TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSI Plodovi topinambura so dobro krmilo za živino Diol. ing Zorec Egon f Topinambur je v naših krajih nova rastlina. V Evropi pa je kljub temu precej " ^a, ker je prišla okrog leta 1665 iz Amerike v Francijo. Danes je povsod poznana, goje pa jo največ le v Franciji, kjer zav/ema velike površine in važno mesto med krmil-nimi rastlinami ter je skoraj tako »razširjena, kakor 'Trompdr Na več^-jih površinah jo goje tudi v Sovjet-ski zvezi. Rastline topir.ambura so razli6ne barve, najčešča pa je bela in rume-na sorta. Obe dajeta velike donose. Plodovi rdeče zvrsti vsebujejo večje količine duš^enih snovi in so zaradi tega še boij hranljive. Na podnebje se rast::na često ne ozira, aspeva da-le^ na severu, v srednji Evropi pa njeni gomolji lahko brez škode t>re-zimijo v zemlji. Zelo odporna je tudi proti suši. Poskusi v Franciji so po kazali, da se lahko opomore tudi po su^i. ki je sicer krompir in peso po-polnoma uničila, če dežuie vsaj v av-gustu in daie že v septembru ali oktobru velike količine gomoliev. Tudi zemlii ne stavi velikih zahtev. vsekakor veliko manjše kaikor krom-pir. Korenine ne segajo globoko v zemljo, zato je rastlino možno gojiti tudi v pliitvi zemlji. Na peščeni zem-lji boljše uspeva kakor krompir. Edina njena zahteva je — rahla tla. Torej je v težki zemlji ne moremo saditi, v primerni zemlji pa jo lahko gojiimo več let za,poredoma na istem prostoru na ta naoin, da v jeseni po beremo le debele gomolje, drobne pa pustimo v zemlji za ^eme. Zaradi tega lahko sadimo topinambur na taki zemlji, ki v plodorodu ne pride v poštev posebej pa še zaradi tega, ker ga lahko sadimo tam, kjer zem-lja ni povoljna za druge kulturne rastline (strma lega, obrežja rek ixi potokov itd.) Gnojiti je treba le v slučaju, če je zemlja res slaba in si-romašna. Obdeluje se na isti način kakor krompir: sadi se v vrste. oko-pava in cbsipava. Povprečen pridelek znaša okrog 150 mtc na ha. torej povprečno več kakar krompir. Rastlina tvori v zemlji že omenje-ne gomolje, katerih sestav je sledeč: 80—80,5% vode, 19.5—20% suhih snovi. Glavna vsebina suhih snovi je brezdušičnata (15—17%), med ka-terimi je tudi insulin. Okrog 2% je surovih proteinov. Nekaj je pepela in 1% celuloze. Če primerjamo se-stav topinambura s sestavom krom-* pirja, ugotovimo. da so gamolji to-pinambura bolj vodeni kakor go-molji krompirja, z druge strani pa je velik del ogljikovih hidratov v to-pinamburu za razliko od škroba v krompirju veliko bolj topljivo v vo-di. Računa 9e, da je 85% suhe snovi topinambura raztvorljivih. iz česar zaključujemo. da ima visoko pre-bavno vrednost. Poleg gomoljev so tudi zeleni deli rastline zelo dobra krma za govejo živino. Z ozirom na to, da rastlina zraste v višino 2 metra. se pridela na njenem steblu velika količina ze-lene mase Živini jo polagamo v sve-žem ali ensiliranem stanju Ker po biramo zelene liste, preden dozore gomolji. je razumljivo, da dobimo potem gomoljev nekaj manj. Pri krmljenju goveje živine s topdnam-burjem so bili izvedeni poskusi, ki so dali dobre rezultate: pri krmljenju krav-mlekaric z ze-lenim topinamburjem, ki se je po-lagali kot dodatek hrani. ki so jo krave dobile na paši, se je povečala srednja dnevna količina mleka za 1.6 kg v primerih s kravami, ki so se samo pasle. Dnevni obrok je bil do 20 kg zelenega topinamburja na g!a-vo in dan. Živina je topinambur ra-da žrla ter ni imela nobenih prebav-nih motenj ali bolezni v prebavilih. Treba je pa vsekakor živino najprej navaditi na krmljenje s topinambur-jem, kar storimo s tem. da manjše količine najprej mešamo z drugimi krmili. ker bi sicer lahko nastopile motnje v prebavi zaradi insulina, ki ga ima v llstih. Poskusi s krmljenjem krav-mleka-ric in telet s topinamburjem so po-kazali sledeče rezultate: 1. Pri kravah-mlekaricah: • Zivali so dobivale ensilaže tapin-ambura. ki je bila vložena v jamo v mesecu O'ktobru. uporabl}ena pa je bila v mesecu aprilu Krave so žrle ensilažo zelo rade in brez astankov Kakovc^t ensilaže je bila dobra: ko ličina mlečne kisline 0.69%. ocetne ki.sline 0.84%. maslene kisline ni bilo Količina ocrabliene ensilaže je znašala na dan 3 do 16 .u. q ne glavo. K.>< dodatek so dobivale «¦ dve ^nu in otrcbe Ensiliranj topinambur je imei dober vpliv na onr^stek žive teže kakor tudi na ko-ičino mleka F^asku^no krrnljenie je ttajalo 2 tn p"l meseca. V tem č^su je narasla povprečna živa teža -K5 395 kg n^ 427 kg. Količina mleka pa se je po- cu Doskusne dobe pa 118 kg. Dnevni prirastek js torej znašal 74° gr V drugi -'-".pini je znašala oo^rečna teža ored po- skupom 100.75 kg. tx> poskusu pa 110,70 Z vsakim dnem so tOrej te- leta v drusi skupini povečale svojo težo za 49P gr. Z dodatkom ensilaže tor>:namburja dosežemo tudi boljše izkoTiščanje osnovne hrane ter zaradi tega pove-č.anie žive teže Ker ?e s tem krma bolje izkori.sti. se obenem poceni krmljenje telet. Zadružn-ki bodo pri reševanju pe-rečega vprašanja krmske baze za dvig živinoreje prej ali slej imeli priliko oceniti vrednost topinambur-ja kot izvrstne krmske rastline.