Stev. 40. V Ljubljani, dne 9. novembra 1916. Leto XXIX. Obnovljena Polfska. V nedeljo, dne 5. novembra se je v Lublinu in Varšavi objavil razglas, tla sla naš in nemški cesar sklenila poljsko ozemlje, ki ga je njuno vojaštvo zasedlo, združiti v novo poljsko državo z dednim vladarjem na čelu. Dne 4. oktobra 1795 je junaški Ko-sciuško, ki je dobro leto vodil upor proli državam, katere so poljskemu kraljestvu odtrgale znatne in važne dele, padel ranjen s konja in zaklical: Konec Poljske! Po človeški sodbi jc tudi bil. Upor je bil strt; kralj Stanislav se je moral odpovedati in je dobival do svoje smrti (I. 1798) po 200.000 cekinov na leto plače; zemlja se je pa vsa razdelila med Ruse, Fruse in Avstrijce. Nekdaj tako mogočm država, ki je segala od .Vzhodnega do Črnega morja, je propadla in živela samo še v spominu in v srcu nesrečnega poljskega naroda. Največ svobode je užival Poljak v avstrijski državi. Narodno življenje se je Poljakom v Galiciji brez vsake ovire iazvijalo; velik vpliv so imeli tudi na politiko v Avstriji. Ob sedanji vojski so se v veliki večini tudi ruski Poljaki naslonili na Avstrijo in Nemčijo in proti Rusom sestavili več legij, ki so se zelo pogumno bojevale. Takoj ob pricetku vojske se je vzbudilo med njuni upanje da gre za obnovljenje poljskega kraljestva. Bila so različna domnevanja, kako naj se to zgodi- Mnogo jih je delalo na to, da bi se zedinili vsi l Dijaki v svoji državni skupini, ki pa naj bi bila združena 7. Avstrijo. Nova poljska država ima biti v trajni zvezi z Nemčijo in Avstrijo. Proti Rusom naj bo mogočen jez, da se prepreči kaka prihodnja ruska vojska proti osrednjima državama- Meje novi Poljski seveda še niso določene; to se "more zgoditi šele na koncu vojske, ob sklepanju miru. Samo to je dozdaj jasno, da ima Galicija ostati v naši državi. Razvidno jc to iz pisma, ki ga je napisal naš cesar ministrskemu predsedniku Korberju, v katerem mu naroča, naj izdela za to deželo načrte, da bo loliko samosvoja in samostojna, kolikor je sploh združljivo ž njeno zvezo z avstrijsko državo. Gališki Poljaki so imeli že dolgo časa hrepenenje po večji samostojnosti. Središče svojega ustavnega življenja hočejo imeti v svojem deželnem zboru, ki naj bi volil zastopnike v dunajski državni zbor, kateri bi pa imeli pravico besede in glasovanja samo v tistili rečeh, ki bi bile skupne. Poleg vojaštva in zunanjega zastopstva ima biti skupnost gotovo tudi v trgovskih stvareh. Rusini, ki štejejo v Galiciji krog tri milijone ljudi, se večje samostojnosti v deželi boje. Zalo so tudi brž, ko so zvedeli, kaj se namerava, nastopili proti nji. Oni pričakujejo pravic za svoj narod samo ocl močnega državnega zbora. Kako se imajo urediti njihove razmere, danes še ne vemo. To pa že lahko rečemo, da na ustanovitev samostojne ukrajinske države zdaj še ni misliti. [Manifest obeh cesarjev in našega cesarja pismo o Galiciji govorita že o koncu vojsko in razkrivata en del bodočnosti, ki ga hočeta.v popolnem soglasju Nemčija in Avstrija. Pisati o tem, kakšnih izprememb je pričakovati še drugje, ne kaže. Le to je gotovo, da tako, kakor je sedaj, ne bo ostalo- Ze to da bo Galicija mnogo bolj samostojna, nego je bila dozdaj, bo v notranji politiki prineslo s seboj mnogo važnih izprememb. Državni zbor, v katerem redno ne bo galiških poslancev, bo drugačen, nego jc bil doslej. Dozdaj se je večinoma tako vladalo, da so trije večji narodi Nemci, Čehi in Poljaki imeli politične vajeti v rokah, drugi — med njimi seveda tudi Slovenci in Hrvatje —i so pa hodili ob strani, časili prezirani, časih pa tudi iskani, kakor je ravno naneslo. Politična moč imenovanih treh narodov se je kazala zlasti v tem, da so bili njihovi zastopniki redno med ministri. Iz drugih narodov dozdaj še ni bilo ministra. Po starem običaju je v tem oziru sestavljeno tudi Korberjevo ministrstvo. V njem sta dva Čeha -h Trnka in Clam-Martinic, en Poljak, lio-brzynski, ostali pa Nemci. Slovenca ali Hrvata ni med njimi. Nemška večina, ki bi jo brez Poljakov imel državni zbor, nam nalaga nove dolžnosti, zlasti to, da moramo v obrambo narodnih pravic vsi enotno na delo. Poljakom se zagotavlja plačilo za njihovo delo. Poštenje, zvestoba in požrtvovalnost imajo vedno svojo moč in kdor na to zida, trdno zitla. V tem prepričanju čakamo tudi mi zaupno bodočih časov. Mir ali - nova vojska? Sv. oče je zopet zaklical: mir, mir! V pismu nemškim škofom odgovarja na očitke, zakaj se ne postavi na stran enih. Zato ne, pravi, ker je namestnik kralja miru, oče krščanstva, oče vseh krščanskih narodov- Njegova misel, njegova skrb, njegova molitev more biti le ena: mir. Mir bo klical narodom, dokler ne bo uslišan. Njegovo prepričanje je, da bi nekaj velikega storil, kdor bi le za en dan okrajšal to strašno klanje. Ko pa sv. oče moli za mir, se že na dal j njem vzhodu kopičijo novi temni oblaki. Japonska se s silno naglico obli orožuje. Japonce je prevzel evropski duh, duh svetovnega mogočja in pohlepa. Radi bi podjarmili Kitajsko, vzeli Amerikancem Filipinsko otočje in morda tudi Angležem Avstralijo. Tako bi dosegli gospostvo v Aziji in Tihem morju. A še dalje sega njih pohlep. Japonski trgovski brodovi jadrajo že po vseli morjih; med vojsko so zlahka izpodrinili Nemce, na mnogih krajih že prehiteli Angleže in celo Amerikance. Najbolj neljubo je to Amerikancem. .Tudi Amerika gleda pohlepno na azijsko obrežje. Svoj čas je Špancem vzela Filipine, odtam bi rada segla na Kitajsko, kjer je še toliko neizkopanih zakladov, zlasti cele gore premoga in železa. Amerika najbolj čuti, da se bliža odločitev, ko bo pohlep udaril ob pohlep. Zato se tudi ona strašno hiti ob-oroževati, kupici strelivo, teše laclje-velikanke, gradi podmorske čolne ter se pripravlja, kakor da mora skoraj skoraj izbruhniti nova strašna vojska. Tako se lahko zgodi, da bosta tudi Azija in Amerika v ognju, preden bo v Evropi pogašen svetovni požar. Kam drvi človeštvo? Ali se res hoče končati? ali res hoče uničiti vse, kar je v stoletjih in stoletjih ustvarilo? Človeku sc zdi, kakor da gleda ljudstva ob babilonskem stolpu. V svojem pre-vzelju in napuhu so znašali in znašali kamen na kamen in stavili in zidali, in ko sc je pred njih očmi vedno mo-gočneje dvigala stavba proti nebu, so nazadnje mislili, da bi mogli odstaviti samega Boga. Tako se tudi narodi v zgodovini stvarili in stvarili, in zgradili veliko stavbo omike in napredka. A prevzeli so se, oslepil jih je pohlep po moči in veličini, in tudi oni so zavrgli Boga. A zgodilo se jim je, kakor ljudstvom pred Babilonom. Bog jim je zmešal jezike. Bog je pripustil, da je zadela strast ob strast, pohlep ob pohlep, napuh ob napuh — in niso se mogli več razumeti. Narodi, narodi! Ali ne boste še iz-preglcdali? Ali ne boste spoznali, da, jc le odzgoraj pomoč? Le eno upanje je, ki more človeštvo rešiti: Bog v nebesih in njegova Cerkev na zemlji. ' To, kar oznanja vedno sv. oče. Svet je za vse dosti velik, zemlja za vse dosti bogata. Treba je le, da se narodi v pravičnosti in ljubezni med seboj sporazumejo; da vsak prizna drugemu, kar mu gre; da mu privošči zraka, da more dihati; luči, da se more ogreti na božjem soln-cu; prostora, da se more po svoji čudi in naravi svobodno razvijati. Seveda -— te pravičnosti in ljubezni pa ne bo nikoli, če ne bo zopet Bog naš Gospod. Blagor ljudstvu, čigar Gospod je Bog njegov, ta božja beseda je večno resnična. Pravtako je pa tudi resnično: Blagor narodom in državam, če je Bog njih Gospod. Zopet pa tega ne bo, če se človeštvo ne vrne h Kristusu, ki ga je zavrglo, in k Cerkvi njegovi. Tu, v Cerkvi je moč, je edinstvo, je spoštovanje oblasti in je spoštovanje svobode. Cerkev je šele prinesla človeštvu pravo zamisel o oblasti, ki jc od Boga, a tudi 21 o svobodi narodov, ki je tudi od Boga! K sv. očetu naj se obrne svet, pa bo spoznal, da je dvojen način, kako se velike pravde poravnajo: uničenje, pa sporazum po pravici in ljubezni, ln le, če je človeštvo blazno, bo nadaljevalo boj do uničenja. Ko bi kdo mogel to dopovedati narodom, ko bi jim mogel raznetiti in podžgati v srcu veliko ljubezen do sv. Cerkve in do sv. očeta, kako velik dobrotnik človeštvu bi bil ta! A kdo bi to zmogel? Pač, nekoliko vsak! Vsak lahko najprej sam v sebi razplameni to ljubezen in iz njegovega srca bo sama po sebi žarela in užigala tudi druge. Če pa švigajo plameni odtu in odtam, se nazadnje vendarle strnejo v ogenj in zagore z velikim žarom. Vsaka velika misel, ki je prestvarila svet, je najprej zaiskrila v tem ali onem, potem se jo pa užigala dalje, in preden se je svet dobro zavedel, ga je že prevzela čudovita oblast, da se mu je zdelo vsako upiranje zastonj. Tako jc izbruhnila francoska revolucija. Zakaj ne bi, če bi resno hoteli, nastopila tucli božja revolucija src? Pregled po svetu. Novo avstrijsko ministrstvo. Ministrski predsednik Korber je izbral konečno okrog sebe naslednje može: (Zadnjič objavljena lista novih ministrov ni bila še popolna.) Predsednik dr, pl. Korber; notranje zadeve: baron pl. Schwarzenau; finance: Karel Marek (Ceh); trgovina: dr. Fr. Stibral; pravosodje: dr. Fr. Klein; nauk in bogočastje: dr. baron Maks Hus-sarek pl, Heinlein; javna dela: baron Oto-kar Trnka; poljedelstvo: Henr. grof Clam-Martinic; železnice: general Schaible; deželna bramba: baron Friderik Georgi; Galicija: dr. Mihael Bobrzynski. V novem ministrstvu so ostali samo trije člani prejšnjega kabineta: Hussaro'-. Trnka in Georgi. Železniško ministrstvo ,e dobilo popolnoma vojaški značaj. Čehi imajo tudi enega ministra-krajana. Koerber in Tisza. Listi pretresujejo vprašanje, kako sc bosta sporazumela oba ministrska predsednika: avstrijski in ogrski. Glavna točka razpornega vprašanja bi bila nagodba; sliši se pa, da bo dosedanja nagodba podaljšana do konca vojske in da do nove ne pride pred koncem 1. 1917. Zdi sc pa, da glede podaljšanja nagodbe ne bodo obveljale olajšave, ki jih je bil dovolil rajni Štirk. Novo presenečenje. V nedeljo, 5. novembra, je počil glas, da je ustanovljeno novo kraljestvo, ali bolje, da je obnovljeno staro poljsko kraljestvo. Avstrijski in nemški cesar sta hkrati razglasila oklic, v katerem odrejata za osvojeno Poljsko ustanovitev samostojne poljske države z dedno monarhijo na ustavni podlagi. Vladarja sta dala Poljakom zagotovilo in cesarsko besedo, da vnovič ustvarjata poljsko kraljestvo. Natančnejša določila o mejah si še pridržujeta. S tem so vresničenc želje vsakega zavednega Poljaka. Cesarska ustanovitev je napravila gotovo kipeče veseij0 med ponosnimi Poljaki, ki so na ta način za svoje velike žrtve v sedanji vojski vsaj nekoliko odškodovanj. Kaj je vladarja napotilo, da sta uprav sedaj objavila to veliko besedo, v oklicu ni omenjeno. Vseka ko ji; pa proglasitev nove Poljske krepak odgovor oholim in hinavskim Angležem, ki pod pretvezo, da se bore za neodvisnost malih narodov, z nasilnostjo podse spravljajo uprav one države, ki si same ne morejo pomagati. — Vsekako so pa pri tem važnem koraku našega in nemškega cesarja bili merodajni tudi politični in strategični motivi, ki o njih danes ni lahko govoriti. So tudi »politiki«, ki trde, da se je to dejstvo izvršilo v dogovoru in sporazumu z rusko diplomacijo. Res se je zadnji čas vsevprek govorilo o možnosti posebnega miru z Rusijo, toda vsa taka ugibanja so le srčne želje večine vsakdanjih kavarniških strategov seveda tudi splošne javnosti, ki bi že začetek mirovnih nastopov pozdravila z dušo in srcem. Gotovo je tudi, da so interesi v ententi združenih držav močno navskriž; zato tudi tu ni izključeno kako presenečenje. Vse to so samo ugibanja; dejstva bodo sledila. Kako bo izgledala samostojnost nove Poljske, kolik bo njen obseg, kdo bo prihodnji prvi vladar — o tem cesarski manifest ne govori; pač pa' cesarski razglas naroča, naj ministrski predsednik sestavi primerne predloge. Vdanostna brzojavka našemu in nemškemu cesarju. Na velikem shodu v Varšavi so sklenili, med klici: »Slava cesarju Viljemu!« in med živahnim pritrjevanjem brzojaviti cesarju Viljemu: Veliki vladar! Na današnjem tako veselem dnevu poljskega naroda, ko je izvedel, da bo postal svoboden in da bo dobil samostojno državo, lastno armado in samostojno vlado, preveva prsi vsakega svobodoljubnega Poljaka čuvstvo hvaležnosti nasproti tistim, ki so jo osvobodili z lastno krvjo in obnovili njeno samostojno življenje. Zmage nepremagljive armade so osvobodile dve mesti, ki sta enako ljubi poljskim srcem: Varšavo in Vilno. Današnji dogovor med Nemčijo in Avstrijo glede na poljsko vprašanje nam podeluje samostojni državni obstoj, največ, kar more imeti narod, kar znamo ceniti, ker smo okusili bridkost hlapčevanja, in pripravljeni smo to braniti, če se nam bo nudila prilika, proti našemu dednemu sovražniku Moskovitu z vsemi napori naših sil v boju. Vemo, -da jc m vsem tem Tvoja volja in da je bila moč Tvojega duha činiteljica tega zgodovinskega dejstva. Izražamo Ti za to svojo hvaležnost in zagotavljamo, da bo poljski narod ostal zvest svojemu zavezniku. Njegovemu Veličanstvu cesarju in kralju Francu Jožefu so poslali doslovno enako vdanostno brzojavko. Proglasitev kraljestva Poljske. Ustanovitev nove Poljske je bila v nedeljo zlasti v glavnem okrožju Lublin® slovesno proglašena. V Lublinu je bilo vso na nogah, vse hiše okrasne. Pred palačo glavnega guvernerja je bila slovesna proglasitev. Na trgu so bili zbrani vojaški in civilni dostojanstveniki. Ko se jo ustanovno pismo prečitalo v poljskem jeziku, je zaklical guverner:1 Srečna bodočnost kraljevine Poljske: slava, slava, slava!« Vsi navzoči so navdušeno klicali: slava. Med tem se je razvila poljska zastava, ki so jo čete pozdravile z vojaško častjo. Godba je /asvirala »Ni še Poljska izginola!« Nato je imel slavnostni govor Stecki. Po živahnih manifestacijah na čast obema vladarjema je godba zasvirala avstrijsko cesarsko himno in »Heil dir im Siegeskranz«. Enako slavijo je bilo tudi v Varšavi in drugod. Samouprava zasedenih mest, V avstrijskem zasedenem ozemlju na Poljskem se bo dovolila samouprava za mesta Kiel-ce, Lublin, Piotrkov, Radom, Glede volitev v 1. razredu se določa, da mora biti med 10, oziroma 12 člani po en duhovnik, zdravnik, pravnik, tehnik in ena učna moč. V drugih 4 razredih se bo volilo po proporcionalnem načinu. Med Nemčijo in Narveško se je pojavila mala napetost. Nemčiji je na tem, da odreže Rusiji pot skoz Norveško, zato je vprizorila podmorsko vojno ob norveški obali, kar je povzročilo hudo kri. Sodijo pa, da ne bo nič hudega. Kje je vzrok. Italijanski veleposlanik v Parizu, Tomaso Tittoni, je odsto--pil s pretvezo, da mora pozimi iti na milejši zrak. To službo je opravljal od 1. 1910. Sodijo, da je vzrok nenadnemu odstopu nesporazum med Italijo in 1'Vnucijo. Naslednik mu bo poslanik v Petrogradu Carlotti, ali pa poslanik v Madridu grof Bonin Longare. Kje je romunski državnik Peter Carp? Štiri dni po znanem kronskem svetu, kjer se je Romunija odločila, da udari — Carp je bil seveda vedno zagovornik nevtralnosti in prijatelj osrednjih sil — je prišel k njemu vladni odposlance ter zahteval od njega podpis, da ne bo nič takega storil, kar bi nasprotovalo državi. On je izjavil, da je smešna ta zahteva, ker jc vse njegovo življenje posvečeno le pravim koristim države. »Ne podpišem« jo rekel, »kor nočem pred svetom izgubiti svojega dobrega imena.« Nato so izvršili pri njem hišno preiskavo, njega pa v avtomobilu odpeljali, Kam?... Važna posvetovanja. V glavnem stanu ruskega carja so se te dni sešli vsi poslaniki na važen posvet.— V romunskem glavnem stanu je bil kronski svet, pri katerem so nekateri državvvniki izjavili, da se more Romunija rešiti le, če sklene poseben mir z osrednjimi državami na podlagi »status quo«. Drugi navzoči vojaški zastopniki temu niso pritrdili. Grčija. 500 vojakov solunske _ začasne. vlade je došlo pred Catcrini, ki leži blizu morja med Solunom in Lan-so. Mesto so zasedli; kraljeve oblasti sO Se izselile. Narodna armada Veni-zelova šteje 30.000 mož; 17.000 jc oboroženih. Grški kralj ie poslal v Jfitcrinl 1500 mož. Svetovna vojska. Nova silna italijanska ofenziva. Italijani vzeli Lokvico, sicer so bili povsod odbiti. - Junaški ljubljanski domobranci zopet pohvaljeni. — V Galiciji in na Poljskem napadi Rusov odbiti. — Naše prodiranje v Romuniji polagoma napreduje. Naše čete so se izkrcale ob Donavi na romunskem ozemlju. — Francozi vzeli utrdbo Yaux. — Iiuska bojna ladija izgubljen«. — Napad Nemcev na morju. VOJSKA Z ITALIJO. Nova italijanska ofenziva se je razvila v neprimerni bešnosti od roba Trnovskega lesa doli do morja. Italijani bi gotovo radi pred nastopom hudega mraza prišli čez nevarni Kras, da jih ne odpiha zimska burja; boje se namreč naše zimske ofenzive na tem bojišču. Seveda bi nas radi prehiteli. Zato je kakor silen orkan zadivjala — deveta bitka za T r s t. 30. in 31, oktobra je razvilo italijansko topništvo vso svojo moč, da bi zdrobilo naše jarke in pobilo branilce; metalci min in težki topovi so igrali poglavitno vlogo. Kras se je kar drobil ob silnem topovskem ognju. 31, oktobra ob 3. uri popoldne so se pa že začele valiti ogromne mase italijanske pehote proti našim postojankam v Vipavski dolini in na Krasu. Prvi .napad je bil gladko odbit. Tdida Italijan ni odnehal, napadal je vedno iznova. Pobližni boji so se razvili do najvišje ljutosti 1. in 2. novembra. Bajonet, kopito in ročne granate so strašno gospodarile. Boji trajajo še dalje, toda ile več s tako silo. Pri Gorici bi bili Italijani radi vzeli višine vzhodno od potoka Vrtojbica in gozd Panovec, to je goriški Tivoli, in hrib Šv Marka. Tu teče bojna črta tik ob zadnjih goriških hišah. Na ozkem prostoru je tu napadalo sedem italijanskih brigad, toda vsi navali so se zrušili ob hrabri brambi naših čet. Tu so se zopet odlikovali junaški Dalmatinci, 4. oktobra so sicer Italijani nekoliko prodrli na prostoru med Vrtojbico in Biljami, s protinapadom so jih pa naši vrgli nazaj in zopet osvojili izgubljene jarke. Isti dan je napadlo tudi več bersaglierskih bataljonov naše postojanke severovzhodno od Gorice pri Sv. Katarini in na vznožju Krombcrga, a so izkrvaveli že pri naših žičnih ograjah. Še hujše pa je zadivjala bitka na severnem delu Kraške planote. Tu je italijanska artiljerija popolnoma zdrobila naše okope, saj je na ozko črto par kilometrov bruhalo na tisoče topov ogenj in jeklo. Tu je sovražna infantenja v velikanskih množicah prodirala čez naše razstreljene postojanke v dveh smereh. Ob cesti iz Opat-jega sela v Kostanjevico so udrli nekako en kilometer blizu Kostanjevice. Druga sovražna skupina je napredovala čez vas Lokvica in višino Pečnika proti 432 m vi- sokemu hribu Fajtji hrib. Nevarnost je bila velika. Tu so pa zgrabili prodirajoče Italijane od strani slovenski fantje ljubljanskega domobranskega pešpolka z gališkimi črnovojniki in jih vrgli nazaj. Vas Lokvica je pa vendar ostala v sovražnikovih rokah. Na južnem robu Krasa Italijan tudi ni miroval. Tu zapira pot v Trst kameniti kraški hrib Grmada. Toda sovražnik je tu butal z glavo ob zid; vsi njegovi napadi so bili krvavo odbiti. Zadnje dni so zlasti v tem delu bojne črte osredotočili Italijani svoje napade, ki so pa bili vsi odbiti. Junaški slovenski domobs až?c». Uradno poročilo našega generalnega štaba poroča dne 2. novembra, da gre odlična zasluga na uspehu bitke 1. novembra kranjskemu deželnobrambneinu pešpolku št, 27. Že drugič v kratki dobi hvali najvišje vojne vodstvo slovenske domobrance s krivcem na kapi in planiko na ovratniku. Kako so se ljubljanski domobranci odlikovali v prejšnjih bojih 11. in 12. oktobra pri Gorici, nam jasno kaže neko pismo, ki po- Sestreljeno angleško ieialo- roča, da se je moral tokrat boriti en njih bataljon proti štirim italijanskim . regimentom ob Mirenskem gradu, in vendar se sovražnikovemu navalu niso umaknili, ampak ga celo vrgli. Sila 9. laške ofenzive. Pri Vrtojbici je na prostoru 5 km napadalo sedem italijanskih brigad, na vsak kilometer je prišlo skoro deset tisoč Italijanov, Od Vipave, do ceste iz Opatjega sela v Kostanjevico, na prostoru kakih 12 km je napadalo 8 sovražnih divizij, tako da je prišlo na en meter širine okrog 13 sovražnikov! V tako gostih množicah se ni še nikdar napadalo na tako ozkem prostoru. Seveda je imela naša artiljerija obilo žeteV, zlasti so pa naše strojnice kosile italijanske vrste. Ujeli so naši v teh bojih od 1. do 4. novembra okrog 3500 Italijanov VOJSKA Z RUSI IN ROMUNI. Boji na Poljskem so se vršili v navadni meri, kakor že več tednov. Ob Stohodu in jugozapadno od Lučka so tu in tam napadle ruske čete nemško-avstrijsko brambo, a vedno brez uspeha. Nasprotno pa napravijo zavezniške čete večkrat kak uspešen sunek v sovražno bojno črto. Pri nekem takem napadu so ujele nemške čete nad 1500 Rusov. V Galiciji se nadaljujejo srditi boji ob Narajovki. 30. oktobra so tu izgubili Rusi važne postojanke. Da bi pridobili izgubljeno nazaj, so Rusi 1. novembra začeli tam srdito napadati, po silni topovski pripravi so petkrat napadli v velikih množicah, — toda vselej brez uspeha. Tu so se zopet odlikovale turške čete, ki so vzele Rusom par važnih postojank, 3- novembra so zopet poskušali sovražniki pridobiti izgubljene postojanke; po sedemkrat zaporedoma so napadle ruske množice; Rusi so trpeli strašne izgube, to je bil edini uspeh. Tudi južno od Stanislavova je poskušal sovražnik svojo srečo v napadanju; naše čete so mu takoj izbile to veselje in ga vrgle nazaj. Boji na sedmograško - romunski meji. V Karpatih, ob severovzhodni sedmogra-ški meji vlada precejšen mir, ki ga motijo tuintam napadi rusko-romunskih čet. Srditi boji pa se neprestano bijejo južno od Braševega, kjer so nemško - avstrijske čete vpadle v Romunijo. — V visokem gorovju se Romuni krčevito branijo, toda zavezniške čete jih trajno potiskajo nazaj in pridobivajo vsak dan nekaj prostora. Sedaj se bližajo mestu Sinaia, letovišču romunskega kralja. Večkrat poskušajo tu Romuni zadržati naše prodiranje s protinapadi, pa so vedno odbiti, le vzhodno od Braševega so potisnili naše malo nazaj. Južno od prelaza Predeal so naši osvojili par važnih višin in ujeli v ;več bojih 1747 mož, zaplenili 8 topov in 20 strojnih pušk. Tudi v prelazih Szurduk in Rdečega stolpa porivajo zavezniki Romune v dolino. Na bojišču severovzhodno od Kompolunga je bilo samo na enem delu bojne črte pokopanih 1000 mrtvih Romu-4» nov, kar jasno kaže, kako srditi in krvavi boji se bijejo ob teh karpatskih prelazih. V Dobrudži nič posebnih bojev. 3. novembra so avstro-ogrski monitorji napadli donavski otok Dinuga, osvojili in izkrcali na romunski straniDona-v e nekaj čet, ki so odbile romunske i napade in iztrgale sovražniku 2 topa ter 4 municijske vozove. Vsekakor bo to velik strah za Romune, da si naši upajo čez široko Donavo. BOJI V MACEDONIJI. Boji ob reki Črni se tudi še nadaljujejo, Bolgarsko-nemške čete so zopet odbile več sovražnih napadov. Sovražna ofenziva ne more naprej, ker so umikajoči se Bolgari razrušili ceste, mostove in železnico, zato si sovražniki s težavo dova-žajo strelivo in živež. Sovražne čete, zlasti srbske, imajo silne izgube; na enem mestu so našli Bolgari 500 nepokopanih mrličev. BOJI NA FRANCOSKEM. Ob Sommi trajajo dalje napori Francozov in Angležev, toda posreči se jim le tu in tam, da udro v kak nemški jarek. Francoska ofenziva pri Verdunu pa je prinesla sovražniku nekoliko uspeha. Kakor smo že zadnjič poročali, so Nemci v srditih bojih izgubili utrdbo Douaumont, vsled tega so bile njih ((postojanke na utrdbi Vaux zelo ogrožene, ker jih je sovražnik obstreljeval lahko tudi od strani. Nemci so zato prostovoljno razstrelili utrdbo in jo izpraznili. Francozi tega niso opazili in so 2. novembra cel dan streljali na prazno trdnjavo. Finančni svetnik je postal dr. Anton Janežič, doslej finančni tajnik pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Novi svetnik se nahaja točasno kot poročnik v vojni službi v Sarajevem. Nameščeni so gg.: Novomašnik Ivan Kalan za kaplana v Postojni; Josip Hren, novomašnik goriške škofije, za kaplana v Hinjah; novomašnik Fr. Osolnik v Čemšenik; čemšeniški kaplan g. Tom. Tavčar pride kot kaplan k Sv. Jakobu v Ljubljani. Belo ljubezni. Družba sv. Petra Klaverja za afriške misijone (podružnica Ljubljana, Pred škofijo 8) priporoča »Mašno zvezo za Afriko«. Kot deležni prispevek zadostuje za osebo misijonska miloščina 1 K. Lahko se vpišejo živi ali mrtvi. Ta mašna zveza odpre vsem udeležencem zaklade 300 svetih maš, ki se berejo po namenu udov masne zveze. — Družba je izdala tudi Klaverjev koledar 1917- En izvod s poštnino vred 36 vin. Društveno življenje. S. K. S. Z. v Ljubljani je sestavila nov odbor, ki se hoče z vnemo lotiti dela, da spravi zopet več življenja med vrsto naših katoliških izobraževalnih društev. Razmere sicer še niso ugodne, ker je vojska pozvala večino delavnih članov, a mla- di fantje izpodraščajo in te treba rešiti ter jih iztrgati gostilni in slabi družbi. Tajništvo S. K. S. Z. v Ljubljani želi urediti seznam vseh društev, zato prosi, da bi mu načelniki, oziroma tajniki posameznih organizacij naznanili čimprej e svoje odbore in vodstva odsekov. Enako naj sc blagovoli javiti, kdaj bo vsako društvo priredilo svoj občni zbor; po občnem zboru pa naj se obvesti tajništvo S. K. S. Z. v Ljubljani, kitko je odbor sestavljen in če so se napravili sklepi občne važnosti. Tudi sklepi sej, če so splošnokoristni in pomembni, naj se javijo centrali. Ujetniško taborišče na ljubljanskem Gradu je zopet polno razoroženili laških vojakov, ki so jih zadnje dni ujeli naši v kraški bitki. Potresni sunek. Dne 28. okt. dopoldne jc napravil 30 sekund trajajoč potresni sunek v Gornjem gradu na Staj. precej škode. Ni jc skoraj hiše, ki bi no imela sledu od potresa. Več dimnikov se je sesulo. Maksimalne cene za vino hočejo uvesti na Kranjskem, toda zdaj so vinogradniki vino povečini že razprodali; poleg tega bi pa bilo napačno, ako bi za podlago vzeli alkoholno vsebino v vinu, kajti dobrina naših vin ne obstoji v moči, marveč v okusu; odločilen je tudi kraj in vrsta trt. Ošpice so se jele širiti v Tržiču in okolici med mladino. Nekaj otrok je že ' umrlo. Drobiž. V kratkem bomo dobili nove železne dvovinarske novce. Tudi papirnate kronce nam obetajo; ne pridejo pa še tako hitro v promet. Vojaške novice. Pozdravi, Vsem čitateljem in čitatelji-cam »Domoljuba« pošiljamo pozdrave s sev. bojišča slovenski topničarji težkega 30.5 cm možnarja: Desetnik Mirko Kovačič iz Ljutomera; predmojster Janež Anton, To-min; predmojster Jenček Ivan, Strmca; topničarji Ivan Poljanšek, Sp. Idrija; Šinkovec Franc, Ambrus; Mrak Vincenc, fare sorske; Ferlič Anton, Žirovski Vrh; Zlobec Franc, Kazlje. Na zdar! — Lepo se zahvaljujemo fantje 17. pp., 4, poljske stotnije za pošiljanje dragega nam »Domoljuba«. Srčno pozdravljamo vse bralce in bralke »Domoljuba«, posebno oa naše domače fante in dekleta: France Podlesnik, Svibno; Peter Burgar, Komenda; Koder Franc, Kokra; Šuštar Jožef, Svibno; Gor-jup Franc, Moravče; Alojzij Arko, Ribnica; Alojzij Žagar, Tunjice; Janez Meglič, Lom; poddesetnik Ivan Jak; telefonist Karel Sajovic, Motnik; Alojzij Tepina, Sp. Šiška. — Slovenski fantje, bivajoči na Dunaju v bolnišnici, pošiljamo vsem slovenskim fantom in dekletom ter obenem vsem bralcem »Domoljuba« presrčne pozdrave: Ivan Krakar, Semič; Janko Str-nad, Komen, Kras; Jožef Vodooivec, Prva-čina, Vipava; Leop, Keržič, Ljubljana; Sar-dinšek Jakob, Sela pri Ptuju; Alojzij Tram- Tedenske novice. puš, Kostanjevica na Krasu; Franc Kovač, Celje; Karel Šeško, pri Ptuju. —Pozdravljamo Vas z visokih tirolskih, hribov in sirmih pečin. Daleč; od doma branimo domovino pred polento, ki hoče zopet in zopet vdreti v lepo Tirolsko. Pozdravljeni bodite vsi Slovenci in Slovenke, ohranite nas v trajnem spominu, ako se ne vrnemo s teh skalnatih hribov, ker smo vedno v nevarnosti. Desetnik Jernej Womberger, Cerklje; Batič Andrej, Logatec; desetnik Logar Franc, Vrhnika; inf, Jerman Vinko, Vodice; Kušar J., Mengeš. — Pošljem srčne pozdrave Vam in vsem bralcem »Domoljuba«! Pozdravljam zlasti žene in dekleta iz naše župnije, ki se tako moško drže v tem vojnem času. Dragi mi »Domoljub«! Vselej sem ie vesel, kadar mi prideš v roke, saj sem tvoj naročnik že od začetka, kar si se rodil! Črne Ivan, Zavoglje pri Sostrem, c. kr. lovec pri 8. lovskem bataljonu. — Z visokih tirolskih planin pošiljamo prisrčne pozdrave vsem sorodnikom in znancem slovenski topničarji: Alojzij Gorenje, Studenec pri Krškem; Matevž Dragan, Zidani most; predmojstra Ivan Krašovic in Anton Kun-stelj, oba z Vrhnike; Silvester Bajec, Po-draga pri Vipavi; Ivan Kapelj, Nova Suši-ca; Jožef Zadnikar, Potoče pri Kranju; Fr. Jordan., Raka. — Srčne pozdrave pošiljamo branilci domovine s sneženih tirolskih pečin staršem, ženam, fantom in dekletom in vsem čitateljem »Domoljuba« od oddelka metalcev min: Četovodje: Premrl Mirko, Tomšič Metod, Čampa Jurij, Alojzij Tepina, poddes. Plahutnik Fr., inf. Štefan Tekavčič, Šolar Anton, Brus Alojzij, Brvar Josip, Plešec Jožef, Ravnikar Rudolf, Cvahte Franc, telefonist Sajovic Karel, Šile Franc. Vsem slovenskim fantom-vojakom ne-broj srčnih pozdravov — Jurij Štular, Začasno oprošeenje živinorejcev od irojaške službe. Na predlog poljedelskega ministrstva je odredilo c. in kr, vojno ministrstvo, dogovorno s c. kr. domobranskim ministrstvom: Da se pospešuje živinoreja po zimi, smeta dovoljevati vojaški poveljriištvi v Inomstu in Gradcu za svoji okrožji oproščenja vojaške službe v času od 15. oktobra 1916 do dne 15. majnika 1917. 1. Taka oproščenja naj bodo omejena na osobje, ki je neobhodno potrebno za oskrbovanje živine; 2. se smejo odrejati oproščenja le za črnovojnike letnikov 1865 do 1878 in 3. le za one črnovojnike, ki ne pripadajo armadi na bojnem polju. Prošnje se naj vlagajo pri okrajnih glavarstvih. iz ruskega ujetništva se je oglasil vojak 17. pp. Lovro Zupan, doma iz Naklega pri Kranju. Ujet je bil lani meseca julija, a prva dopisnica je prišla domačim v roke šele letos koncem oktobra. Za domovino je izkrvavel na južnem bojišču dne 12. oktobra zadet od sovražnikove svinčenke desetnik Fr. Isenovec iz Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu. Bojeval se je 17 mesecev na Srbskem, 7 pa na italijanski fronti." Meseca julija je bil odlikovan s srebrno kolajno, ki je pa m dolgo nosil. Šel je uživat plačilo k Bogu. Mirno počivaj v tuji zemlji! V tolažbo drugim. Po preteku 20. mesecev je došlo prvo pismo, ki ga je poslal iz ruskega ujetništva Janez Kalan, doma s Križne gore pri Stari Loki, Naznanja, da je zdrav, da mu je dobro in da je že velikokrat pisal. Domači so ga že objokovali kot mrtvega. Z njim y ujetništvij. sta še Anton Potočar in Peter Rozman. Podpolkovnik Turudija se nahaja ranjen v laškem ujetništvu. Bil je, kakor znano, junaški branitelj goriškega obmostja ter voditelj dalmatinskih levov. Najboljši tovariš. Vojni kurat g. Matija Ortner svetuje, naj pošljejo domači svoje angele varihe k vojakom na bojišče. Takole piše: »Če hočem kateremu očetu-vojaku posebno veliko zaupanja vliti v zdvojeno očetovsko srce, mu rečem takole ponoči, ko stoji tam ob žični ograji, prav tiho: »Lej, štiri, pet, sedem otročičev imaš doma; mati, tvoja poštena žena moli s temi nedolžnimi za-te, in vsak izmed njih ima svojega angela variha. Lej, štiri, pet, sedem angelov varihov stoji poleg tebe; ti te varujejo pred kroglo, odvračajo bolezen ter te bodo zopet domov pripeljali.« — Nato pravi mož ves ganjen: »Bog daj! Ako pridem srečno iz ognja, pridem zaradi nedolžnih otročičev.« — Da, skrbeče mamice, pridni otroci, pošljite večkrat svoje angele varihe k svojim dragim na bojišče. Boljših prijateliev jim ne morete poslati. Kje se nahaja oče Andrej Breščak in družina iz vasi Breščina št. 31. (Županstvo Kanal — Primorsko)? Ali je v ujetništvu ali begunec? Poizveduje Franc Breščak, c. kr. orožnik, Traste, p. Radovič, Kotor v Dalmaciji. Zahvala. Iskreno se zahvaljujemo, da nam pošiljate »Domoljuba«, ki ga z velikim veseljem prebiramo tu v daljnih Tiro-lah. Srčne pozdrave vsem bralcem: Rup-nik Ivan, Poslušni Ivan, Karigar J., Pavlo-vič M.,. Urlep, Karel, vsi -v bolnišnici v Trientu. - • ! tSOletnica. Dne 2. novembra je poteklo 150 let, odkar se je narodi! na gradu Radeč na Češkem Josip Vaclav grof Ra-decki, slavni avstrijski vojskovodja. Na fronti. Kardinal monakovski pl. Bettinger je bil nedavno na zahodni fronti, kjer je obiskaval dobre bavarske vojake. Izrazil se je prav pohvalno o verskem življenju med njimi. 20krat je imel govor in službo božjo med njimi, pa so se vselej zbrali v ogromnem številu, ne da bi jih kdo silil, . Ruska vojna ladja izgubljena. Vo|na ladja »Ševastopol« je zadela pri Helsing-forsu na mino in je deloma uničena. Ladja je dolga 168 m, široka 26 m, globoka dobrih 8 m, Obsega 23.400 ton. Oborožena je z 52 topovi raznega kalibra. Podmorski čoln P. 53 se je s svojega potovanja čez Atlantski ocean srečno vrnil domov. Med tem je pa dospela neka nemška podmorska trgovska ladja v ameriške vode. Strožje naredbe so uvedli na JNein-škem zoper ruske ujetnike. Čule so se namreč pritožbe o trpljenju naših . ujetnikov na Ruskem; nemška vlada se je pritožila, a na pritožbo ni bilo nobenega pojasnila. Zdaj so več odličnejših ruskih častnikov odvedli v posebne tabore in se bo z njimi strožje ravnalo, dokler ruska vlada ne zadovolji nemškim zahtevam, — Tudi k nam so že aošle pritožbe, kako kruto-,slabo se godi nekaterim našim ujetnikom na Ruškem. i > / Romuni imajo urne jjsste. Pravijo, da se Romun ne da izlep.a ujeti, beži pa tako, da ga ni moč dohiteti. Pomeče pa od sebe vse orožje, edino kruha in godala ne. Romuni so baje veliki veseljaki; v vsaki stot-niji imajo 10 harmonik ali gosli in enakih inštrumentov. Srbska skrb za ujetnike. Po poročilih1 • zunanjega ministrstva je umrlo v srbskem ujetništvu 35.000—40.000 avstrijskih vojnih ujetnikov. Vseh skupaj je bilo ujetih' 63.000. Nesreča ali ka-li? V Turinu na Laškem se je v tvornici za municijo vnel smodnik. Vsa tovarna se je z vojno blagajno vred razpršila v zrak. Škoda na blagu znaša 59 milijonov lir. Mrtvih je 57, ranjenih pa 117 laških vojakov. Nadvojvodinja Cita je pred nekaj dnevi obiskala sedmograške vojaške bolnišnice. Prepovedala je vsak slovesen sprejem, V bolnišnicah je stopila skoro k vsaki postelji ter tolažila uboge ranjence v domačem jeziku. Prinesla je tudi polno daril, in sicer: ure, smodke, tobak, pipe, be-ležnice, harmonike, ogledala itd. Na postaji Szekely—Udvarhely je naletela visoka gospa na prevoz beguncev, ki jih je tolažila in obdarovala. Ogledala si je tudi kraj, ki je bil opustošen vsled romunskega vpada. Prepozno. Urad proti vojnemu oderu-štvu ustanove na Dunaju, in sicer pod vodstvom odličnega strokovnjaka. Nalogo bo imel zasledovati do zadnje podrobnosti vojno ocleruštvo na splošno in posebej, Uiični napisi v Trstu. »Soldaien-zeitung« zahteva, naj se v avstrijskem pristaniškem mestu Trstu napravijo ulični napisi v treh jezikih: v nemškem, slovenskem in italijanskem; doslej so vsi samo italijanski. Ako prištejemo k mestu okolico, je med 100 prebivalci 90 Slovencev. Na črnih kozah je umrl v Zagrebu č. g. dr. Valentin Čebušnik. Bolezen si je nakopal v dušnopastirski službi, ko je šel previdet neko sestro usmiljenko. Pokojni je bil star šele 42 let ter bil delaven tudi kot pisatelj. Umestua odredba. Poveljstva vseh treh bavarskih armadnih- zborov so' razglasila naslednjo prepoved: »Prireditev »umnega lova ob-nedeijah in praznikih, preden je končana dopoldanska služba božja, je prepovedana. Kdor bi se tej naredbi ne pokoril, se mu prisodi zapor do enega leta; v slučaju kakega olajševalnega razloga pa zapor ali denarna kazen v znesku do 1500 mark.« _ Da ne bo krivice. Listi zatrdno sporočajo, da rajni ministrski predsednik Štirk ni bil o "žen jen; torej ni resnično, da bi bil na skrivaj poročen. Mleko za Dunaj. Holandska kraljica Viljemina je ustregla prošnji soproge du-i najskega župana dr. Weiskirchnerja, ki je prosila, naj bi Holandska priskočila z 5» mlekom na pomoč Dunaju. Kraljica Vilje-mina je dovolila, da se pošlje vsak mesec pet vagonov kondenz. mleka na Dunaj; to. dovoljenje velja tudi za slučaj, če bi holandska vlada prepovedala izvoz in zaprla meje. Ta naklonjenost je tem večje veljave, ker je na Dunaju po izjavi zdravnikov moralo že več otrok umreti, ker niso dobili dovolj mleka. Vojni dobavitelj obsojen. Trgovec in . cesarski svetnik O. Šloser iz Lvova, ki je bil že odlikovan s častnim znakom Rdečega križa, je dobavil vojaštvu odeje, čevlje in čepice; toda dajal je slabo blago in zaslužil 69.000 K. Te dni je bil pred dunajskim vojnim sodiščem obsojen na tri leta ječe, na izgubo naslova in odlikovanja. Zbegane ptice selivke. Poroča se, da se je v južno Nemčijo povrnilo veliko ptic-selivk, zlasti pa lastovk. Vzrok je menda streljanje in gromenje topov ob avstrijsko-italijanski meji, ki jih je preplašilo in zavrnilo. Živplice bodo seveda vsled pomanjkanja hrane in vsled mraza poginile. Sneg. V južni Nemčiji je padlo veliko snega; zato so imeli zadnji čas precejšen mraz, ponekod že 7 do 9 stopinj. Sibirija — zasnežena. Po Rusiji je padlo že izredno veliko snega; v Sibiriji je snežena plast debela do poldrugi meter. Kdor je izmed naših tam, bo pač moral vzdiliniti »Nesrečna zima mrazi me ,. .« Zopet v Ameriki. Nemška podmorska trgovska ladja je zopet srečno dospela v Ameriko. Dne 1. novembra zjutraj se je ustavila v Counectacubu. Pripeljala je s seboj 750 ton barvil, zdravil in kemikalij. Oblnr": so izdale ukaz, naj se ravna z ladjo kct s trgovskim parnikom. Smleiliilk. Kljub neugodnim razmeram, ki naš prej tako cvetoče društveno življenje in 'gibanje ovirajo, smo imeli pri nas dne 29. oktobra dobro obiskan osmi redni oljčni zbor tukajšnjega slov. kat. izobraževalnega društva »Kvišku«. Iz poročila odborovega ie razvidno, da se je društveno življenje razvijalo še neprimerno ugodno tako v prospeh in napredek njegovih posameznih članov, kakor tudi v mater jelni prid po vojski tako bridko prizadetih naših sobratov, za kateri namen je društvo izdalo do malega .'100 K. Kljub poman jkanju moških agilnih moči se skupnimi močmi ljudi, v ka.erih je utrjeno globoko notranje versko prepričanje, doseže marsiknk uspeh, ki je ljudem v preiskušniah, v kaloriji živimo, v tolažbo, a obenem tudi dokaz, da bomo mogli po vojski le organizirani prekrižati nakane naših nasprotnikov. Jako pohvalno naj so omeni predlog, ki je izšel iz vrst društveni ko v sairilb. da se na korist v boju padlih čbmo.v našega društva priredi- cerkvena slovesnost, ob kateri se hočejo društveniki Udeležiti skupnega sv. obhajila. Cerkveno predstojništvo bo idealni želji seveda z veseljem ustreglo; o izvršitvi tega slovesnega čina pa izvedo tudi šo naši časopisi. Iz Raiolč. Zopet so zapeli milotožno naši zvonovi; oglasili so se v slovo ppdlemu mladeniču Ferdinandu Petriču. Rojen je bil leta. 1895 v Rafolčah. K vojakom je odšel 15. marca 1915. Takoj v pričetku, ko je Italijan napovedal vojsko, je odšel v boj proti verolomnežu, branit dom in cesarja. V dolgi zimi si je nakopal bolezen, da jc moral iti v bolnišnico, kjer se je zdravil štiri mesece. Dne 12. julija t. 1. je pa drugič odšel na bojišče, in sicer najprej v Galicijo, potem pa na italijansko fronto. Kikor poroča vojni kurat, ga je 12. oktobra til zadela sovražnikova krogla. V najlepših letih ga je ločila od njegovih dragih. Vedno je želel, da bi dobil dopust in da bi še enkrat videl svoje domače: mater, sestre in dva brata, a mu ni bilo dano. Za njim je šel v jeseni na bojišče dve leti mlajši brat, s katerim sta se samo enkrat sešla na bojišču. Meseca junija t. 1. je bil ujet in se sedaj nahaja v Rusiji. — Ferdinand pa se je preselil iz sedanje zares solzne dolino v boljše življenje, kjer ni trpljenja in ne bolečin. Spavaj mirno v tuji zemlji! MSM j i c tok MM gfcšg LlatcM Iz časov čarovnic. (Črtica iz naše preteklosti.) Spisal Podgoričan. (Dalje.) Po tako dokončani preiskavi se je naslednjega dne izvršila na Rtneku sodba. Sodnik si je napravil o vsem dovolj jasno sliko, da ni imel prav nobenih dvomov več o tem in onem. Škander, Lucija Rotarjeva in Malmeč-ka! Ti so bili tisti, ki so povzročili vznemirjenje v Dvorski vasi,, ki delajo s svojim", vražami pohujšanje! Ob uri, ko se je imela izvršiti obsodba, so pripeljali biriči jetnike v sodno dvorano v grajskem pritličju. Ako bi bili biriči pustili, bi bila Mabnečka pljunila v Lucijo in ji raztrgala obraz; tako se je pa maščevala z jezikom, kolikor se je mogla. Škander je pa sikal: »Ta prokleta co-prnica!« Slavno občinstvo s »purge« in gradu, ki je prišlo k sodbi »ferbec past«, je imelo dovolj zabave. Tako postreženo jim že dolgo ni bilo. Zlasti ženske s purge so nateza-le ušesa, dasi so povečjem že vedele od svojih mož, za kaj gre. Toda človek nikdar tako natančno ne ve, ako sam vsega ne vidi in ne sliši, , Naposled prideta v dvorano sodnik in pisar. Vse utihne. Občinstvo radovedno, kaka bo sodba, obtoženci pa v strahu pred njo, Vsak izmed njih je bil prepričan, da gre lahko naravnost v nebesa. »Iudex ordinarius« (sodnik) prične med splošnim pričakovanjem. Pove za vsakega posebej, kakšnega zločina je bil ob-dolžen in kakšen pregrešek se mu je dokazal. Škander! Za tega je bilo vsakemu jasno, da zasluži nekaj za svoj greh. Četudi je bila Lucija Rotarjeva čarovnica — seveda pravi sedaj gospoda, da ni čarovnic — bi si sam ne smel deliti pravice; za to je postavljena gosposka! Babič, Muhič in Maline so res razgrajali, ali ko bi vsakega razgra-jača zaprli, tedaj bi bilo vse premalo k<;jh in zaporov. Da so zaverovani v čarovnice in čarovnije! Ej, koliko je še takih! Pod ltneško gosposko bi najbrž ne bilo nobenega, ki bi ne verjel, ako bi si upal po pravici povedati. Najbrž so bili v gradu samem, vsaj na »purgi«, vsi taki, ki so kaj dali na coprnijo. Pa naj bi zaradi te vere Muhič, Mahne in Babič sedeli! Kje je po- n tem pravica! Oh, in te ničaste ženske! Ali je bi'o vredno imeti z njimi le nekaj tre-notkov opravka zaradi ciste cunje ir. njenih skrivnosti. Seveda so bile nespametne, ker niso. gnale skriti in -so. ?.e izdale. Zato je po pameti slavnega občinstva bila obsodba, ki jo je izrekel cesarski sodnik kruta, naravnost- strašanska, in za to občinstvo.;pa naj je ludi -sanjo -prebivalo y obfeju gpsjjoakfi,. naravnost nerazumljtva. Sodnik je s slovesnim glasom izrekel sledečo sodbo, kaiero je imel že napisano: »Po božji postavi in cesarskih zakonih se Jožef Škander spozna krivim nasilstva, ker sam pripozna, da je Lucijo Rotarjevo, z namenom usmrtiti jo, vrgel po tleh; veruje tudi v čarovnije. Mahne, Muhič in Babič tudi ne taje, da verujejo v čarovnije in- so javno grešili proti božjim zapovedim, ki so tudi cesarske, ker so obdolžili žensko čarovništva ter da je naredila točo. Lucija Rotarjeva in pa žena Matevža Pristanišče v Kavali. Mahneta sta pa s svojo vražo, ker sta obesili del moškega oblačila z moškimi lasmi na drevo s posebnim namenom, povzročili javno pohujšanje v Dvorski vasi, kar tudi sami v vseh podrobnostih priznavata, vse-kako žalili Boga, Grešili sta proti božjim postavam, povzročili javno pohujšanje ter sta s tem kalili javni red in mir, ki nam je zapovedan po božjih in cesarskih postavah. Zaradi teh grdih pregreškov in hudodelstev se obsodijo drugim v svarilo, in sicer je Jožef Škander obsojen v ječo sedmih tednov. Lucija Rotarjeva in žena Matevža Mahneta, ki sta uganjali grdo vražo, bosta tri nedelje zapored med sv. mašo klečali pred grajsko cerkvijo sv. Jurija na Rtneku ter držali v levici gorečo svečo, v desnici pa »bridko martro«. Mahne, Muhič in Babič, ki so vdani praznoverju, bodo pa stali eno nedeljo med sv, mašo v cerkvi, držeč ves čas gorečo svečo v roki. Dokler te kazni — »ad terrorem alio-rtim« — (v svarilo drugim) ne prestoje, se obdrže v lahkem zaporu na Rtneku, da se na katerikoli način ne odtegnejo »roki pravice«. Dano na Rtneški grajščini, dne 4. julija 1733. Jurij Križnar, iudex ordinarius. Janez Krstnik Končnik, pisar sodnije. I *Tri nedelje bom klečala pred cerkvijo,« ponovi Mahnečka in nadaljuje razto-gotena proti Luciji: »Pa bodo vsi ljudje va-m]e zijali zaradi tebe. In svečo bom držala v ; roki in »bridko martro«, kakor velika gr.ešnica. In kaj si bodo ljudje mislili o meni! Huj! In vse to si mi ti naredila! Kar oči ti. bom izpraskala!« Sodnik zamahne z roko in biriči odvedejo obsojence. Tudi slavno občinstvo se je razšlo, in sicer tiho, ker se ni nihče upal godrnjati vpričo svoje gosposke. Ogrinka se je vgriz-nila v jezik do krvi, da ji ni ušla z jezička beseda, o kateri se je o pravem času domislila, da je bolje, ako je ne izgovori. Sodnik pa svojega dela s končno razsodbo še ni smatral dovršenega. Kot izkušen mož je vedel, da sama kazen ne bo vzgojila ljudi in da s samo kaznijo ne doseže namena, ki bi ga bil lad dosegel. Gorečnosti mu sicer ni manjkalo, toda čutil je, da nima tistega vpliva na ljudi, da bi mogel zatrdi vražarstvo in praznoverje. Zavedal se je popolnoma, da je njegov stik z ljudmi prerahel, ker je samo slučajen, in tudi da nima potrebne veljave, da bi njegovim besedam verjeli. Pisarju naroči, da mu prepiše zapisnik, sam pa napiše pismo nad-župniku dobrepoljskemu, čigar oblast .je takrat segala tudi v cerkvico sv. Jurija na Rtneku. V dolgem, zanimivem pismu popisuje, koliko vražarstva je še med ljudmi, da pa sodišča s svojim kaznovanjem nimajo nobenega vidnega uspeha. Prosi, da tudi duhovščina sodeluje v cerkvi. Opisuje sluca), ki ga je pravkar obravnaval in ki o njem prilaga zapisnik obravnave, da prečastiti nad-župnik na tem slučaju vidi, kako potrebno je, da vsi tisti, ki hočejo vzdigniti ljudstvo iz nevednosti in zmot, vsak v svojem delokrogu vse store, da se zlo iztrebi, Prosi, da pride arehiparoehus sam opravljat sveto mašo na Rtnek. ali pa »delegira« katerega svojih kaplanov, ki bodo v pridigi dopove-dali ljudem, kako grešne so vraže in kako nespametne tudi, kakor se je videlo v tem slučaju. Končno se priporoča v pismu, naj bi se ga spomnil pri sv. maši in bi ga priporočil Sv. Duhu, da bi mu dal pravo razsvetljenje zlasti takrat, ko vodi obravnave in izreka sodbe o stvareh, ki se dotikajo naše sv. vere. Ko je parkrat prečital k< cept pisma in popravil malenkosti, ga prepiše in pismo zapečati. Tudi pisar je bil kmalu gotov, in še tisti dan je nesel purgar Obrstar v Do-brepolje pisanje »rtneške rihte«, (Dalje.) Rožmarin zaliva, upa*.. Ne odneha; lc zaliva skrbno rožmarin, in srce si z upom polni, da se vrne ljubi sin-Ko odhajal, mati v solzali naredila mu jc križ: Bog te čuvaj, dragi sinko, da se kdaj ne izgubiš! Zate bom noči prečula, iii molila zate dni; rožmarin bom zasadila, ki naj up ,mi okrepi« Lučka.Do pred Njo gorela, ki mi lajša vso, bolest, vse bom srčno prebolela, če bo čista Tvoja vest. In odšel je sinko zlati šel junak v krvavi boj, je s slovenskimi sobrati se boril za narod svoj. Mati pismo je pisala in prosila je gorko, naj jo s črko vsaj obišče, da ne bo solzno oko. »Rožmarin ima zelenje, ki mi znači upanje; skoro čutim v njem življenje. Ti se vrneš skoraj že.« Toda sinko v dalji umira, pisma, mati, ni več bral. Rožmarin že tudi hira: sinko v boju tam je pat. Krije ga že zemlja hladna, med tovarši mirno spi. Kaj žaluješ mati jadna? Saj se gori veseli! Gorenj ka M. J. Slike in črtice z bojišč. Na visokih gorah. Kakor sem jaz včasih komaj čakal, da sem dobil v roke »Domoljub« in prebral dopise, ki so jih poslali vojaki z bojišča, tako tudi upanr. da bo zanimalo vsakega cenj. bralca, kakšno je življenje mladih Janezov na visokih gorah. Ko smo marširali tri dni iz T., smo vsi zmučeni dospeli v borno vas. V si veseli smo odložili opravo, meneč, da smo na cilju. In ros smo ves dan prebili v vasi. Vaščani so bili jako gostoljubni. Posebno kostanja smo imeli dovolj. Zvečer pa je na vseli koncili plapolal ogenj; pri vsakem so sedeli Janezi ter pekli kostanj. Po gostiji smo šli počivat. — V zgodnji jutranji uri pa je prišlo povelje, da treba zojiet vzeti pot pod noge. Ne bom opisoval dogodkov med maršem, samo lo naj omenim, da se je vsak žalostno oziral proti vrhu, želeč, oh, da bi bili že gori! Ko smo končno dospeli na vrh, smo si uredili najprej stanovanje. V ta namen smo se poslužili koč, kamor je prejo zaganjal planšar govedo. Streha menda že precej dolgo ni videla tesarja, prav tako stene. Toda na vse (o se nismo dosti ozirali, ampak vsak si je hitro nanosil dračja, kamor jo položil izmučeno Adamovo kosti. Ko smo zjutraj vstali, smo so začudeno ozirali po sivih skalah, ki so bile deloma že s snegom pokrite. Nekaterim je koj padlo v glavo, da bi se tu dobilo tudi kaj za pod zobe. In res, takoj so se odpravili trije Janezi na lov- Popoldne so prinesli lepega gamsa. Urno smo mu slekli zimski kožuh, ga pribili na našo vilo »Micko« v svarilo drugim, da šc marsikoga čaka enaka usoda. . Nekaj časa smo bili prav zadovoljni; toda kmalu na to so začele padati debele snežinke, in snega je padlo skoro pol metra, obenem je pa pritisnil mraz, ki ga dosedaj še nismo dosti poskusili. Toda, kmalu smo dobili dobro obrambo, namreč »Gašperja«, ki ima vsak večer dosti družbe. Ko se takole posedemo okrog »Gašperja«, vedno za-ori kakšna domača. Ker je sedaj noč že precej daljša -kot dan, boste radovedno'vprašali: Ali so Janezi vedno v temi? Nikakor. Sila kola lomi, in tako smo tudi v naši družbi izleknili svečarja. Pa nc izdeluje sveč iz voska, ampak kar iz smole, ln tako je vsak večer naša dvorana čarobno razsvetljena. Takole žive mladi Janezi. Pogosto so spominjajo lepih, preteklih časov. Iskreno žele skorajšnje vrnitve v domači krog in pošiljajo vsem bralcem iskrene pozdrave: Enol. prost. Kapus Ivan, Kamnagorica. Pešci: Knavs Ludvik, Mali Log; Jamšek Alojzij, Rateče; Turšič Jos„ Velike Lašče; Korbar Viktor, Hrastnik; Zaje Ignac, C.ešnjice; Žagar Mihael, Vinica; Volf Franc, Dra-gatuš; Kuhelj Anton, Bukovca; Juter-šek Alojzij. Dob pri Domžalah; Vajde Franc, Podsmreejo; Juvan Anton, Ko-ličevo; .Teras Janez, Repnje; Žnidar And-, Sp. Brnik; Jerič Štefan, Sv. Florjan pod Buč; Zore Ivan, Gulče; Kosem Alojzij, Dob pri Domžalah; Zibelnik Jože, Notr. Gorice. " Zgodovina slovenskega vojaka v malih potezah. Vojak Andrej Tavčar šporOča iz zagrebške bolnišnice svojemu bratu Matiju Tavčar (Žetinev poljanski "fari .nad Škofjo Loko) zanimive podatke o svojem vojnem življenju: Dragi brat! V tem pismu ti mislim nekoliko bolj natanko opisati, kakšno življenje sem imel, odkar se nisva videla. Ko sem prišel 15. septembra 1915 drugič na fronto na Krn, sem veliko prestal. Hudo je bilo posebno zaradi snega, ki se ga je natcplo 5 do 7 metrov samo na sebi. Šest mesecev sem bil v taki zimi, da si je ne želim več. Lahko si misliš, kako je življenje v takih okoliščinah. Od tam sem šel v Bovec; tam smo se pa bili, pa zato ni bilo kaj fletno. Nato so nas poslali v Tirole, ko je bila naša ofenziva. Seveda je bilo tudi tukaj hudo zame. Tam smo ostali dva meseca, nakar so nas premestili v Galicijo. Trikrat smo napadali sovražnika in bili v hudem ognju. Po dveh mesecih smo bili vnovič prestavljeni na italijansko fronto, da smo šli nac. polentarja pri Gorici, potem pa na Krasu. Tu je bilo pa še najhujše, tako da se rc da misliti, kaj še zapisati. V teh bojih sem bil ranjen. Hvala Bogu, da me je rešil še živega iz takega ognja, kot je bil tamkaj na Krasu. Prav nič več nisem mislil, da bom še zrl ta svet, a Bog in ljuba Mati božja sta me zaenkrat še rešila smrti. Ranjen sem bil v levo nogo, ki mi jo je prevrtala sovražnikova svinčenka dne 11. oktobra. Zdaj se zdravim v Zagrebu; rana se mi dobro celi. Ko ozdravim, grem zopet nad polentarja, da mu vrnem svinčenko, ker vem, da mu jih že zelo manjka. Končam to slabo pisanje, ker veš, da leže ni priložno pisati. Zdaj Te iskreno pozdravim, pa tudi vse domače iz javorske občine, zlasti še iz naše vasice Žetine. Na veselo svidenje. Z Bogom in zdravi ostanite! Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 '/2% brez kakega odbitka. Uradne ure od 8. zjutraj do j. popoln Glej inserat! Gospodarske stvari. Gospodarski in tržni , pregled Prstnina. Župani morajo dajati natančne izkaze, koliko je žita, krompirja ali živine v občini. Popišejo seveda vse one, 52 kateri kaj imajo; na one pa, kateri bodo doma potrebovali hrane, pa je niso sami pr-delali, pa večkrat pozabijo. Le malo-kje se je natančno določilo, koliko bodo domačini, ki niso nič ali premalo krompirja pridelali, čez zimo porabili. Bati se je, da bo šlo potem preveč krompirja iz občine in bodo domačini pomanjkanje trpeli. Naj se torej povsod vsa domača potreba vpošteva. Ker je letos pri nas in v Nemčiji malo krompirja, so začeli ljudje precej bolj peso uživati. Rdeča pesa je bila že popred znana kot prav dobra solata. Zdaj so poskusili peso kuhati kot prikuho, da se bolj krompir varuje. Poročila pripovedujejo, da so poskusi prav dobro izpadli. Tudi zeleno pesno perje je dobra prikuha. Za nas je pesno perje letos že minilo, ker je pesa že davno pospravljena. — Cena pese zelo naglo raste. Na Nemškem plačujejo 4,8 do 5,20 mark za 1 q pese; za belo korenje 10,40 mark, to je po našem denarju do 13 kron; za kolerabo 6,50 do 6,80 mark. Kolerabo nameravajo porabiti izključno za človeško hrano in so ji določili nizke najvišje cene. Trgovc; se boje kupovati, ker utegne vlada vso kolerabo zaseči. Sir je postal redkost in se ga že težko dobi. Že poprej se je pri nas izdelalo prav malo sira. Kar smo mi porabili, je prišlo večinoma s Tirolske in Predarlske. Zdaj je vojno vodstvo prepovedalo izvoz sira s Tirolske, ker ga vojaštvo samo potrebuje. Povsod pa, kjer se še izdeluje, morajo mleko posneti, ker je za maslo velika zadrega. Vojna uprava in kupčija s prešiči na Ogrskem. Tudi na Ogrskem so pričeli hujše pritiskati na kmete in veleposestnike zaradi prešičev. Popred je bilo bolj po domače, Kupec je prišel k hiši. Domenila sta se z gospodarjem takoj zaradi najvišjih cen. Med štirimi očmi sta pa barantala, koliko se bo še doplačalo razlike. To je bila glavna kupčija. Prešiči so stali na ta način 6—8 K 1 kg. Živinozdravnik je dal dovoljenje za izvoz in prešiči so se odpeljali. Zdaj je prišla zapoved, da se ne smejo prešiči izvažati, če ni dovolilo domače ogrsko in še vojno ministrstvo. Pri domačem ministru se še dobi dovoljenje, toda pri vojnem je pa težko. Ko kak posestnik vloži prošnjo za izvoz prešičev, se izda, da jih ima in mu vse za vojno rekvirirajo. Tako je prišla vojna uprava do debelih prešičev po najvišji.ceni, posestniki so pa izgubili svoje lepo doplačilo. Sicer bodo to !malenkost lahko prenesli,' ker sO že več imiljard zaslužili. - V Bosni dosti mesa. V Bosni je vlada odpravila brezmesne dneve. Spomladi je bila goveja živina doli že po 6 K 1 kg. Ker se zdaj veliko manj mesa porabi, je padla cena živine na 1.80—3 K 1 kg žive teže. Seveda nimajo one bosanske buše, ki se prodajajo po 3 K, iste vrednosti, kakor naši voli, Dunajčani se čez to odpravo brezmesnih dni zelo hudujejo. Gori je boljše meso po 11 K 1 kg. Pravijo, naj bi se raje cena živini v Bosni malo povišala in živina poslala na Dunaj, da bi imeli vs&j potrebno imesO. Petrolej. Kar čudno je, kar se zdaj s petrolejem godi. Kakor znano, se dobiva pri nas petrolej v Galiciji in Bukovini. V zemljo vrtajo velike luknje; če zadene iskalec na pravi vrelec, je precej milijonar. Iz zvrtane luknje priteče neočiščen petrolej ali nafta, ki se izroči čistilnici. Leta 1908. je veljalo 100 kg nafte 70 vin. Podjetniki so delali z izgubo. Takrat je napravila država čistilnico v Drohobiču in kupovala olje od drugih podjetij, da bi tako prišel počasi red v to važno gospodarstvo. Leta 1910 je bila cena 3,02 K; 1911 pa 3,46 K; 1912 že 5,05 K; 1913 celo 9,04 K. Že takrat so čistilnice delile dividende po 8 do 10%. Začetkom junija t. 1. je bila cena 10 kron, julija 19 K, zdaj pa se plača za 100 kilogramov nafte 32 K, veliko več, kakor za očiščeni petrolej pred vojsko. Podjetniki imajo čez 30% dobička, ko so vsi stroški pokriti. Vlada je lani le zahtevala, naj se da za njeno čistilnico olje malo ceneje. Avgusta 1915 je izjavila, da zaseže vse proizvajanje petroleja. Beseda je ostala na papirju. Špekulanti so še nadalje določali cene in vse prosto 'prodajali. Zdi se, kakor bi se bali onih bogatinov, ki so iz ljudstva toliko milijonov spravili. Morebiti bodo zdaj kaj padle cene petroleju, ko so Bolgari in Nemci zasegli 20.000 vagonov romunskega petroleja. Romuni so nabirali v velikih zalogah bencin in petrolej za naše J sovražnike. V naglem begu so le eno samo shrambo zažgali, vse druge so Nemci in Bolgari nepoškodovane dobili. Žitna kupčija med Ameriko in Angleško se čudno razvija. Angleži vidijo v prosti trgovini svojo glavno moč, ki jim je prinesla vodstvo na morju in neizmerno bogastvo. Toda vlada se vendar boji, da bi 'utegnilo letos žita zmanjkati in je začela sama na tihem kupovati. Gotovo ima zdaj nekaj stotisoč vagonov pšenice v svojih skladiščih. To je pa prestrašilo trgovce. Cene v Ameriki so vedno višje in bati se je, da bo tam zmanjkalo blaga. Če kupi trgovec no visoki ceni pšenico v Ame; vrže vlada prav lahko ravno takrat svr ") pšenico na trg in tako uniči trgovca. Kljub ljubezni do proste trgovine je skušala vlada dobiti povodce žitne trgovine v svoje roke. Zdaj je sklicala posebno komisijo v London, katere so se udeležili tudi Francozi in Lahi, da bi tako skupno poskrbeli za potrebni živež. Ta komisija je seveda napravila važne sklepe in skušala kupiti potrebno žito. V Avstraliji so še precej po sreči kupili 50.000 vagonov. Pa kaj je ta množina za toliko ust? Morali so poskusiti v Ameriki. Mislili so, da bodo s svojo veliko veljavo pritisnili na Amerikance in žito poceni kupili. Zgodilo se je ravno nasprotno. Amerikanci so jim podražili pšenico za 2 K pri 100 kg. Zdaj stane v Ameriki 1 bušel, to je 25'4 kg, torej naš mernik, 2 dolarja, čez 10 K naše veljave! Jasno je tudi, da do prihodnje žetve ne bo mogoče v, Ameriki vsega žita dobiti. Draginja v Ameriki. V Ameriki je pa napravila ta draginja žita neznosne razmere. Amerikancu je dolar vse. Če se plača, je vse naprodaj. Tako so tudi žito v, T škodo prodali, da je zdaj v nevarnosti prehrana ljudstva. Na tej draginji trpe v Ameriki vsi ljudje. 1 mernik pšenice v Ameriki 10 K! Z žitom se je vse drugo podražilo; reveži, posebno delavci komaj dihajo. Kaj jim pomaga, če so bogatini zaslužili milijarde, ko pa sami izhajati ne morejo. Vlada je že prav resno mislila, da bi prepovedala izvoz žita, pa se boji Angležev in lastnih bogatinov. — Na Angleškem stane zdaj 100 kg pšenice čez 50 K. Ameriške krave. Amerikanci se ponašajo, da imajo najboljše krave na svetu. Neka krava da letno 17.557 funtov ali 8951 litrov mleka, iz katerega se je napravilo 533,45 kg masla. Če računamo zdaj naše cene, je bilo le maslo v enem letu vredno 5334 K 50 vin. Krava je bila v osmem letu in je imela 5 telet. V petih letih se je namolzlo 64.253 funtov mleka t. j. 29.271 litrov, iz katerega se je naredilo 2010 31 kg masla, ki bi bilo danes vredno 20.103 K 10 v. Druge krave imajo do 5000 litrov mleka, toda mleko nima toliko tol-šče. — Kaj pa poje taka krava, bodo vprašali bralci. Ko je najbolj molzla, jc pojedla vrstnica te krave v 69 dneh, v katerih je dala 1861 1 mleka in 189.61 kg masla; 309 angl. funtov (1 funt 454 g) turščice v keržih, 155 funtov moke bombaževih tropin, 187 funtov grm moke, 241 funtov otrobov, 4468 f. zelene koruzne slame in 163 f. suhe lu-cerne. Tudi mi se bomo morali za mlečnost krav bolj brigati in jih bolje krmiti, če bomo hoteli imeti kaj več užitka od njih. Razno, V Franciji se boje, da bo žita zanaprej še bolj manjkalo. Zbornica poslancev je sklenila, da bo dala vlada prihodnje leto za vsakih 100 1 pšeničnega pridelka 3 F nagrade. Če pridela 1000 1 pšenice — 33 mernikov, bo dobil 30 F nagrade. Obljubila je tudi za vsaki ha rodovitnega sveta, ki je letos neobdelan, 20 F nagrade, če se letos obdela. To nagrado dobe lahko tudi Švicarji, ki so na Francoskem naseljeni. To nam priča, koliko sveta je na Francoskem neobdelanega in kako hudo mora biti pomanjkanje delavcev. Vojaška uprava je na Tirolskem določila najvišje cene za vino. Za 100 litrov navadnega namiznega vina se sme plačati največ 80 K, za druga vina nekaj čez, za najboljše 125 K. * * * Promet s prešiči. Ker se glede novega prometa s .preuči širijo razne neutemeljene govorice, je naše uredništvo poizvedelo na pri-5tojnem mestu sledeče: C. kr. deželna vlada ne namerava izdati naredbe, po kateri bi se zasegli vsi prešiči na Kranjskem. Dosedaj je izdala c. kr. deželna vlada ukaz, s katerim se jc podelila deželnemu mestu za nabavo klavne živine izključna pravica nakupovanja prešičev na Kranjskem. Temu pristoja sedaj v okvirju cesarske naredbe glede preskrbljevanja prebivalstva s potrebnimi živili tudi pravica rckvizicijc prešičev za zakol, katero pravico pa je izvrševati samo v slučaju, da deželno mesto kljub popolnemu pokritju lastne potrebščine prešič jerej cev ne more dobiti potom sporazumnega nakupa zadostno blaga, - PreŠičjerejci smejo - torej slej ko prej saiiii klati prešiče za svojo lastno domačo potreb o in obdržc v vsakem slučaju za r e j o p o - t r e b n o š t e v i 1 o p r e š i č e v. O n i ni o b č i na m , ki za pokritje potrebščine na masti n i m a j o z a d o -s ti domačih prešičev, bo odkazala c. kr. deželna vlada potom deželnega mesta potrebno število prešičev, katero število se bo izračunalo na pod stavi, da mora na v B a k o osebo, ki n i m a zadosti masti lastnega pridelka, odpasti v s a j 6 kg na leto. Pri izračunanju potrebne količine masti se bodo vpoštevali tudi delavci-dninarji, ki jih poljedelci najamejo in jim dajejo hrano. Predvsem se mora torej lastna potrebščina prešičjercjcev pokriti. Deželno mesto se mora pri nakupovanju držati natančno vladni li predpisov s tam določenimi odtegljaji po budimpe-štanskem načinu. Po nekod se sliši, da so ljudje, zbegani vsled napačnih govoric, začeli kar neizpitane prešiče klati. To jc jako na-i pačno. Potreba masti bo tako velika, da se morajo po možnosti vsi prešiči čim najbolj izpitati. Vsake prezgodaj zaklane živali je škoda. Za naše gospodinje. Milo se naredi. Na 2 kili loja vzemi pol kile jedkega natrona ali milnega kamna, ki se dobi v drogeriji. Namesto loja so dobri tudi kakršnikoli mastni odpadki, tudi mast, ki plava na vrhu pomij zlasti po kantinah in drugih velikih obratih. V deževnem vremenu si nastrezi deževnice. Na 2 kili loja in pol kile jedkega natrona je treba vliti šest in pol litra deževnice. To pristavi na' ogenj. Kotel se sme naliti samo do polovice. Mešaj, dokler ne zavre; potem kuhaj še dve uri in mešaj pridno, da ne gre .čez. Ako bi pa hotelo kipeti, prilij kar je še ostalo vode. Ko se je kuhalo dve uri, primešaj še soli, in sicer na tri litre maščobe desetinko kile soli; končno mešaj še par minut. Ko pride sol v zmes, se vzdigne milna gošča in plava na površju luga, Poberi goščo v plitve posode in pusti tam do drugega dne. Nato razreži strjeno milo in ga deni na zračen kraj, da se posuši. Kaša z mesom, Podkajeno ali presno svinjino razreži na kosče. Kašo opari po potrebi, kuhaj deset minut, odlij vodo, zalij in deni meso noter. Kuhaj, dokler ni godno. Še boljši kakor prosena je ajdova kaša, Zelenjadna zmes. Skuhaj gomolj zelene, par krompirjev, pest suhega ali svežega graha, pest suhega fižola ali stročja, par peteršiljevih korenin, štiri korene, malo špargeljna, zelja, cvetnega zelja, oh-rovta in glavico repe. Kar je bolj velikega, razreži na kosce, in kar je bolj trdega, pristavi prej. Ko je kuhano, napravi bledo prežganje, nareži vanj peteršilja in čebule, zalij s kislim mlekom ali s smetano in prekuhaj na tem zelenjavo. Je jako okusna in močna jed. Tedenska pratika. Petek, 10. novembra: Sv. Andrej Avelinski (f 1608), — Sv. Trifon, muč. Sobota, 11. novembra: Sv, Martin, škof. (f 400.) — Sv, Mena, muč. Nedelja, 22. pob!nkoštna, 12. novembra: Evang. »Dajte cesarju kar je cesarjevega.. in Bogu, kar je božjega«. — Praznuje se god sv. mučenca Martina, papeža. (f 655.) Ponedeljek, 13. n o v e m b r a : Sv. Stanislav Kostka. (f 1568.) — Sv. Di-dak, spozn. Torek, 14. novembra: Sv. Jozafat, škof. — Sv. Serapion, škof. Sreda, 15. novembra: Sv. Jedert, (+ 1302.) — Sv. Leopold, sp. (t 1136.) Četrtek, 16. n o v e m b r a : Sv, Ed- mund, škof, (f 1242.) — Sv. Otmar. * * * Solnce vzhaja ob 7. uri 11 minut, zahaja ob 4. uri 21 minut. Luna: Zadnji krajec 17. nov, ob 11. uri zvečer. Sv, Stanislav Kostka, t 1568. Ta angel v človeški podobi je bil rojen na gradu Kostkovo na Poljskem kot sin odlično plemenitih staršev. Za igre in lepe obleke mladeniču ni bilo nikdar mar; pač pa se je rad učil, veselja in oddiha je iskal v molitvi. Bil je tako nebeškočist, da ga je že količkaj dvoumna beseda vznemirila in se je včasih pri tem celo onesvestil. Tri leta je hodil blagi mladenič v šolo na Dunaju kol gojenec jezuitov. Stanoval je pa v neki zasebni hiši, kjer je zaradi svoje pobožnosti moral preslišati marsikatero grenko. Še celo njegov brat, ki se mu Stankotovo življenje ni zdelo »stanu primerno«, ga jc trdo imel. Toda Stanislav je storil prejkoslej to, kar je bilo Bogu všeč, ne da bi se zmenil za sodbo ljudi. Vsak dan je molil rožni venec, bil pri dveh svetili mašah, in večkrat je prejel z gorečo pobož-nostjo in vnemo sv. obhajilo. Prav posebno je častil sv. Barbaro, ker je bral, da tisti ne bo umrl brez sv, zakramentov, ki se njeni priprošnji pogosto priporoča. Nebeško Kraljico je imenoval svojo mater; prav po otroško se ji je priporočal ter prosil vsak dan za njen blagoslov. V hudi bolezni meseca decembra leta 1566. bi bil Stanislav rad prejel sv. zakramente; toda njegov luteranski gospodar ni bil zadovoljen, da bi prišel duhovnik z Najsvetejšim v njegovo hišo. Tudi njegov brat se ni upal nadlegovati trdosrčnega gospodarja ter je potolažil Stanislava, da ni nobene nevarnosti. Tako zapuščen se obrne Stanislav po priprošnji sv. Barbare k Bogu. Kanonik dr. Bilinski, ki je šest noči čul pri njegovi bolniški postelji, je bil priča nenavadnega prizora. »Stanislav je naenkrat,« tako pripoveduje Bilinski, »s tresočim glasom zaklical: Pokleknite, pokleknite. Glejte, tam prihaja v sobo sv. Barbara, spremljana od dveh angelov, ki mi prinaša sv. obhajilo. Ko mladenič to izgovori, se vzravna, poklekne, govori trikrat: Gospod nisem vreden ,.. odpre usta in položi jezik na ustnice. Vse to je storil z največjo ganjenostjo in pobožnostjo. Kar se mene tiče, sem bil kar osupnjen.« To pripovedovanje je potrdil tudi brat Pavel. Da je sv. Stanislav iz rok sv.; Barbare prejel sv. obhajilo, je jasno in odločilo izpovedal pozneje kot novinec v jezuitskem samostanu v Rimu, in sicer takratnemu prijatelju in tovarišu, poznejšemu jezuitu Štefanu Avgusti. Tudi to se potrjuje, da se ran je, t alt p j nato prikazala Mati "božja z nebeškim Detetom, ki ga je smel nedolžni mladenič poljubiti. Kmalu potem je vstopil v družbo Jezusovo — v Rimu. Tu je živel sveti mladenič kakor nedolžni spokornik. Toda že čez 30 mesecev ga je napadla nevarna mrzlica. Umrl je, kakor je sam želel, 15. avgusta ter dosegel, da se je udeležil kronanja Marijinega v nebesih. Za razvedrilo. Strah. Gospa proti novi kuharici: Za božjo voljo, .ali zrezek Se ni gotov? Slednjič ga boste Se pražili noter do brezmesnega dne. Napol ubogal. Zdravnik: »No, gospod Lakotnik, ali sto ae. ravnali po re.cepfu: Vsak dan tri kroglice, nato pa požirek konjaka?« -Lakotnik: »Gospod doktor, pri kroglicah" inilmi par- teden dni zaostanka; toda pri konjaku sem pa vsaj tri dni naprej.« Sz tega bo še nekaj, Stara mati da ot.ro-čiču jabolko. Uotef ga opomniti, naj bi se dostojno zahvalil, pristavi: »No, kako so reče?.< Dčček se odreže Prosim še ono!.. « Slaba pohvala. Mestni bogataš vpraša svojo hčerko: Anica, kaj želiš, da ti kupim za god?« — :>Lep klavir!« ugane deklica. — »In tebi Janko? Kaj naj ii kupim?« — »Prosim za' avtomobil, da se bom lahko takoj odpeljal, ko bo začela Anica igrati na klavir. Nagrobni napis. Prof. Alban Stolz si je sam sestavil napis na svoj grobni spomenik. Glasi se: »Bralec! Če si tako srečen, da si katoliški kristjan, ledaj moli en Očonaš in aii-golovo češčenje v zahvalo za to iii pa v tolaži/o moji revni duši.« Listnica uredništva. Gospodu V. D. v Slari-vasi. O ptičku, ki si je s tatvino in goljufijo pomagal in šel nadaljevat svojo obrt, kakor pravite, v Poljansko dolino, bo gotovo poizvedovalo orož-ništvo. Čc pride stvar pred sodišče, bi o tem že mng'i poročali, i'daj pa nc kaže, i Vpisnik'! iz Olšcvka pri Ložu: Pismo Vašega sina,. ki je v ruskem ujetništvu, smo bili uvrstili med vojaške novice v zadnji številki, tam, kjer najdete bel prostor. Dopisnikom — pošiljateljem pesmic nc moremo vsem ustreči, ker bi bilo treba »umotvore« le preveč prevreči, za kar pa nimamo časa. Nekateri .nam pošiljajo stvari, ki so bile v »Domoljubu« in drugih časopisih že natisnjene. K; na Viču. Če dela prodajalna izjeme, se morate pritožili na pristojnem mestu. Kruh je za vse; ne le za gotove člane., S seboj vzeti je mogoče Fellcrjev bol lajšajoči, osvežujoči, m.enEolov erlnik zoper migreno z znamko >Elza«, ki stane samo 1 K in se hrani v leseni, puščici. Poljski delavci, hribolazci itd. ga uporabljajo zoper migreno, glavobol, vsled prijet- nega duha učinkuje oživljajoče in brani žuželkam. Pri pikih žuželk odstranja trganje v koži. zabranja ordečenje in zatečetije kože. Rabi se ga dolgo časa in stane samo 1 K. Ti mnogo tisočkrat preizkušeni izdelki se naročajo pri lekarnarju E, V, Feller, Stu-iiica, Elzatrg 16 (Hrvatska). Zabojček in poštnina zastonj! To si prihranite, če naročile gornje navedene izdelke skupno z »Elza-fluidom«. Živčne bolečine v glavi, obrazna nevralgijn, živčni zobobol in rfiiiige vsled 'preobčutljivosti živcev nastalo bolečine se odstranijo s Fellerjevim živce pomirjajočim ia bol lajšajočim rasti, esenč-nim fluidom z zn. „Elza-fhiid".• Predvojne cone: 12 steklenic pošlje poštnine prosto za (i kron lekarnar K. V. Feller, Stubica, Elžatrg 1 ti (Hrvatska). Pri glavobolu se priporoča vporabljati poleg Feller-jovega „Elza-llui(la" tudi Feller'ev črlnik zoper migreno (cena čo so zraven pošlje 1 kronn). Obenem se lahko naročo Fellerjovo lagodno odvajajoče ra-barbnrske krogljico z zn. „Elza-krogljice", 6 škatljic poštnine prosto 4 K 40 v. Klza-izdelki so resnično dobri. (v) Vr VI 451/16-22 V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja! C. kr. deželna sodnija v Ljubljani je pod predsedstvom c. kr. višje deželne sodnije svetnika Vedernjaka, v navzočnosti c. kr. dvornega svetnika Pajka, c. kr. deželne sodnije svetnikov Milčinskega in Regallyja kakor sodnikov in c. kr. avskultanta Jermana kakor zapisnikarja na obtožbo c. kr. državnega pravdništva z dne 24. avgusta 1910 opr. št. 874 10-2 zoper Matevža .Terasa rojenega 12. septembra 1807 v Cešnjicah, pristojnega v Šmartno, kat. oženjen, posestnik v Šmartnem, že kaznovan, zavoljo pregrešita po § 14 /2 cesarsko naredbe z dne 7. avgusta 1915 d. z. štev. 228, katero obtožbo je c. kr. višja deželna sodnija v Gradcu z razsodilom z dne 17. septembra 1910 opr. štev. J 50/10-1, dopustila, danes po dognani glavni razpravi, določeni vsled naredbe z dne 21. septembra 1910 opr. štev. Vr. VI 451/10-19, v navzočnosti c. kr. državnega pravdnika Stockla, prostega obtoženca Matevža Jerasa, po predlogu obtožitelja na obsodbo v zmislu obtožbe, razsodila tako: Matevž Jeras je kriv, da jo, zaradi prestopka draženja jio § 7 cesarske naredbe z dne 1. avgusta 1914 d. z. štev. 194 že kaznovan, dne 9. junija 1910 v Kamniku izrabljal izredne, po vojnem stanju povzročeno razmere, zahteval za neobhodno potrebne reči — mlade prašičke — očitno čezmerne ceno in siccr: a) za 4 prašičke domačo roje v skupni teži 42 kg ceno 480 K, b) za 4 prašičke v skupni teži 22 kg, katere je dan preje kupil za 244 K, ceno 297 K, s čimer jo zakrivil pregrešek draženja po § 14 št. 2 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915, d. z. št 228, in se obsoja po § 14 odst. 2 cit. cesarske naredbe z uporabo § 200 b k. z. na 14 dni strogega zapora, poostrenega z enim trdim ležiščem na teden in denarno kazen 200 K, za slučaj neiz-tirljivosti iste v nadaljnih 20 dni v zapor in po g 389 k. p. r. v povračilo kazenskih stroškov. V zmislu g 19 cit. cesarsko naredbe se ima ta sodba objaviti po enkrat v časopisih „SIovon-ski Narod", „Slovenoc" in „Domoljub" na stroške obtoženca. V zmislu § 18 cit. cesarsko naredbe .pa se razsodi na izgubo obrtne pravice za dobo enega lota. Ljubljana, dne 7. oktobra 1910. Kupim IfŠŠD na deželi z malim zemljiščem, pripravnim za vrt, v lepem letoviškem kraju Gorenjsko, slov. Koroške ali južno Štajersko za največ 15.000 K. Ponudbe podK.Tonkli Pazinl83. t------—-------- Naročajte •Slovenca"! v Bukvami! Velike ovire smo premagali da smo se preskrbeli, četudi v nekoliko omejeni meri, s surovinami. Svojim starim odjemalcem moremo torej nekaj časa še postreči. Cene od 1. novembra 1 izvirna steklenica 100 gramov Lysofornia . . . . K 1*60 1 izvirna steklenica 250 gramov Lysoforma . . . . K 3'20 l^kos Lysoforni~mila . K 4'— 1 steklenica Lysoforma s poprovo meto ...... K 2'50 Z ozirom na omejeno vpo-rabo surovin naj se torej vsak pravočasno preskrbi s tem raz-kuževalnim sredstvom, ki je posebno v tej vojni dobi tolike važnosti, dokler je kaj v zalogi. £>r. S *Murdnyi Remicna fvornica, ^UjpesL LOTERIJSKE ŠTEVILKE, Trst, 31. oktobra: 77, 43, 27, 55, 8, Dunaj, 4. novembra: 53, 30, 79, 32, 35, W 10O 1 domače pl|a£e ostbž., slastno fn žejo gaseče si lahko vsak sam napravi z majh. stroški, V zalogi so: ananas, jal)olenik,grenadinee,malinovee, mnškatni hruževoc, poprovi motovoc, po-marančovec, prvoneovec, višnjoveo. Ne-uspoh izkl. Ta dom. pijača so lahko pije poleti hladna, ča mosto ruma ali žganja. Sestavino bi nat. navod. stanejo K 8 50 franko po povzotju. Za ekonomijo, tvornice, večja gospod., delavnice itd,, neprecen. vredn., ker to delavca sveži in no npijaniin njegova delazm. nič ne trpi. Jan. Grollcta, Engel-Drogerie, Brno 641, Moravsko. Pravi Hi vosei v velikih in manjših množinah se kupuje. Ponudbe z označbo količine in cene na upravo tega lista pod »čebeljni vosek 2521«. Vaši prašiči morajo biti kmalu debeli in tolsti, krave morajo dati več mleka, kokoši več jajec, ako jih krmite redno s Barthelovim Majnim apnom primešanim h krmi. 5 kg za poskus K 4 50 od Dunaja, 50 kg za K 30 od zaloge Maribora proti predplačilu. Cene neobvezne. Miha Barthei & Co. Dunaj, X/l. Siccardsburg44. (Tvrd. ust. 1781) Ne prezrite današnjega oglasa ..Srečkovnega zastopstva"! Fellerjev blagodejni, bol lajšajoči lluid iz rastlinskih esenc z zn. USAflUlD za razkrajajoča izpiranja vratu. Predvojne cene: 12 steklenic 6 kron prosto poštnine. lekarnar E. V. Feller, Slubica, Elzatrg 16 (Hrvatska). — Čez 100.000 zahvalnih pisem. sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna ln ljudska, nezgodna ln jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenski zavarov. že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,490.838-— Stanje gar. fondov koncem 1914 K 48,732,022-76 V letu 1914 se je izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička.....K 432.232-66 Kdor namerava skleniti 2ivllensko zavarovanle veljavno hkrati za vojno zavarovanje, na) se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. Prospekti zastonj In poštnine prosto. Sposobni zastopniki se spiej- mejo po najugodnejšimi pogoji, Marije Terezije cesta 12. StM ItM Razširjajte »DOMOLJUBA"! Bližalo se veliki dnevi sreče! V času do 1. lebr. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih i zbornih srečk: Novih srečk Avstrijskega rdečega križa . 300.000 in 500.000 kron Turških srečk...... 200.000, 400.000 in 200.000 frank. 30/0 zemljiških srečk Iz 1.1880 ..... 90.000 in 90.000 kron 30/0 zemljiških srečk iz 1.1889 ..... 60.000 in lOG.OOO kron 17 žrebanj vsako letol Svota glavnih dobitkov 1. 1917: 3,230.000 kron oziroma frankov. Meseini obrok samo K 7— oziroma K 3-75. Te srečke Imajo trajno denarno vrednost in je Izguba denarja kakor pri loterijah v alučoju nelzžrebanja izključena! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo ln igralni načrt, hitite z narooUomI 7 90 Sreckovno zastopstvo 12, LJubljana. Dobro „IK0" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo lirarske umetnosti! Razpošilja ^Kir zamenjam! Ifelika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. Zlato uro zastonj! Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. 8adsls8 psoSW so iPotibSESia uamo naloisne, ker poso-jfKffltea si ti i (e denar na urna posestna na ta ss KFS&iih. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Rezertini zakladi snaiap okrogio kron Sčarale hranilnih jie Sišžn koKCsm leta 1915 23 sffliližejMfflo gsrsii. Ustanovljeno leta 1893. Ustanovljeno leta 1803. rey.stiov.-ina zadruga z ome.emm jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentni davek plačuje iz svojega. Wi 3f ljanje denarja na razpolago brez- Zunanjim vlagateljem so za poši- jg^ plačno položnice postne hranilnice. Eatlruga dovoljuje posojila v odsekiii na 7 V2, 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenem odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno laslro premoženje znaša čez GC0.0C0 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 174C6 deleži, ki leprezentujejo jan,sivene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo Predsednik: Andrej Balan, prclitt 111 stolni kanonik v l.jubljnni. I. pod predsednik'- 11. p o d p r o d 6 o d n i k i E.Remec, c. kr. profesor v Novem mestu. Knrol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. člani; Ivan Dolenc, e kr profesor v Ljubljani: Zaje Albin, c. kr rač ofieljal v Ljubljani Anton Kralj, tajnik Zadružno zvezo v Ljubljani: dr. BTorhar Alojzij, gimn proiesor v Ljubliani. dr.Jakob blolioric, odvetniški kundidot v Liubltnru, ar. Fran i apež, odvetnik v l.iubltuni; Ivan Sušnih. Molm 1,-uiionik v Liubliani. Anton Sušnih,o. kr ^ proiesor v Ljubljani; dr. Viljom £chwei,zor, odvetnik v Ljubljani, dr Ales USenlčnili, prol. bogoslovju v l.jubijani Fran Verbic, c kr gimn prof. v Ljubljani: I&naclj Zapiotnilc, kutebet v Ljubljani Nadzorstvo: Predsednik: Anton X.l'2ič, c. kr. profesor m kanonik \ l.iubljani. — (lani: Anton Čudež, kateliet v Ljubljani: K.Gruber, e lir lin rac: ofteijal v i.jubljani; Ivan Itflnhnr, proiesor v Ljubljani: Avgviitin Zaje, c. kr. rne. revident in posestni v . ubliani LuičSne (vošči ne) od medu kupi K. MILKOVIČ, Moste pri Lvubljani. Poroča naj se. ali so medene ali suhe, množina in cena. suhe gobe, ltumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, kakor tudi prazne vreče kupuje i-cver & Urbanič, Ljubljana, Wolfova ulica 12. Uojna capostna ura natančno regul. in reci pa Nikel ali jeklo K 12 — 10 — 20.— z radij, svotiln. kazal. K ifl — 20.— 24 — v sreb. okr. K 18 — 24.- 28.- z rad. svot, kaz. K 30 — 30.— srebr. zap. uranaelast. K 80.— 36 - 40 — 14 k. zlata zapeslna ura na elast. K 100 —, 120.—, 140.—. 3letno pismeno jamstvo, rošilju p,o povzetju. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali der.ar nazaj. Prva tovarna ur JAN K ON KAD c. in kr. dvorni založnik Brtlx št. 1555 (Cešlro) Na željo se vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik, W lersskig lase mo-a ne in rezane kupujem na drobi" in debelo ter plačam najvišjo cono V zalogi imam lasne kite izgot. on "i —iiO K. — Barvo za lase in brado znamka: Kraljica vseh barvil zanesljiva in neškodljiva. Mair Petrol sigurno sredstvo proti izpad, las in proti luskinam. Zdravniško priznano. Burg.t: za odstranitev kurjih očes in trde i ože. Naročila: IVAM SVETEC, vlasuljar. f Novomesio. Nasproti rotovža. T 07201776