bodoči zdravnik. Rekli pa borno: „To je naš prihodnji župan" in: „To je naš bodoči župan". Pridevnik »prihodnji" bomo rabili, kadar imamo v mislih .sledečega župana, „bodoči" pa, kadar sodim«, da bo oseba, o kateri govorimo, nekoč župan. —•— Slišal sem že več glasov, da spis »Ljubimo svoj jezik!" ne sodi v Vestnik, češ da imamo druge publikacije, ki so bolj poklicane, da objavljajo spise take narave- Nikakor se me strinjam s takimi sodbami. Kadar gre za poljudno obravnavo zadev naše materinščine, ji noben list, zlasti še zamejski, ne bi smel odreči svojih strani. Naš jezik nas mora vse brez razlike zanimati. Pri velikih narodih to ni nujno, pri nas je to življenjski pogoj. Zaradi naše maloštevilnosti in kočljivega gospodarskega položaja naše domovine je potrebno, da se vsi vključimo v jezikovno fronto, kajti če na tej črti popustimo, smo kot narod izgubljeni. Zato pozdravljam objavo spisa ..Ljubimo svoj jezik!" v našem, glasilu. Četudi se z jezikovnimi naziranji g. Vombergarja ponekod ne strinjam, mu priznam, da je budni stražar na naši jezikovni fronti. Naj bi tudi moje pripombe k njegovemu spisu zbudile živahnejše zanimanje med nami za naš skupni zaklad — za slovensko govorico! Don Torcuato, 15. maja 1962- Radivoj Rigler Gospod urednik! Po daljšem času se Vam oglašam s par vrsticami. Vestnik vedno z veseljem pričakujem, ker prinaša prav zanimive članke. Danes pošiljam svoj prispevek. Ker se nimam namena spuščati v osebna na-sprotstva in debate z raznimi poklicnimi ..polemiki", Vas že v naprej prosim, da bi moj dopis, ako bo zrel za objavo, natisnili pod inicialkami. V. S., Brazil Gospod urednik! Kar se tiče odhoda domov (avgustov uvodmk Domov na obisk: da ali ne?), moramo biti uvidevni. Kdo bi zameril človeku, ki je že 17 let ločen od svoje družine, da sj želi svojce še enkrat videti in da gre umret v domovino? Vsak dobro ve, da doma v sedanjih razmerah ne bo srečen, ker ga bo večino spremljala zavesti o nedolžnih žrtvah, ki so jih zakrivili sedanji oblastniki! Toda vendar: kri je močnejša kot voda, zato je treba vedno in povsod imeti pravo razumevanje in -si napraviti lastno sodbo. In koliko tudi slovenskih duhovnikov je že v teh letih obiskalo slovensko deželo, pa se ni nihče zaradi tega obregnil. Zato še- posebno pohvalno omenjam dopis borca iz Clevelanda v avgustovi številki Vestnika (str. 178/9). Zavedati se moramo, da morajo ostati in se še poglobiti vezi med našo domovino in begunci. Lepo pozdravlja Vas in vse borce —r —r, Argenitna Gospod urednik! V julijski Vestnikov! številki na strani 175 piše neki E. K. iz Gradca (Avstrija), da ga motijo nekateri „preveč jugoslovenarski" članki v Vestniku. Prosim, če bi mi pojasnil pisec —: ali pa Vi — pomen izraza „jugoslovenarski“, ker je skovanka in ga ne razumem. V isti številki ste na straneh 172—174 objavili obširno pismo, ki se ga pisec ni upal podpisati. Mnenja sem, da v borčevsko glasilo ne sodijo anonimna pisma, še manj pa takih oseb, ki mirno hodijo v Jugoslavijo. Iz toč. 11 tega pisma je namreč razvidno, da je pisec bil „lani doma", iz toč. 10 pa, da je „bivši domobranec". Lepo pozdravljam Don Torcuato, 27. julija 1962. Radivoj Rigler UREDNIKOV BUNKER Prijatelj Vestnika je uredništvu povedal, da je v glasilu slovenskih duhovnikov izven domovine „Omnes unum" č. g. prof. dr. Filip Žakelj objavd članek pod naslovom Zgledi vlečejo (štev- 3., leto IX, 1962, istran 81), v katerem skoraj dobesedno ponatiskuje uvodnik F. G. iz julijske številke Vestnika o Komunistični amnestiji. V isti številki „,Omnes unum," pa č. g. Ivan Caserman D. J. objavlja daljši spominski članek o pok. prof. dr. Lambertu Ehrlichu. Ob koncu članka poziva avtor vse svoje sobrate — Vestnik pa danes vse. svoje bralce — naj „svoje vtise: anekdote, besede, mnenja č;m prej pošljejo na naslov avtorja, Casilla 128, Cordoba FNGBM, Argentina, kajti g. Caserman želi, da „se ohrani čim več biografskega gradiva za morebiten življenjepis dr. Ehrlicha". Pričujoča številka se je malce zavlekla zaradi tehničnih težav, je pa zato malo bolj obširna. Oktobrsko-novembrsko številko namerava uredništvo združiti, tako da bodo do časa vsi bralci imeli vsaj nekaj čtiva za 'božič odnosno praznike. Zaradi splošne stavke v Argentini bodo izvodi za inozemstvo odposlani šele po obnovitvi dela poštn’h uslužbencev. POPRAVLJAMO V članku dr. Stanka Kocipra Priča, objavlenem v julijski številki Vestnika se je na strani 164 vr nila neljuba pomota. Peti odstavek se mora namreči pravilno glasiti takole: „Do osvoboditve vse Jugoslavije izpod komunistov bi bilo politično mogoče proglasiti to pokrajino kot samostojno Slovenijo, kar je v etnografskem. pogledu tudi bila." Tako avtorja članka kakor bralce prosim, da oproste pomoto. Urednik Darovalci v tiskovni sklad na prireditvi Društva slovenskih protikomunističnih borcev 4. avgusta 1962 Berlot Viktor .................. 50 Bitenc Stane ................... 50 Bras Rudj ...................... 50 Burja Tone ..................... 50 D mnik Dušan ................... 50 Femic Radojka .................. 50 Golmajer Bogdan ................ 50 Grčar Viktor .................. 100 Hren Janez ..................... 50 Jeločnik G usti ................ 50 Jenko Viktor ................... 50 Kahne Davorin .................. 50 Klemenčič Vinko ................ 50 Korošec Ivan .................. 100 Marolt 1........................ 20 Levstik Stanko ................ 50 Lipušček Ljuba ................. 50 Ga. Matičič .................... 50 Mozetič ing. Albin ............ 100 Novak Polde ................... 200 Pahor Majda .................... 60 P'pp Dušan .................... 300 Podlogar J...................... 50 Prelog Miloš ................... 50 Prelog Franc ................... 50 Remic F........................ 100 Smersu Jure .................... 50 Stupica Leon ................... 50 Šest Janez ..................... 50 Šimenc dr. Anton ............... 50 Škulj Edvard .................. 100 Štajdohar Jože ................ 100 Šulc Silverij .................. 50 Šuštaršič Tone ................. 50 Tome Ivan ...................... 50 Trtnik Marijan ................. 50 Urbančič Tone .................. 50 Virnik dr- Maks ................ 50 Volovšek Drago ................ 200 Zakrajšek J..................... 50 Zupanc dr. Franc ............... 50 žužek Lojze .................... 50 N. N........................... 100 N. N.......................... 100 N. N.......................... 100 N. N........................... 50 N. N........................... 50 N. N.......................... 330 N. N........................... 50 Skupaj pesov3.700 Vsem iskrena hvala! Janez Kralj, upravnik Vestnika DRUŠTVENE NOVICE Buenos Aires. Članski načelnik DSPB sporoča, da je odslej naprej za poverjenika na področju Churruca in San Andres soborec Peter Klobovs. Ob zadnji družabni prreditvi 4. avgusta so darovale pecivo naslednje družine: Dolinar Lojze, Jeločnik Gustl, Markcž Jože, Frančič M., ing. Matičič Tone, Hartman J., dr. Logar France, Pregelj Bogo, Jenko Jože, Pavle Ramt. — Vsem skrena hvala! Darila za žrebanje ob družabni prireditvi 4. avgusta so prispevali: Jenko Jože, Veža Mate, „Fanacoa“, Škulj Edi, Šušteršič Tone, Dimnik Dušan, Prelog Miloš, Korošec Ivan, Pavle Rant. ZVEZA DRUŠTEV SLOV. PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV, USA DRUŠTVO SLOV. PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV, ARGENTINA IZJAVA ZDSPB in DSPB izjavljata: 1. Da sta v smislu pravil, popolnoma nestrankarski organizaciji, katere namen je združevati vse .protikomunistične borce, ne glede na demokratično politično pripadnost, v borbi proti skupnemu sovražniku. Zaradi morebitnega napačnega tolmačenja, odbora smatrata potrebno še prav posebno poudariti, da se beseda ..nestrankarska", nanaša tudi na različna gledanja bodoče narodove opredelitve. Vsak član more biti pripadnik katere koli demokratične stranke, ali gibanja, toda v organizaciji pa je nujno, da gre preko teh opredelitev) kajti le tako moremo ohraniti edinost in moč, ki je potrebna za dosego skupnega cilja. 2. Organizacijsko glasilo je Vestnik. 3. Odbora ZDSPB in DSPB sta odgovorna le za lastne objave ali članke, za vsebino objav ali člankov posameznikov ali organizacij, ne prevzemata nikake odgovornosti. 4. Ni nujno, da odbora ZDSPB in DSPB vedno soglašata z vsebino posameznih člankov ali objav v Vestniku. 5. Odbora ZDSPB in DSPB želita, da člani in prijatelji odgovore in popravijo vse izjave ali objave, za katere vedo, da so zmotne ali neresnične. C listo naravno pa je, da 'se morda včasih zdi, da v odboru prevladuje to; ali ono politično stremljenje, za kar vedno prosimo tehtnosti in opozorila in zagotavljamo, da je in bo naše nenehno stremljenje, ostati strogo na začrtani poti, naše nenehno prizadevanje in skrb pa posvečena zasužnjeni domovini! Spomin desettisočev poklanih soborcev naj nas utrjuje! Naša skupna ideja naj nas druži! Turjak, Grčarice, Vetrinje pa naj nam bodo v svarilo in izkustvo, da opustimo vsa vprašanja, ki gredo mimo naše borbe in povzročajo nepotrebna trenja, žaljenja in celo sovražnosti. Odstranimo vse, kar slabi in hromi našo udarno moč. STRNIMO SE V ENOTO! V KAMENITO GMOTO, SOVRAG OB NJEJ RAZBIL SI BO GLAVO! Za ZDSPB: Danilo Kranjc l. r. tajnik Jože Jakoš L r., predsednik Za DSPB: Tone Šušteršič l. r., tajnik Ivan Korošec l. r., starešina DRUŠTVO SLOV. PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV V ARGENTINI bo imelo v nedeljo, dne 2. septembra 1962, ob 9 dopoldne na Pristavi v Moronu svoj VI. LETNI TABOR (OBČNI ZBOR) Tabor bo združen s spominsko proslavo padlih borcev Dnevni red: I. MAŠA za padle borce; II. SPOMINSKA PROSLAVA: 1. Petje domobranske pesmi; 2. recitacija; 3. Govor — dr. Stanko Kociper 4. Domobranska himna. III. TABOR: 1. Otvoritev 2. branje in odobritev zapisnika V. tabora; 3. poročilo starešinstva: 4. poročilo nadzornega odbora; 5. samostojni predlogi; 6. volitve nadzornega odbora; 7. volitve novega starešinstva; 8. pismeni pozdravi; 9. slučajnosti. Za vse člane in bivše borce je udeležba na Taboru častna dolžnost! Po končanem Taboru bo za vse udeležence pripravljen okusen asado, katerega naj se polnoštevilno udeleže tudi Vaše žene in dekleta! S s t' g s i < TARIFA REDUCIDA Concesion No. 6830 22-1 1962 Propiedad Intelectual N* 700070 Raraon Falcon 4158 Bs. As.