Murska Sobota, 12. julija 1990 • Leto XIII • Št. 26 Cena 8 din
Se bratit;
dva dni
Prekinjena
p en° Martin^ ,to|ikokrat ome->šele ' dva> o katerih lhtPiNe.7^ času = K”bi-v p.0 naiprei nSe’ da bodo 1 JudJe P|»cahTl Potopili mejo prav kL"e^
in 27 bl se t0 zgodi-V teh dveh o&tni 0|( P°. bližnjici srečali Iobčani Pinc in od?y'Sz«ntm;n,er madžarskega ki * °d Pi"e M ’dagre za Poudarid 'Hik^^li v Vn ljl’ k' Sta "C‘ ‘Vznikov '“pT im“‘a
k'"tlosu lezili v Tornyis-(K aai bi SojP. azn>ka trgatve, (h6?1 Ptogram°Vali v Povork'
pa „ nas'ednji dan m"aj bl b,la na ^"tejnih kr'"^3 ° zg°dov'n'
š. s.
'jrežuiah pogreSanih oseb
VRNI SE I« stran 14
/k 47 tehnostroj
PANONIJA
OD 10-30"'"
DO 31.7.1990
V ZADRUŽNIH
PRODAJALNAH
V POMURJU

NOVI PREDLOGI VLADE ZA ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST
Slovenska vlada se je odločila za tako imenovano aktivno politiko zaposlovanja, ali drugače rečeno, za vmešavanje v trg delovne sile. Z njo želi prispevati k hitrejšemu preoblikovanju gospodarstva ter pomagati delavcem, katerih delo ni več potrebno. Pripravila je dva zakona, si-
V Sloveniji je približno 43 tisoc^brez-poselnih, do konca leta naj bi jih bilo že 70 tisoč. Ob predvidenih kolektivnih pogodbah, ko bi se najnižji osebni dohodek moral dvigniti na približno 3200 dinarjev, b^ se morala denarna masa za osebne dohodke povečati za približno 60 odstotkov, kar pa po besedah ministrice ne bo mogoče. Izšlo bi se, če bi iztisnili dodatnih 100 tisoč zaposlenih delavcev.
IZBRANI ODGOVORI NA VPRAŠANJA
NOVINARJEV
Na vprašanje, ali je vlada tudi kje drugje iskala potrebni denar za aktivno politiko zaposlovanja, ne da ga išče v že tako obremenjenem gospodarstvu, je ministrica odgovorila, da tudi v Evropi, kjer pa se še vedno pogovarjajo le z zvezno vlado. Iz Markovičevega sklada za zaposlovanje pa Slovenija še ni dobila odobrenih 74 milijonov dinarjev.
Tudi o tako imenovanem programu samopomoči oziroma samoorganiziranju dela niso posebej razmišljali, če pa je kje taka oblika (na primer vrtci in drugo), jo bodo podprli. Vlada tudi ne pripravlja posebej izobraževalnih programov prekvalifikacije ih dokvalifikacije, saj ne mislijo izobraževati za neznanega uporabnika (tudi denarja za take programe ni). Iskalci prve zaposlitve naj ne bi dobili denarne pomoči, ampak pomoč v posojilih, pri samozaposlovanju.
SE NAM
BO
VROČE
Razvoj dogodkov in nekateri rezultati kažejo, da se nam tudi letos obeta dolgo in vroče poletje. Vroče predvsem p gospodarstvu in politiki, saj so časi takšni, da si oddiha enostavno ne bomo mogli privoščiti. V podjetjih se sicer pripravljajo na izdelavo polletnih obračunov, vendar kakšnih oprijemljivih podatkov zaenkrat še ni. So zgolj ugibanja, ta pa so prej skrb zbujajoča kot optimistična, že zaradi rezultatov iz prvega četrtletja, razmere pa se v tem času niso bistveno izboljšale. Za mnoga področja bi lahko celo trdili, da so se poslabšale in podatke o polletnem gospodarjenju marsikje pričakujejo s strahom in negotovostjo.
Obseg industrijske proizvodnje v pomurskem gospodarstvu že nekaj časa upada, po tem, kar se dogaja v posameznih podjetjih, pa tudi ni pričakovati skorajšnje rasti, Sezasedenost proizvodnih zmogljivosti je postala del vsakdanje prakse, stopnjuje se problem ekonomskih presežkov, povečuje pa se tudi število delavcev, ki zaradi pomanjkanja dela ostajajo na prisilnih dopustih. To, da so nekateri ugotovili, da je boljše, če stroji stojijo, kot delajo za zalogo, je le začasna rešitev, dolgoročno pa gotovo vodi v še večje težave. Vsi, ki se obnašajo tako, bodo nekaj časa morda še životarili, preživeli pa gotovo ne.
Poseben problem je plačilna sposobnost podjetij, ki se še naprej zaostruje, do blokade žirora-čunov pa prihaja občasno celo v podjetjih, ki takšnih problemov še pred kratkim sploh niso poznala. Problem plačilne sposobnosti ne-
kateri rešujejo z nizkimi osebnimi dohodki, vendar tudi to ni rešitev, saj se tako le stopnjujejo socialne napetosti. In ko te dosežejo vrelišče, jih je zelo težko ohladiti.
stemskega ter kratkega. Prvi je zaradi določenih pomislekov in prehitevanja časa preložen na september, ki naj bi ga sprejeli na skupščini. Že v juliju pa bi naj dobili kratek zakon devetih členov, ki določa pomoč podjetjem oziroma za delavce, ki so tehnološki in ekonomski presežek. Če bodo zaposleni delavci in podjetja pristali na približno 0,5-odstotni dodatni prispevek iz
bruto osebnega dohodka ter iz dobička, bo država delovnim organizacijam pomagala pri prekvalifikaciji in dokvalifikaciji delavcev, pri plačilu denarnega nadomestila za začasno brezposelnost, pri dokupu zavarovalne dobe ter pri izplačilu odpravnine. Njena pomoč bo v vrednosti petdesetih odstotkov ter za največ leto dni ali pri dokupu zavarovalne dobe za tri leta. Ta kratki zakon tudi predvideva, da v kolikor delavec odkloni ponujeno, delovna organizacija za njega izgubi pomoč.
Na to pomoč države iz republiške blagajne bodo lahko računala le tista podjetja, ki bodo
predstavila svež program oživitve dejavnosti, kar mora potrditi ustrezna ustanova. Kot je na tiskovni konferenci povedala ministrica za delo, Jožica Puhaq je tudi pri teh predvidenih ukrepih cilj vlade oživiti gospodarstvo ter dobiti nove programe. Po izkušnjah z Zahoda se namreč le po dvaodstotpem povečanju bruto proizvodnje začne povečevati število novih delovnih mest.
V septembru pa bo najverjetneje sprejet sistemski zakon o zaposlovanju in brezposelnosti, ki predvideva tudi pomoč iskalcem prve zaposlitve ter za težje zaposljive osebe.
>	Majda Horvat
Od nove vlade in drugačne politike smo sicer pričakovali, da se bodo razmere začele počasi urejati, vendar kaže, da so bila ta pričakovanja prevelika. Res da je preteklo še premalo časa, vendar se nam zdi, da se še vedno več ukvarjamo s politiko kot gospodarstvom. Pa tudi sicer ni pričakovati, da bo vse probleme v posameznih okoljih rešila vlada. Ta mora zagotavljati le makroekonomske pogoje za bolj ali manj normalno poslovanje, konkretne probleme pa bodo morali reševati v podjetjih. Pa ne s prisilnimi dopusti in zmanjševanjem proizvodnje, pač pa s takšnimi programi, ki jih bo tržišče sprejelo. Prav na tem področju pa smo naredili najmanj. Vsi, od najodgovornejših do poslednjega delavca v neposredni proizvodnji, se bomo morali zavedati, da v službo ne prihajamo za-, to, da nam mine čas in ob koncu meseca poberemo plačo. Le nova vrednost nam lahko zagotovi večjo in boljšo socialno varnost, ta pa se da ustvariti le z delom. Vendar kaže, da se tega še ne zavedamo dovolj.
Ludvik Kovač
Danes v Vestniku
MEDJUGORJE: fenomen ali PREVARA
Stran 12
Ob koncu tedna bo sončno in toplo.
Pregovora za ta teden:
Ce je Aleš (17. julij) soparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh.
Mrzel in moker'mali srpan (julij) trtnemu sadu je močno v bran.
VREME
"'j'*!f""i —\—। —j -m bO 1] hJllK
YU ISSN 0351-6407
aktualno po svetu
V civiliziranem in demokratičnem svetu ni normalno, če desetletje po vojni vsaki od žrtev vojne ne smeš prižgati sveče. Z nedeljsko mašo zadušnico. simbolnim pokopom domobrancev in s simbolno podajo roke najbližjemu. smo — tako upamo — v Sloveniji sklenili nesmiselno obdobje nepriznavanja mrtvih in se začeli med sabo spravljati živi. Obširen zapis iz kočevskih gozdov, ki so v nedeljo dajali okvir tem dejanjem, berite na 5. strani.
foto: PAPP
Aktualno pismo
To, o čemer se je zadnje čase precej govorilo, bo, kot kaže, postalo kaj kmalu resničnost. Republiški sekretariat za pravosodje je že poslal v skupščino Republike Slovenije osnutek zakona o prenosu nepremičnin bivših družbenopolitičnih organizacij. Tako bodo republiški poslanci sredi tega meseca, ko je napovedana dvodnevna seja republiškega parlamenta, odločali tudi o tem zakonu, ki je v minulih dneh dvignil že precej prahu. Po hitrem postopku naj bi namreč sprejeli zakon o prenosu nepremičnin bivših družbenopolitičnih organizacij med sredstva družbenopolitičnih skupnostih.
Po zakonu, ki ga je pripravil republiški sekretariat za pravosodje, in če ga bodo sprejeli delegati — začel bi veljati še pred koncem julija — se obetajo nekatere velike spremembe na tem področju. Vanj bi bile zajete vse nepremičnine, ki so jih imele v uporabi bodisi v lasti nekdanje družbenopolitične organizacije, kot so Zveza komunistov, Socialistična zveza. Zveza socialistične mladine in druge, na dan uveljavitve dopolnil k slovenski ustavi, kar se je zgodilo lanskega septembra. Praktično to pomeni, da bodo s sprejemom omenjenega zakona postale nične morebitne pogodbe o prenosu nepremičnine, sklenjene po tem datumu. Kaj bo to pomenilo za bivše družbenopolitične orga-
Bivše DPO brez
nepremičnin
Kosovo znova sod smodnika
Skoraj istočasno, ko smo pri nas sprejeli deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije, se je 105 albanskih delegatov pokrajinske skupščine v Prištini soglasno odločilo za sprejem ustavne deklaracije, s katero so Kosovo razglasili za samostojno enoto v jugoslovanski federaciji oziroma konfederaciji. Zanimivo je, da so deklaracijo sprejeli pred zaklenjenimi vrati pokrajinske skupščine, ko po dolgotrajnem čakanju ni uspel poskus pogovora pri predsedniku predsedstva SAP Kosovo. Takoj po omenjenem dogodku sta se sestali tudi Demokratična zveza Kosova in Kmečka stranka ter podprli omenjeno deklaracijo. Hkrati sta pozvali ljudi, naj ostanejo mirni in naj ne nasedajo morebitnim provokacijam.
V srbskem izvršnem svetu pa so razglasitev deklaracije, s katero zahtevajo priznavanje Kosova kot države ter razveljavitev soglasja k dopolnitvam k ustavi SR Srbije iz leta 1989, označili kot dejanje brez pravne podlage.
Označili pa so, da so albanski nacionalisti in seperatisti na Kosovu spet posegli po nasilju, zoper katerega bodo uvedli ustrezne ukrepe pravne države. Kot je sporočila agencija Tanjug, je skupščina Srbije razpustila skupščino Kosova in pokrajinski izvršni svet. To so sporočili delegatom srbske, črnogorske, muslimanske in turške narodnosti, ki so se zbrali v poslopju kosovske skupščine. Tam pa ni bilo delegatov albanske narodnosti. Srbska skupščina je hkrati sprejela sklep o začasnih ukrepih varovanja pravic v pokrajinskih sredstvih javnega obveščanja in nekaterih rudnikih.
Skupna ugotovitev svetovnega tiska je, da bo ravnanje Srbije na Kosovu nedvomno še zaostrilo napetosti v Jugoslaviji. Ocenjujejo, da je s tem naredita SFRJ korak nazaj, saj je namesto odpiranja in začetka dialoga med različnimi skupinami za politični pluralizem pravzaprav še utrdila enopartijski monizem. Pri tem poudarjajo, da srbsko zavračanje
političnega pluralizma še bolj približuje razpad najbolj nestabilne države na Balkanu. Opozarjajo, da gre le za navidezno zmago Srbije ter da je z razpustitvijo kosovske skupščine pravzaprav naredila le gesto, ki je izraz nemoči in nikakor ne pomeni zmage nad albanskim separatizmom. Albansko prebivalstvo pa je sklep Srbije dočakalo kot sovražno dejanje, kar pomeni, da miru v tej pokrajini še ne bo tako kmalu.
Ponujena roka
sprave zahoda
nizacije, s' lahko mislimo, zato so razumljiva njihova odklonilna stališča do tako oblikovanega zakona.
Posebej zato, ker bodo nepremičnine teh organizacij prešle med sredstva družbenopolitičnih skupnosti, to so občina, republika ali posebna družbenopolitična skupnost, pravna naslednica pa bj lahko postala tudi druga politična organizacija. Kakor se bodo pač odločilo v vsakem posameznem primeru.
V določbah predlaganega zakona pa so izvzete nepremičnine ali njihovi deli, ki so jih bivše družbenopolitične organizacije pridobile z lastnimi sredstvi. Na ta način bodo bivše družbenopolitične organizacije ostale le brez tistih nepremičnin, ki so jih pridobile brezplačno od družbenopolitičnih skupnosti in od drugih družbenopravnih oseb, ali pa so jih plačale z denarjem družbenopolitičnih skupnosti in drugih družbenih pravnih oseb.
Zanimivo je, da zakon oziroma njegov osnutek utemeljuje prenos nepremičnin kot splošni interes, kar pomeni, da bi sredstva vrnili družbenopolitičnim skupnostim. Hkrati pa je treba ta zakon razumeti. kot ukrep za uveljavitev načela enakopravnih pogojev delovanja za vse politične organizacije, ki so se po nedavnih svobodnih, demokratičnih in tajnih volitvah znašle na političnem prizorišču. Pri tem bo prenos nepremičnin odrejen z odločbo, ki Jo bo izdal pristojni upravni organ na predlog javnega pravcobranilca kot zakonitega zastopnika družbenopolitične skupnosti. Pritožba na odločbo ne bo zadržala prenosa, kar pomeni, da bo polnoveljavna in ne bo možna njena sprememba. Ob tem pa bodo bivše družbenopolitične organizacije oziroma njihovi pravni nasledniki imeli pravico do povračila vrednosti lastnega vlaganja, če ne bo mogoče izločiti ustreznega dela nepremičnine, s katerim bi še naprej razpolagali.
Dodajmo še to, da osnutek zakona o prenosu nepremičnin bivših družbenopolitičnih organizacij ureja tudi vprašanje družbenih nepremičnin, ki bi utegnile ostati brez prevzemnika. Tudi te naj bi. če na podlagi javnega razpisa ne bo nihče uveljavljal pravice o razpolaganju oziroma uporabi, prešle med sredstva družbenopolitičnih skupnosti. Usoda tega zakona, ki je dvignil precej prahu, pa bo znana že sredi julija.
Slovenska vladna delegacija v ZDA
Na enotedenskem obisku v Združenih državah Amerike se mudi slovenska vladna delegacija, ki jo vodi predsednik republiškega izvršnega sveta Lojze Peterle, v njej pa sta'še ministra za zunanje zadeve Dimitrij Rupel ter za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji Janez Dular. Slovenska delegacija se bo najprej mudila nekaj dni med našimi izseljenci v Clevelandu, s katerimi se bo pogovarjala o tesnejših vezah z matično domovino. V času svojega obiska v Clevelandu sta se Peterle in Rupel pogovarjala tudi o možnostih gospodarskega sodelovanja, saj je med tamkajšnjimi Slovenci precej poslovnežev, ki se zanimajo za -skupne naložbe v Sloveniji. Nato so imeli še pogovore v Washingtonu s prestavniki ameriške administracije. Tu se je naše delegacija srečala z nekaterimi visokimi funkcionarji ameriške vlade in obeh domov ameriškega kongresa. To je prvi takšen vladni obisk iz Slovenije v ZDA.
Neupravičen strah pred
razkolom v KP SZ
Na mednarodnem prizorišču vzbuja največ pozornosti 28. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze. Uvodni referat je imel generalni sekretar KP SZ Mihail Gorbačov, ki se je med drugim zavzel za nadaljevanje perestrojke kot mirne revolucije in za globalno preobrazbo veli-konacionalne Zveze sovjetskih socialističnih republik. Hkrati je poudaril nov pristop k internacionalni neokrnjenosti KP SZ kot avantgardne leninske partije, ki se bo bojevala za nov demokratičen in human socializem. Pri tem je opozoril na katastrofo, ki bi sledila, če tega procesa pred petimi leti ne bi začeli. Ni se mogel izogniti tudi napadu konservativnih sil, ki s pozicij ideoloških dogem zavirajo perestrojko, pa tudi buržoaznih poskusov, ki nastopajo s skrajnih stališč.
V svetu pozitivno ocenjujejo dvodnevni vrh voditeljev članic zveze Nato v Londonu, ki se je končal s sprejemom posebne deklaracije, s katero naznanjajo nove smernice strategije s sporočilom in zagotovilom Sovjetski zvezi o miroljubnih namenih in želji po sodelovanju. Politični opazovalci poudarjajo, da je s hitrim odgovorom na spremembe v Vzhodni Evropi Zahod pokazal svojo dobro stran. Z londonsko deklaracijo članice Nata izražajo pripravljenost podpisati skupaj s članicami varšavskega sporazuma deklaracijo, s katero bi se zavezale, da druga druge nimajo več za nasprotnika, in se vzdržujejo groženj in uporabe sile. Na koncu deklaracije predlagajo še vseevropski parlament, S sedežem v Strasburgu.
Sovjetska zveza je že pozitivno odgovorila na ponujeno roko sprave Zahoda. Menijo, da so voditelji Atlantske zveze spoznali nujnost radikalnih sprememb med zahodnimi in vzhodnimi evropskimi državami. Moskva ocenjuje, da je Evropa na dobri poti za okrepitev varnosti. Pozdravili so tudi pripravljenost Atlantske zveze, da okrepi predvsem svojo politično dejavnost, za kar so se pred časom odločile tudi članice Varšavskega sporazuma, ki so pakt iz vojaškega spremenili predvsem v politično organizacijo.
Milan Jerše
TUDI JUNIJA INFLACIJA
»NA VAJETIH«
Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je bila tudi junija v naši državi negativna stopnja rasti inflacije. Drobnoprodajne cene so bile nižje za 0,3 odstotka, življenjski stroški pa skoraj za 1 odstotek. Najbolj so se zmanjšali v Makedoniji in na Kosovu, in sicer za 3,3 oziroma za 3,2 odstotka, povečali pa so se v Črni gori, in sicer za 6,8 odstotka.
Na stotine Albancev oblega tuja veleposlaništva v Tirani, da bi si prek njih zagotovili izhod v svet. Nekaterim je uspelo, da so se prebili do poslopij nekaterih tujih diplomatskih predstavništev. Pri tem so preplezali ograje ali pa jih podrli s tovornjaki. Na zidovih so ostale luknje krogel varnostnih sil, pred zgradbami pa ranjeni in tudi ubiti, ko so skušali pobegniti iz »raja stalinizma«, obdanega z žico. Izbruh nezadovoljstva se širi, slišati pa je bilo, da je šlo tudi za neuspeli poskus državnega udara v Albaniji.
Agencija France Press je iz zanesljivih virov v Parizu zvedela, da je vlada v Tirani pripravljena Albancem, ki želijo zapustiti državo, po hitrem postopku izdati 15.000 potnih listov in izstopnih vizumov. Tako naj bi zajezili val beguncev, ki je preplavil tuja veleposlaništva v Tirani.
SENZACIONALNA NOVICA IZ ZDA
Generalni sekretar KP SZ Mihail Gorbačov je govoril tudi o analizi prehoda k trgu, formiranju novega, učinkovitega gospodarskega sistema, ki naj dvigne življenjsko raven množic. Poudaril je, da smo priče preobrazbe »novega sveta«, ki naj temelji na hitrejšem razvoju in sodelovanju. Na dnevnem redu 28. kongresa KP SZ p so bile tudi ocene nove ustavne in strukturne spremembe partije, volitve novega CK in proučitev predloga o spremembi funkcije generalnega sekretarja.
Predsednik vrhovnega sovjeta ZSSR Anatolij Lukjanov meni.
da bodo razočarani vsi, ki na kongresu pričakujejo razkol. Uravnotežen referat generalnega sekretarja Gorbačova pa ni spodbudil širše polarizacije raz-pravljalcev, s čimer so se v razpravah izognili bistvenih problemov partije. V krogu delegatov prevladuje mnenje, da je Mihail Gorbačov praktično še vedno edina osebnost za vodilno funkcijo v partiji. Kljub konservativnim pogledom je uspel umiriti razgibane partijske vrste in stališča tako levih kot konservativnih struj ter jih vsaj kolikor toliko približati političnemu centru.
OZDRAVILI SO PRVEGA BOLNIKA Z AIDSOM!
Zdravniki so Američanu Carlu Crawfordu, staremu 33 let, ki je v nekaj tednih shujšal za dobrih 10 kilogramov in ni mogel več hoditi ne stati, po vsem telesu pa so se mu pojavile bule, napovedovali kvečjemu štirinajst dni življenja. Toda doktor William Logan iz bolnišnice Atlanta v ameriški zvezni državi Georgija je pri pacientu preizkusil novo metodo zdravljenja: pregrevanje krvi na temperaturo 42,2 stopnj in s tem je uničil viruse aidsa. Ali to pomeni senzacionalni preobrat? Je torej Carl Cravvford prvi človek na svetu, ki so ga uspeli ozdraviti strašne bolezni aids?
Sedaj se na smrt obsojeni bolnik veseli: »Spet se lahko sprehajam, kolikor me je volja, spet se lahko vozim s kolesom, se ukvarjam s tekom — skratka, počutim se odlično.« Novica o senzacionalnem okrevanju na smrt obsojenega bolnika iz Atlante se je razširila kot blisk. Tisočim bolnikom, ki so se morali sprijazniti z diagnozo, da imajo aids in da jim ni pomoči, se je posvetila iskrica upanja.
SYDNEY -goslaviji dovolila, da ah odpre konzulat, ki s° S-	m
decembra 1989 po in*«^ jugoslovanska vlada ni ročiti Zorana Matijasa, J bel za varnost konzulata । ranil nekega avstralsa 8 vljana v samoobrambi-
BRUSELJ - Mimstr Stanka skupine 24 razvi o na katerem so razprav .1 se ie programu pomoči ’ ’zt)nS' udeležil zvezni sekretar nje zadeve Budimir L ’ pojasnil naše političn darske reforme.
MOSKVA —. S- so >a rokom za pogajanja, cjj * sprejeli na sestanku sovjetski prestolnici, vljene omejitve za D v < svoj status republike v(l. okviru novega zveznega ra.	v sooPal?
COLOMBO ’ Lusk* vladnih čet Šrilanke 1 upornikov je umrlo o vojaš>;l rilcev. Kot so spo^ rf funkcionarji, so bil pripadniki vladnih e-
ATENE - Splošna * d Grčiji je ohromila gospodarskega in dru p( vljenja. Delavci prote ti ekonomski politik vne vlade.	-. v Me.
KAIRO - Roma dnevuW in Medino ob prve Jl^ rama je terjalo kar ških življenj, predvsem hodne Azije. To J ZII)jnA zmede v predoru, k J obUpB lo elektrike in so 1J poskušali priti ven.
MONROVIA- VLrOpo^ zavladal vsesplošen	zyet
kov in prekinjene s je p' Predsednik Samu®	»n
pravljen odstopit',	z3-
rodna domoljubna	$
tovi varnost.
PRAGA - Vaclav H»koS|o dve leti predsedni posb”. ške. Tako so se odl^ W parlamenta, saj je d H’ sov od 300 možnih-lov protikandidat pa J sevanjem odstopil-
LONDON Pr\hatch% britanske premierke^ v0 ‘ južnoafriškega crn’ ^fisti1 Ija Mandele je bd° z Ha saj sta politika P°s jn ra^ za trdno sodelovanj vanje.
Skoraj.
dolarjev
Jugoslovansko stvo je do 25. junij« blizu 7 milijard ga, kar je za 14,8 odst kot v enakem lanske”1 m j“. V tem času smo Ufo nekaj čez 8,4 tnilij^ jev blaga in s tem zn tkov presegli načrtov* h čino. Večino blaga (^cr stotka) smo izvozili n* tibilno območje, tako _ * pr povečanje v primerja^ fr skim letom 21,6 kritost uvoza z i&o10* p If 82 odstotkov, medtem*^ la lani 94,2-odstotn*' povedali na sestanku za ekonomske odnose ‘^r v Gospodarski zborni Navije.
JUGOSLOVANSKI PREBLlSl^
»Državne vojne ne bo. razen če je ne ^^^i vojaško intervencijo. Glavno je, da je obglavljen
. -oSeMi
Na političnem nebu je grmenje.
Pri nas se je potrdila teza, da so odrasli !]U J ki otroci. Še vedno jim pripovedujejo bajke! rPs-0e™ (Politika Eksp^
VESTNIK,
STRAN 2
aktualno doma
Slovenska deklaracija
Milan Kučan med borci in občani v Beltincih
zgodovinsko dejanje
PREPREČITI POTVARJANJE DEJSTEV
D.ja zasedanju slovenskega «iamenta so sprejeli deklaraci-i. suvsrenosti države Republi-ceKn°Ven'je’ k’ je vzbudila pre-JJ0 Pozornost v javnosti in iuin 'čne odmeve. Zlasti v nf. a de,'h države je bilo slišati J,Vne odmeve, medtem ko de£S0(? drugje, še posebno v ^f^ih krogih, deklarac,-Hj.^1 kot logično nadaljeva-iuaJasno začrtane politike, ki iitpv C1J dokončno osamosvo-"Slovenskega naroda.
»suvU<^° za.sPrejem deklaracije Slovpe^en°st' države Republike Per{aLIJe j® dal naš rojak Tone atokrat A505^11®0 Slovenske de-nil,,® zveze in podpredsed-
P?’škega družbenopoliti-zoten a™' ^udo je utemeljil skem d3 so razmere v sloven-^2n,L’OSPodarstvu ‘n v Posa' skrb družbenih dejavnostih "'»Soča aj°Če' Cel° toliko, da je ^rstva z,om g°sP°-kotnnd a' Uce socialne nemire, 'ično l ■ 0 teSa Pa hudo poli-PrOce "zo> ki utegne ogroziti Zakat osamosvajanja Slovenije, 'zreku re®a 50 se pred volitvami to Sj Vse Politične stranke. Za-^nost0^ ^foven'ja zagotoviti 'odločanja v Carstvu m politiki.
’zjavi za naš časopis tlednie- 0,e peršak povedal na-o deklaraciji ? 'azličnit,1 a med nekaj delegati Hitler is ” strank Demosa, pri ^apine „ . “da izšla iz manjše eralcev °ciafoemokratov in li-Stranke) lPrejšnje obrtniške Pozneje er od rnene, kar smo
S" l?di na našem ’e zvezt Novenske demokrati-kvo, da ■’ kJer smo postavili zah-lakoi uvr«'repub’iška skupščina s jo Drpai na dnevni red. Nato ^"tosa J°g tisklajeval znotraj "a j' PrišptrelPUblišk° skupščino 'ancev v; kot predlog 56 po-^er jL l.,so hili podpisniki, s ^Poslov?? formalno zadošče-^jevani^11 skuPščine. V teku । uPščineJa med zasedanjem
Z dn>fa Smo se dogovorili strankami in po-firni rvj Upinami in z neod-'' se d4??' *Z vrst narodno-eklaracija na koncu "^VUenci -_________________________
s&pl HRVAŠKA IMA ,'»KOČEVSKI ROG« It • Pik* .	t
reDUhpiu8’ Je izvršni svet hrvaškega sabora dal pobudo, H/""ožičnj, lska komisija prouči vse podrobnosti v zvezi z od-Polnih ^“^nice v jami Jazovka pri žumberaški vasi Sošice. čet P°datkih so v tej jami poleg pripadnikov ustaških in %fea, 1^ Pokopani tudi civilisti, nune in številne druge žrtve. 'O®!) žrtev' raz'skuje ta primer, trdi, da je bilo v jami pokopanih
Družitev srbije
. 'N Črne gore?
{M	gibanja za združitev Srbije in Črne
Ha bpv n’ IjndsL- r®Publik pozvala, naj 26. novembra letos raz-bi J, referendum o združitvi v enotno državo. Po nji-. P" zdruj;tv. m dvianicm potrdili zgodovinsko težnjo obeh ^fe^edte^
k? uVV^P^ini Srbije objavili dokončne podatke o i?’k« ti«u tisoč L min 2' J“,Ua- Referenduma se je udeležilo 5 thi.UsPel ki Sn	za novo ustavo pa je glasovalo 96,8 od-
Pt«?’ k??	udeležili referenduma. Referendum pa očitno
sn’ Sat 8a je bojkotirala večina Albancev. Kljub te-* ^Puhlih6 ' ^rhU> odločili sprejeti sklep, da je pobuda Ve^trankae’inaj Najprej sprejmejo novo ustavo in šele nato .	^ke parlamentarne volitve, sprejeta.
J A 1990
predstavi kot skupen predlog vseh strank in poslanskih skupin, ki so zastopane v parlamentu, in se proglasi kot izraz skupne volje vseh političnih subjektov in s tem na nek način pokrije celotno volilno telo slovenske države.«
V odgovoru na vprašanje, kakšen pomen pripisuje sprejemu omenjene deklaracije, pa nam je Tone Peršak dejal: »Menim, da je ta deklaracija zgodovinsko dejanje, saj pomeni dejanje samoodločbe slovenskega naroda in je v bistvu razglasitev suverenosti slovenske države. Doslej smo poudarjali predvsem suverenost slovenskega naroda, zdaj pa gre v bistvu za deklaracijo o popolni suverenosti Slovenije kot države, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda. Sama deklaracija je politično dejanje in sama po sebi nekih neposrednih političnih posledic nima. Ima pa posledice, ki izhajajo iz njenih določb. Prva posledica je že ta, da odslej naprej vsi zvezni zakoni veljajo le pod pogojem, da Slovenija posebej izreče soglasje. Drugič: sprejet je sklep, da se najkasneje do začetka septembra pripravi ustavni zakon, s katerim bo natančno določeno, kateri zvezni zakoni oziroma katere določbe zveznih zakonov za Slovenijo še veljajo in kateri ne. To pomeni, da zvezna zakonodaja, ki jo bomo še sprejeli kot veljavno za Slovenijo, v bistvu postane del republiške zakonodaje. S tem se Slovenija tudi zakonodajno v celoti konstituira in pokrije ves prostor teh vprašanj, ki se zakonsko urejajo. In tretje vprašanje: skupščina je v bistvu sprejela sklep, da se slovenski delegati v zveznem zboru več ne udeležujejo sej. Na ta način je zvezni skupščini predlagano, da se ukine zvezni zbor in da ostane le še zbor republik in pokrajin, ki sprejema odločitve pretežno s soglasjem. Tako bi bil v bistvu tudi materialno vzpostavljen konfederalni status Jugoslavije. S to deklaracijo je potemtakem resnično vzpostavljen konfederalni odnos med Slovenijo in Jugoslavijo.«
Milan Jerše
Osrednja slovenska proslava ob letošnjem 4. juliju — dnevu borca je bila v beltinskem parku. Kljub neprijaznemu, deževnemu vremenu se je proslave udeležilo lepo število borcev in občanov, med njimi je bil tudi predsednik RO ZZB NOV Ivan Dolničar. Proslava se je začela s slavnostnim zborom borcev Prekmurske čete in Prekmurske brigade. O delu odbora je poročala predsednica Ela Ulrih-Atena ter med drugim ovrgla klevetanja, ki v zadnjem času letijo na borce kot neupravičena in žaljiva. Na zboru so prebrali pozdravno pismo ustanovitelja Prekmurske brigade, generala Lada Ambrožiča-Novljana, ter za novega predsednika odbora izbrali Mlaksa Šiško.
Zatem pa je udeležencem proslave spregovoril predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Potem ko je slavnostni govornik opozoril, da zagledanosti v prihodnost, ki je brez sprememb, ne moremo pričakovati, vendarle ne bi smela povsem nekritično zamegliti pogleda na prehojeno pot, njene korenine in izvore, pa tudi ne na doseženo na tej poti, v nadaljevanju pa povedal: »Razumljiva in vse podpore vredna je legitimna pravica borcev in njihove nadstrankarske organizacije, da se zoperstavljajo maličenju in potvarjanju zgodovinskih dejstev, ki jih priznava tudi mednarodna skupnost že 45 let. Mimo tega in mimo borcev ali celo zoper nje ni mogoča nikakršna, tudi ne simbolična narodna umiritev in sprava, nikakršno ravnanje, ki naj bi prispevalo k prenehanju nasprotij in odpravi posledic delitev, nastalih med vojno, ter h krepitvi razmer za življenje v miru, utemeljeno na medsebojnem razumevanju in napredku vseh državljanov Republike Slovenije, ne glede na njihovo nazorsko, politično ali versko opredelitev. Ni na nas, da vrednotimo zgodovino. Naše je, da se z
Vrata kafilerije se bodo odprla
V začetku tega tedna so se v soboški kafileriji sešli predstavniki Zelenih Pomurja in njihovi gostitelji iz kafilerije. Ti so Zelene povabili na obisk, da- bi jim obliže predstavili delovanje predelovalnice odpadkov, ki je postala tako rekoč dežurni krivec za smrad. Letos so v skrbi za varstvo okolja v kafileriji v celoti prenovili biofilter in notranje prezračevanje. To je sicer velik napredek, vendar prebivalcem Murske Sobote, zlasti pa tistim na Lendavski ulici, še vedno rahlja živce smrad, ki je včasih prav nemogoč. Zeleni so volilcem med drugim obljubili, da bodo vložili vse sile tudi v odpravo tega smradu. Tako v upanju na izboljšanje kar naprej opozarjajo onesnaževalce, med katerimi je tudi kafilerija. Njeni predstavniki so povedali, da sicer kafilerija še nima uporabnega dovoljenja, ker je stanovanjsko naselje preblizu, čeprav ga leta 1965, ko sojo zgradili, še ni bilo. Po treh tehničnih pregledih, ki so dokazali, da kafilerija ustre-
—LENDAVA
Službe združujejo, delavci ostajajo
Ena izmed predvolilnih obljub Demosa v občini Lendava je bila, da bodo zmanjšali občinsko upravo za najmanj IO,odstotkov. Seveda so obljube eno, realnost pa je drugo: števila delavcev ni mogoče znižati čez noč, čeprav najbrž kaže pritrditi tistim, ki pravijo, da je upravnih delavcev preveč. Nujna je torej reorganizacija, ki je sicer utemeljena z ustavnimi dopolnili in oblastvenimi spremembami. Stvari naj bi bile bolj jasne po sprejemu zakona o sistemu državne uprave.
Nova občinska vlada v Lendavi ni nikogar zaposlila na novo, ampak so vsi poklicni član’ izvršnega sveta iz vrst upravnih delavcev. Je pa naredila tudi nekatere spremembe upravnih organov, da bi bili tako le-ti učinkovitejši. Tako so povezali oddelek za občo upravo in strokovno službo izvršnega sveta v enoten oddelek za občo upravo. Ker se komite za družbeno planiranje ni uveljavil, bodo imeli zdaj srekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti. Poleg omenjenih dveh organov pa naj bi po predlogu izvršnega sveta imeli le še sekretariat za ljudsko obrambo, oddelek za prostorsko urejanje in varstvo okolja, oddelek za notranje zadeve (v njegovi pristojnosti bodo tudi krajevni uradi), upravo za družbene prihodke in geo-
detsko upravo.
Š. S.
Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan med govorom na proslavi dneva borca v Beltincih.
njo sprijaznimo in iz nje zase in za prihodnje potegnemo potrebne nauke ... Projekt prihodnosti, ki se ga lotevamo, terja trdo delo, znanje, odgovornost, kulturo v medsebojnih odnosih, pa tudi občečloveško in politično modrost. Zdaj zagotovo ni mesta za nepremišljeno nastopaštvo in voluntarizem, ki bi spregledoval realne razmere in procese v Evropi in v svetu. Naših razvojnih krčev
za tehničnim in tehnološkim kriterijem, bodo v njej lahko predelovali odpadke le še do leta 1993. Tako Zeleni kot tisti iz kafilerije so se strinjali, da kafilerija v Pomurju mora ostati, nujno pa je spremeniti lokacijo. Gotovo bi bili slednjega še najbolj veseli stanovalci, ki jim zaradi pojasnjevanja, da smrdi zlasti iz kanalizacije ter da čistilna naprava ne zmore očistiti vseh odpadnih voda, ne smrdi nič manj. V nedeljo, 29. julija, jih bodo Zeleni povabili pred kafilerijo, od koder bo potekal tudi prenos po soboškem radiu. Na shodu pa naj bi vsak s svojim nosom ovohaval smrad in ugotovil, od kod prihaja.
LiK
r—POMURJE 19
Vidni učinki zaprte meje
»Letos je tabor nekoliko drugačen od prejšnjih, ker je v mestnem naselju, v Lendavi, ki je hkrati tudi središče madžarske narodnosti tukaj v Prek-
murju,« pravi Jernej Zupančič, vodja mladinskega socialno- " so drugačni. »V Lendavi je po-
geografskega tabora. Letos so že devetnajstič prišli mladi raziskovalci iz vseh krajev Slovenije, avstrijske Koroške, trije pa celo iz Zvezne republike Nemčije, da bi ob pomoči mentorjev v desetih dneh raziskali geografske vidike narodnostno
Mladi raziskovalci so preživeli veliko časa v učilnici lendavske dvojezične osemletke, kjer so opravili analize, tabele in poročila. Vse to je temeljilo na anketi, ki so jo opravili med 469 Lendavčani.
Mojca iz Črnomlja, Katja iz Celovca in Andreja iz Bodonec so tudi dejale, da je bilo poleg zanimivega dela veliko zabavnih dogodkov, ki se jih bodo rade spominjale. Tistih nekaj kilometrov, ki bodo ločevali prijatelje, pa bodo že nekako premagale.
ne more razrešiti nikakršen novodobni aktivizem, ki bi obnavljal boljševiške ali katerekoli druge totalitarne modele in metode urejanja družbenih zadev v sicer novi, navidezni demokratični preobleki in za deklarirane demokratične cilje. Usodne dileme, ki so pred nami, ne bomo mogli razreševati zgolj ali prevla
dujoče s poudarjenim iskanjem le krivcev in krivde v preteklosti. Nakopičeni problemi in nove razvojne projekcije zanesljivo ne bodo odpravljene oziroma zgrajene z odkrivanjem in z diferenciranjem novodobnih notranjih sovražnikov. Politika, ki rabi sovražnika, ki si ga celo izmišlja in z njim vred cel sistem njegove tako imenovane ilegalne oblasti, ne more biti dobra in produkti
(—LENDAVA
Nobene sindikalne prisile
Na območju lendavske občine je okrog 7500 zaposlenih, vendar se jih je doslej v Svobodne sindikate Slovenije vključilo »le« 5200. To pomeni, da vsi zaposleni po novem niso avtomatsko člani sindikata, kot je bilo to v preteklosti, ampak se morajo vanj posebej včlaniti. Sekretar občinskega sindikalnega sveta Ignac Tem-lin nam je povedal, da bodo sicer še naprej predstavljali prednosti sindikalnega organiziranja v Svobodne sindikate Slovenije, vendar ne bodo vanje nikogar silili, pa tako tudi ne delavcev veliko-polanske Industrije konfekcije, ki se doslej še niso na novo sindikalno organizirali. Tudi nimajo nič proti organiziranju delavcev v druga dva sindikata Slovenije, želijo le, da bi bili člani delavske organizacije, ki bi ščitila njihove interese. To pa je zavoljo posledic, ki nastajajo zaradi nepolne zaposlenosti in drugega, več kot nujno. Ta čas so težave v vseh podjetjih lendavske občine, razen morda v Planiki, Gidosu in Leku. Po reorganizaciji sindikata sta v občini Lendava sedeža sindikata gradbeništva ter prometa in zvez.
§. S.
mešanega območja. Tokrat je bil njihov cilj Lendava.
Največkrat so bila predmet raziskav vaška naselja, sedaj je mesto, zato so morali spremeniti način dela, pa tudi rezultati
ložaj bistveno boljši, saj je demografska struktura dosti bolj normalna, tako starostno kot poklicno, kot pa na podeželju. Tudi v drugih razmerah dvojezičnosti se kaže, da ta učinek centralnosti zadovoljuje večino potreb, seveda ne vseh, kar je
vna politika . . . Odločilen korak naprej, v prihodnost, je mogoč Je s podporo, povezanostjo z ljudmi, z volilnim telesom. Tako kot je to bilo v času sprejemanja dopolnil k Ustavi Slovenije, s katerimi je bila dejansko in ne zgolj deklarativno vzpostavljena suverenost slovenskega naroda in njegove države. Brez na tej osnovi temelječega stalnega širjenja prostora, politične in gospodarske samostojnosti ter resnične pluralne demokracije, demokratične konkurence idej, projektov, predlogov in argumentov, brez razumnega uveljavljanja trga in lastninjenja lastnine ter razumevanja posledic tudi pri nas prisotnega fetišiziranega trga in re-privatizacije, pa tudi brez smotrnega policentričnega razvoja, ni mogoče graditi in ne uveljavljati projekta demokratične prenove slovenske družbe. A prav za to smo na volitvah dobili mandat. Ta demokratično vzpostavljena podpora sodržavljanov je tudi ključni vzvod za ohranjanje in utrjevanje suverenosti in integritete slovenskega naroda in republike Slovenije,« je povedal Milan Kučan.
Proslavo ob dnevu borca — na njej so bili tudi predstavniki različnih političnih strank — so popestrili s priložnostnim kulturnim programom. Sodelovali so: moški pevski zbor kuda Dolinec iz Gančanov, mladina iz Belti-nec, tamburaški orkester beltinskega kuda in ritmična skupina domače osnovne šole.
Besedilo in posnetek: Feri Maučec
povsem razumljivo, saj mesto s 4000 prebivalci in zaledjem, ki ne presega občinskega okvira, ne more zadovoljiti vseh po-treb.«
Na taboru pa ni bilo poučno samo raziskovanje, ampak tudi izlet. Tokrat so se odpravili po obmejnih vaseh Madžarske in se nato vračali po naši strani, po obmejnih krajih v soboški občini. »Vsi so lahko videli, kakšni so učinki zaprte meje. Na obeh straneh imamo propadajočo kulturno pokrajino, de-populacijo in praznjenje vasi ter zaraščajoče kmetijske površine. Pravzaprav je edina razlika v tem, da smo se po madžarski strani vozili po slabši asfaltirani cesti, pri nas pa po makadamu.«
In kaj meni vodja tabora? Bomo s takšnimi tabori še nadaljevali? »Prepričan sem, da jih bomo še imeli. To je namreč tudi geografska opazovalnica Inštituta za geografijo v Ljubljani, zato smo trdno odločeni, da bomo s tem koristnim zbiranjem podatkov nadaljevali. Po drugi strani pa zato, ker se je zdaj skoraj zmeraj pokazalo, da so bili tabori uspešni in da so tudi rezultati dovolj koristni. Na to, da ne prihaja vedno do upoštevanja v praksi, pa nimamo zmeraj dovolj vpliva. To tudi ni razlog, da s tem ne bi nadaljevali.«
Silva E6ry
STRAN 3
Štefan Smej
KOMENTAR
ŠTIRI LETA POZNEJE
Kdor seje veter, žanje demos
Mura ima dobre vrtnarje in takole, na pogled, je to pravzaprav lepa tovarna. Zgradbe so lepo po panonsko nizke in k idili spada tudi puhast dim, ki se prekopicava iz ne previsokih dimnikov. Pa tudi kakšnega takšnega onesnažujočega tovarniškega ognja ni za tem dimom, ker je to nekakšen savnar-ski dim, ki prihaja, kakor so mi nekoč povedali, iz likalnic. Če torej sodimo po tistem, kar vidimo, bi lahko pristali na podmeno, da tudi za onim drugim Murinim dimom, ki se je pokadil pred kratkim, za vsemi temi govoricami o računih njenih direktorjev v tujih bankah, ni ognja. Ali pa je potemtakem v resnici soboški Demos razširja! govorice o kriminalnih dejanjih Murinih šefov? Toda kako bi se lahko takšne govorice prijele, kako bi se lahko začel dvigovati dim, če ne bi že nekoliko tlelo?
V Muri je ogenj, nad katerim bodo še večkrat zabrbotale govorice in ni potrebno, da ga vanjo zanaša Demos. Prinašalci ognja in demos so v Muri sami, bili so tam, še preden je nastal Demos in preden so začele vzletavati govorice. Demos, kakor vemo, ni samo oznaka za koalicijo nekomunističnih strank, ampak, po Doklerje-vem Grško-slovenskem slovarju iz leta 1915, pomeni tudi: »narod, ljudje, občina (prebivavci), preprosto ljudstvo v nasprotju s ple-menitniki«. Kakor pa so Murini direktorji, ki so vsi grozili z odstopom, čeprav je ljudstvo, torej demos, nikakor pa ne Demos, natolcevalo samo o nekaterih, ravnali kakor plemenitniki povezani z zaprisego »vsi za enega, eden za vse«; tako jih po drugi strani razumem, in to, kako jih razumem, je mogoče razmeroma preprosto pojasniti s primerjavo Murinih razmer s tistimi, ki jih Freud opisuje v knjigi Totem in tabu. Za svoje podrejene v tovarni, za svoj demos, pa tudi v očeh politične javnosti, so Murini direktorji ljudje evropskega formata, ki si zaslužijo, da jih demos zasiplje z nežnostmi; so ljudje ki v luči Freudove psihoanalize postanejo tabu. Zaradi skrbi, da se stvari ne bi obrnile na slabše, pa nastane kompleksno stanje prisilne nevroze in v tej pretirani pozornosti do direktorjev se pojavijo nasprotne težnje, ki se zlijejo v tokove sovražnosti. Freud piše v omenjeni knjigi, da je takšen ambivalenten odnos do poglavarjev v nekaterih tihomorskih in afriških skupnostih pripeljal do tega, da nihče več ni hotel opravljati poglavarske funkcije in so morali ljudi na položaje postavljati s prisilo, tako da so naslednike za te funkcije, ki so jih določili na tajnem koncilu, ugrabili in jih imeli tako dolgo zaprte v hiši fetišev, da so pristali na vladanje. Ponekod pa so morali, kajti ljudje so se oboroženi upirali ugrabitvi, v ta namen uporabljati tujce.
Predstavljajte si zdaj torej, da Mura nima več vodstva in ga med domačini tudi ne more več nano-vačiti, ker se vsi, zavedajoč se brezmejne norosti demosa, oboroženi upirajo nastavitvi na direktorski položaj. V tem primeru nam ne bi preostalo nič drugega kakor črncem v Sierra Leoneju, o katerih piše Freud. Zajeti bi morali prvih 23 tujih partnerjev, in sicer čim prej, da se ne bi že razširil negativni imidž po sesutju vodstva, ter jih imeti tako dolgo zaprte v Murinih hišah visoke fetišne mode, da bi klonili. Za tiste, ki ne dajo veliko na psihoanalizo, se to mogoče sliši pretirano in absurdno. Toda na absurd kolektivnega odstopa je mogoče reagirati samo z drugim absurdom. V luči psihoanalize pa je mogoče razumeti tudi jok moje profesorske kolegice, ki je v času štrajka srednješolskih učiteljev slišala pogovor Murinih delavk, ki so bentile čez učitelje, ki da živijo na njihovih žuljih in bi — že tako predobro plačani — radi imeli še večje plače., Tisti, ki so jim takrat prinašali ta prometejski ogenj spoznanja, so bili njihovi šefi in lokalni politiki.
Kdor seje veter, žanje demos.
Svež veter je zavel tudi v politiki?
Prve svobodne, tajne in demokratične volitve so že nekaj časa za nami in nova oblast seje že usidrala na ključnih družbenih položajih. Tako je tudi v Pomurju, kjer je koalicija Demosa dobila večino glasov volilcev. Kot kaže, so se prve politične strasti že umirile, čeprav tudi tokrat ni šlo brez večjih pretresov in presenečenj, zlasti pri taktiziranju in kadrovski kombinatoriki. To se je še najbolj pokazalo pri razdelitvi občinskih stolčkov, ko so predstavniki drugih strank oporekali strokovnost in primernost posameznim kandidatom. Končno pa je zmagoviti Demos — največjo podporo so dobili krščanski demokrati — na vodilna mesta postavil svoje ljudi. V vseh štirih pomurskih občinah so medtem tudi uredili prostore za poklicne sekretarje občinskih Demosov, in sicer večinoma tam, kjer so bile dotlej bivše družbenopolitične organizacije, ki so morale zaradi preobsežnega aparata in pomanjkanja denarja za vzdrževanje odstopiti del svojih pisarn.
Prve skupščinske razprave z novoizvoljeno poslansko zasedbo ne kažejo, da bi do različnih stališč odbornikov prihajalo zaradi različne strankarske pripadnosti, pač pa zato, ker ljudje pač različno mislijo. Upajmo, da so primeri iz ljutomerske občine, ko so se v predvolilni medijski vojni protikandidati obirali do kosti in ste bi nasprotno politično stran z uničujočo kritiko prikazovali v najslabši luči, že preteklost in da se zgodovina ne bo ponavljala. Najslabše bi bilo, če bi se strankarske strasti nadaljevale in se ne bi kmalu polegle, kar so nam pokazale zdrahe ob delitvi funkcij v občinski skupščini. Takrat so namreč razprave pokazale, da gre še vedno bolj za to, kdo bo koga, in ne za iskanje najboljših skupnih rešitev.
V radgonski občini so prva zasedanja občinske skupščine pokazala, da so odborniki ne glede na različne politične barve in moč svoje stranke v parlamentu pripravljeni na skupne dogovore. To lahko trdimo tudi za lendavsko občino, kjer je bil Demos absolutni zmagovalec volitev in so bile temu primerno razdeljene funkcije v parlamentu in izvršnem svetu. Tudi v soboški občini poudarjajo, da je najpomembnejša strokovnost, ne pa strankarska pripadnost. V Murski Soboti so vodilna mesta v občinski vladi prevzeli res novi ljudje, mlajše in srednje generacije, bivši funkcionarji pa so se v glavnem preselili med uradnike ali pa odšli drugam. Če je zares zavel svež veter v pomurskem političnem življenju, pa bomo občutili šele čez nekaj časa, saj rezultatov skupnega dogovora o vseh pomembnejših zadevah ni mogoče pričakovati čez noč. Pokazati pa se bodo morali kaj kmalu!
Milan Jerše
Je že tako, da funkcije ne moreš prevzeti, če se ne predstaviš s svojim programom. Le-ta je praviloma tudi merilo, da te sploh izvolijo. Tako je pri izbiri poslovodnih delavcev, bilo pa je tudi pri volitvah predsednikov občinskih skupščin in predsednikov izvršnih svetov. V našem listu smo . 24. marca 1986 objavili izjave pomurskih predsednikov in »iz-vršnikov«, zato bo zdaj, po preteku mandata, zanimiva osvežitev obljub. Toliko bolj, ker njihovi nasledniki (v glavnem so to demosovci), pravijo, da je bilo veliko obljub, narejenega pa bolj malo, zato je marsikatero področje na psu, najbolj seveda gospodarstvo. V lendavski občini, na primer, bodo zato stanje dediščine temeljito popisali. Naj se ve, kaj prevzemajo!
In zdaj — v nekaj besedah seveda — k povolilnim obljubam. Ljutomerski predsednik občinske skupščine Matija Severje dejal, da bi poudarek moral biti predvsem na odgovorni kadrovski politiki ... S tem (deklarativnim) zavzemanjem sije podžagal vejo, saj ga je nekje sredi mandata nasledil Miro Steržaj. Sicer pa se je nekako zavaroval, rekoč, da funkcionarji niso vsemogočniki, ki bi s čarobno palico v trenutku odpravili vse slabosti. Vsekakor pa ne pri preobrazbi, gospodarstva, kjer naj bi od delovno intenzivnih programov prešli na take, kjer bo več lastnega znanja. Ljutomerski predsednik izvršnega sveta Ozvald Tučič pa je menil, da občinska vlada ni organ, ki bi dajal nasvete posameznim organizacijam, ampak bo vodil le pametno politiko gospodarje-
nja. Zavedal se je odgovornosti. Tudi on je sredi sicer 4-letnega mandata odšel, na njegov stol pa je sedel Franc Štrakl.
V G. Radgoni so'v prvem krogu volitev dobili nepoklicnega predsednika občinske skupščine Petra Fridaua, predsednika izvršnega sveta Janka Slaviča pa so izvolili pozneje. V našem listu smo objavili le izjavo župana. Obljuba je bila na gospodarstvu, kjer daje treba najti rdečo nit, ki bo vse delovne organizacije povezala. Obljubil je, da ne bo ka-binetskega vodenja politike, kar je uresničil z zasedanjem občin-
BRSKAMO
ske skupščine v Apačah, enkrat pozneje pa v Lovrečiči ob Jadranskem morju!
Soboški predsednik občinske skupščine Andrej Gerenčer, ki je edini od prejšnjih županov to tudi zdaj, je dejal, da skupščina mora postati resničen nosilec razvoja občine, zato je treba okrepiti vlogo in položaj zbora združenega dela. Toliko bolj, ker občina naj ne bi bila rezervat za pridelavo hrane. Gospodarstvo mora biti fleksibilno. Predsednik izvršnega sveta Janez Stoti ni obljubljal čudežev, kajti probleme je treba rešiti v okoljih, kjer •nastanejo. Možnosti za nove programe pa je seveda treba iskati, prej pa razčistiti, koliko in v kakšni obliki je gospodarstvo pripravljeno združiti že tako skromno akumulacijo.
Rudi Leiner, ki so ga za pred-
sednika izvolili v Lendavi, pMe dejal, da nobena stvar ni dobra, dane bi bila lahke>b » Ni obljubil pretresljivih P memb, ampak le kakovos gospodarjenje, povečanj« ske pridelave, zaposlovanji, razmah gospodarstva « je tudi predsednik izvrsneg . SO Lendava Jože Kuronj • . ko si je obetal od odprtja ka premoga, dejal je, da zavzemal za nove izdeiavno' grame: družbene dejavnosti" smejo biti pastorek.
Nanizali smo nekaj p«** obljub, zavzemanj. Seve^ je v 4-Ietnem obdobju spremenilo in cilje P?s- ne mo-glavo. To pa seveda ni m re biti opravičilo, da bi šli mimo dela tedanjih i tu narjev. Le-ti (zlasti Pre jjjjli izvršnih svetov) so sice r v skupščinah vsako leto p' o delu, vendar se ® » jra. skupščina (beri: neza ni) ni poglabljala, ^duj' . vet mo poslance, ki priP. lotili; strankam, pa gre za dej govornost s posledica te^ui so na položajih, niso P jneoble ocenam javnosti (m 0. sodbe, morebitne pohodi pak tudi svojim Stranj,, te niso nedotakljive, Kaj bo razultatov, potem J na prihodnjih volitva podprli..Skratka: zdaj 1« ^ in prav je tako. Je P3, -mikov11! tudi od sedanjih preds mogoče pričakovati upjje^ so nekateri prišli do > tel to (ali pa predvsem j oZiti-pripadajo demokratični ji-	g. Soh^’11
ALI SPET GIMNAZIJA V MURSKI SOBOTI
V š. 1. 1990/91 seje na SCTPU M. Sobota vpisalo 161 učencev v L letnik vzgojno-izobraževalnega programa GIMNAZIJA. Učence bomo razvrstili v pet oddelkov in jih priključili k devetim oddelkom NARAVOSLOVNO-MA-TEMATIČNE DEJAVNOSTI in šestim PEDAGOŠKIM v NARAVOSLOVNO PEDAGOŠKO USMERITEV SCTPU MURSKA SOBOTA. Profesorski zbor bo moral vsem učencem zagotoviti, da se bo program kar naj-kvalitetneje izvajal
Po strukturi je program GIMNAZIJA enovit, srednješolski splošno-izobraževalni program s fleksibilnim predmetnikom, s predmeti na vseh ravneh izobraževanja in izbirnimi predmeti. Program je namenjen pripravi na univerzitetni študij: Kriterij za vstop na UNIVERZO bo matura z eksternim vrednotenjem znanja po zgledu mature, ki je v veljavi
v večini razvitih držav. Da bomo pri preverjanju teh kriterijev čim uspešnejši, bomo morali čim prej prevzeti že večkrat izrečeno misel: »Učenec in profesor nista sovražnika, ampak morata skupaj premagati sovražnika — opraviti morata maturo.«
Učenci, ki se vpisujejo v GIMNAZIJO v šol. letu 1990/91 bodo opravljali zaključni izpit iz štirih predmetov: SLOVENSKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO, MATEMATIKA, TUJI JEZIK in PREDMET PO IZBIRI. Naslednja generacija pa prav gotovo maturo iz petih ali šestih predmetov.
GIMNAZIJA mora postati šola, kjer vlada intelektualna svoboda in kreativnost; vodilo k uspehu je zaupanje in prepričanje, da so ljudje voljni in sposobni delati. Dobra prenovljena GIMNAZIJA je lahko samo šola, ki nudi učencem v vseh delih
programa sodobno in relevantno znanje, ki ga bo moč posredovati z boljšo izrabo učne tehnologije in računalnikom, ki se ga naj naučijo uporabljati vsi učitelji. Vse to narekuje drugačen način dela in sedaj prevladujočega, drugačen odnos med profesorjem in učencem, predvsem pa objektiviziran sistem sprotnega preverjanja znanja in svetovanja učencem. Učencu-dijaku je v obdobju , odraščanja treba, tenkočutneje kot doslej, pomagati, da odraste in si pridobi osnovno in splošno . izobrazbo, šolo pa naj doživi kot demokratičen prostor, tudi dijaških argumentov, da bo SAMOZAVESTNEJŠI izstopil iz nje.
Vse to seveda narekuje pedagoško avtonomnost učiteljskega zbora, ki mora pripraviti lasten program šole in zagotoviti izbiro različnih vsebin zanimivih za učence, med njimi tudi teorijo spoznavanja in organizacijo uče-
nja s treningom za lastno uporabo in razvijanje osebne senzibilnosti in komunikativnosti, ekonomska in organizacijska znanja tudi za lastno ekonomsko in delovno učinkovitost, antropologijo, eksperimentalno psihologijo, socialno delo in še kaj. ..
Le če bomo to znali in hoteli, bo šola imela pogoje za eksterno verifikacijo s strani države. Ta pa je nujna, da zaščitimo učence in ovrednotimo delo učiteljev.
Na SCTPU Murska Sobota moramo čim prej pedagoško osamosvojiti GIMNAZIJO — NARAVOSLOVNO PEDAGOŠKO • USMERITEV, saj je strokovno pedagoška problematika svojstvena v vsakem izobraževalnem programu in tudi učenci v vseh programih na centru morajo biti obravnavani specifično in ne uniformno.
NADJA IVANC MILOŠEVIČ
Sanitarna inšpekcija lokalnim vladam Pomurja
NA VODI
Prilagamo vam predlog programa za ugotavljanje ogroženosti okolja v Pomurju. Ob navedenih razlogih dodajamo še naslednje:
— V razpisih za izrabo sredstev za varstvo okolja (ekološki dinar!) je povsod naveden kot pogoj »strokovno verificirana ocena obremenitve okolja«. Take splošne ocene za naše območje še nimamo oz. so posamezne presoje zelo razdrobljene.
— Kontrolo živilskih izdelkov kot posrednih pokazateljev vplivov iz okolja opravljajo na koncu celotne verige pridelave hrane. Pomemben in v svetu priznan nadzor pa je že na začetku omenjene verige: nadzor krme, živali, celotne prireje in nato izdelkov. Pobude za te vrste kontrolo so že tudi pri nas.
V tem slogu se začne pravkarš-nji dopis sanitarne inšpekcije pri upravi za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava,
SE KAŽEJO VSI NASI GREHI!
Ljutomer in Murska Sobota. Hkrati so vanj zajete ustanove za organizacijo oz. izvedbo programa. Gre za Zavod za ekonomiko in urbanizem (»ima evidentirane vse ali večino posegov v okolje v Pomurju in lahko izdela kartografske prikaze«) in za Zavod za zdravstveno varstvo s Centrom za varstvo okolja Maribor (»že več let opravlja različne analize tudi za Pomurje in rezultate uporablja v končni oceni; ob tem je v skladu z določili 17. člena Uredbe o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda, Uradni list Republike Slove-venije, št. 6/90, pooblaščen za opravljanje takih raziskav«).
Predlog programa, poslan vsem štirim pomurskim izvršnim svetom, imenovanima zavodoma, Gezi Bačiču na Kompas v Gornje Petrovče in prof. Štefanu Smeju iz stranke Zelenih Murska Sobota, se sicer začne z izhodiščnimi spoznanji, kot so: v okolju
ni možen neomejen razvoj, sleherni element v okolju ima svoj pomen in vpliv na druge elemente, vsak razvoj povzroča ob ugodnih tudi neugodne posledi-
Glavni usklajevalec naj bi bil soboški Zavod za ekonomiko in urbanizem, glavni izvajalec pa mariborski Zavod za zdravstveno varstvo oz. Center za varstvo
Potrošnikovo skladišče je v letu 1988 prodalo 226.500 kilogramov raznih herbicidov, insekticidov in fungicidov. Industrija porabi letno okrog 2,398.000 kilogramov in 132.580 litrov raznih nevarnih oz strupenih snovi. Zato nastane letno v industriji kakih 1,817.830 kilogramov posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, 320.000 kubičnih metrov gnojevke na treh družbenih svinjskih farmah in 950 kubičnih metrov plastičnih odpadkov.
ce, ki se lahko pojavijo šele po daljšem času.
Kateri (kakšni) so razlogi za raziskave?
• Obiščite nas in prepričali se boste, da se prilagajamo vašim potrebam ter okusu!
Trgovina na aroono
VERA HORVAT ŽIŽKI
ima v zalogi
ENOBARVNE MAJICE
iz uvoza, obleke, trenirke in drugo blago.
Že več let ugotavljamo posredne ali neposredne neugodne vplive iz okolja kot posledico različnih dejavnosti. Najbolj je to opazno v pitni vodi, kjer se končno kažejo vsi naši grehi. Merimo na zaznavo vsakršnih pesticidov, sledov lindana, DDE in TDE, posledic kemizacije v kmetijstvu, navzočnosti alg v gramoznicah v navezi s fosfati, nitrati, natriti in amonijakom, neurejenega odvajanja odplak z naselij. Ostanke pesticidov najdemo celo v posameznih živilih. Intenzifi-kacija kmetijstva in raba različnih kemičnih snovi, zemljiške in vodne melioracije bistveno spreminjajo ravnotežje v pokrajinskem ekosistemu.
okolja Maribor. Pritegnili bi še ljubljansko Biotehniško fakulteto s prof. Lobnikom. Ti bi izdelali konkreten program z določitvijo vseh potrebnih frekvenc, mest in obsegov za vzorčenje — od tal, vegetacije, mleka in žitaric do mesa, sadja, grozdja, pitne vode, tekočih voda in padavin. Od Hidrometeorološkega zavoda bo treba dobiti podatke o škodljivih primeseh v zraku, od posameznih onesnaževalcev pa o škodljivih snoveh, ki jih spuščajo v zrak. Podobno velja za radioaktivnost.
Kdo (od kod) bo vse to plačal?
Kot možni viri sredstev se kažejo: ekološki dinar, prispevki iz spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, zainteresirane asociacije ^ (živilska industrija, lovske družine, ribiči in drugi), občinski proračuni in še kakšen.
»Vzhodni« turizem pred vrat' s V minulem letu^110-velikim družbenim^ -čnim in gospoda«*-	ali
membam, ki so se nenačrtno pojav1 ‘ e|ina|Z. skih državah. Stara* gublja meje, vzhodom in zaho manj izrazita. Bit' . nel» danes ne pomeni slabega, vrednega nja. Biti iz Če?ke’. ptX Poljske in Madžarske.^ danes prednost pr Pjeparn1 nju mednarodnih posojil ter številne ugodnosti.
Tudi v turizmu spremembe v E jet11 a simbolično: pra ,, ljudeh1..
Vič omogočeno, da Se"n&^ turistične centre	t
Evropi. Turisti Z	^1«
do zelo polnem celotnem turisti	jprS।
tu vsake države, . se t turistično. Neka. zavedajo. Le p eja uradnem odprti skor^ jt poslali ponudbe s lovičnimi cenam' e|j ja ne bojijo, da btfjifll b^. tega izgubo, sajl s -6 po znižanje v Prl^ifre akcl|j^[iO lo. In rezultat hi) je tudi tvema romanje z Vzhoda hodu. Junija so n |jjo, hi »okupirali« ‘dcu‘,5 ii-dajihje bilo o uk. 0 7’ le v Benetkah eVečfj|fil soč. No, kar je P iTUrtO več, kajti mesto^e že tako dovolj te ko onesnaženosti -	.
In kako je PrL"nsid daj smo ob Ja^ srečevali kar p« (P £<-njakov«, ker srn in drugega) najb J, prih nejša možnost- poj pa verjetno
Vztrajamo pri ^epraJi (jih še zvišujem h^rjaLj * celo z Zahoda Pj tUr^Ji so pretiraj Vzhoda pošli k " imeli možnost	pj
drugje? In k°n .m zaJ7 smo sploh nared^j ^ gando naših tuavnih gljivosti m na teh deželah?	„ (ij
Kot kaže, srno tudi v dejanji« e v Pf preteklosti —	p6ie
nosti! pernat3 °
Kako izpeljati ponujeni program?
Branko Žunec
VESTNIK, 12
STRAN 4
Portreti iz diaspore — dr. Tone Ferenc (II)
NOB z elementi državljanske vojne
»Tabu tem res ni. sem pa že nekje zapisal, da pa so tabu dokumenti, se pravi, da zgodovinar ne more priti do zgodovinskih virov.«
, Zadnjič smo objavili prvi del odprtega pisma z vprašanji za nasega rojaka, zgodovinarja, dr. Toneta Ferenca. Naslovili smo kdor je spustil psa z verige, naj ga še lovi. Tokrat skušamo biti Prispraševanju še določnejši — spet skozi besedila samega dr. Fe-ca. Sklicujemo se na njegov referat (Predaja nemške vojske iz • ^vzhodne Evrope, Konec druge svetovne vojne v Jugoslaviji) in Opravo za četrto okroglo mizo jugoslovanskih in britanskih zgo-0V|narjev na Brdu pri Kranju, 9. in 11. decembra 1985.
Je kraj življenja in kraj smrti. Kren in Macesnova gorica sta kraja nasilne in nepotrebne smrti.
Knightu M l™ gospodu op. g 4dr, Robert Knight -njegov /c a . hvaležni za PogJe(hheferat’ 'n s'cer v dveh »oio'« ^er Je terneljito opravil kako ' ko Je prikazal, skih do sk>epa britan-rnskih ask!b oblasti o izročitvi slinenv10 Jugoslovanskih kvi-VanskimSnhietSkim in jug°s!o-ie obraz ,astem' Drugič, ker PačnimiUna z nekaterimi na-ttditv^-10 zel° Pristranskimi stOya mi,grofa Nikolaja Toliki zarot' ° 'menovani »celov-Pomemi/' Za nas Je ta referat Zat0’ ker 'e »ljen y , članek ze bil obja-družb. z?ledarju Mohorjeve tekalo ; _ovcu- Kako je po-skih kvisiT0^6 jugoslovan-oblastem ngov jugoslovanskim — ’ 0 tem smo jugoslo-
vzhodnoevropske študije — op. B.Ž.), bi se pridružil temu( kar je povedal kolega dr. Bo-ban o izrazju. Moti me, recimo, naslov poglavja državljanska vojna v Sloveniji. Jugoslovanski zgodovinarji ne govorimo in nihče ni niti najmanj upravičen govoriti o državljanski vojni v Sloveniji. Zlasti v letu 1945 nismo imeli niti ene formacije, nasprotne narodno-osvobodilne-mu boju, ki ne bi bila pod neposrednim poveljstvom nemške SS in policije. Mislim, da govorimo o narodnoosvobodilnem boju, ki pa je seveda imel elemente državljanske vojne. Tega mi ne zanikamo, toda primaren je vendarle bil narodnoosvobodilni boj (podčrt. B. Ž.).
Drugo, kar bi želel povedati, je to, o čemer je poročal tudi Steven-son, ko je o beli gardi (misli domo
^^sRi a^tanfkjk0^113^' obveščeni ?literat,, Vlrov in emigrantih v^^pa izjug°$'°’ , so o ce so ohranjeni >j0, ^'oh Pastal>- Ce °b-vtoPni.’0 inarn vedno nedo-»ih kv??”1 usodi jug°sl°-pIn8°v vemo iz i^lednip Ijterature. Gre za J ^topck^h161?61 kakšen Je Lv jupL, ' VrnJenimi kvislin-J ^Porih °'iansk'l' ,aboriščih iteh J kd° je odločal o kakšn P'n in posamezni-
5	W>a merila za
Mi"1 ^tann^"1’ kateri no,ra‘ C'»a odi/ Ravniki so vpli-2^0 je hnanle os,rine kazni, Nel"1'*'1« kL° Stevil° določenih več t n (”odčrt' B' Žd' s/)a in iz mo iz PrlP°vedo-Hif.? čaSOn.p,sanja v sloven-Vin^ilt' JnP1SjU v Poslednjih > znan°S ovanska zgodo-
?° morala 0 ti. objektivno sprego-vh h sp°du k" ■ ,
vpr^'?htu sem zasta-c anjl: Prvo’ ali Je 'S. Pnhod v Wolfs-
Piiberk P°iezan, z doga' Je p8a vi/ U' z nekega bn-atlindantSem ug°t°vil. da I5 u ,?sme britanske v wcCreery prišel Zam°L-S^erg 'n da Je '^eirku- J^Udl1 dogajanja v (K. na r„ namreč nisem armadeZL°la8° gradiva Inžn^ospod ’ tz' ga ie’tako so" videti ^ht ime' PrP Nsla 'Je to J'n durgo vprašaje , Pet ffi, -a-je Eisenhower res Sarinade tretje ameri-'hiki v a Jug v Avstrijo, 'oUt’da jih /Zl z vojnimi ujeli iaPovPre|me’ ali pa je do izbiti juonoan0 tud' z naČr' unjal^0rošlF<?SlOVansko arma-D. T > če se ne bi sama »koL°^"am-č tisti ^et/oveljstvii^čeli v zavezni-
načrte 2JZdelovad kon-^iti/^ske v„a 'znnjenje ju-^ito^8 e> Za m ke z zahodne tum ^Organovo črto ni n Vse. Koroške. N |?°ška ^vabljenega ge-Je§ov,ca, ki ie !”' /°r°v z v--tadi imel nekaj Seniki //J;?! brilanskb ^i vjreovorih n ^oroškem. O Kar' ze,o skonr°Ča-i° britan-
'tfet Se ti/ p°-
’ ' Soli bur°P«an .	,a slovanske in
brance) rekel, da »je bila pod nemškim nadzorom številčno in moralno krepkejša«. Seveda je dvoumno, od česa je bila številčno in moralno močnejša. Ali se je v tem času številčno okrepila? (Mislim, da se v začetku leta 1945 številčno ni okrepila) Domobranstvo je imelo okrog 13.000 mož v tako imenovani Ljubljanski pokrajini in 2500 mož v Slovenskem primorju ter nekaj stotin na Gorenjskem. To so bile tri različne domobranske formacije. Ste-venson nato nadaljuje, da je bila nevarnost še večja, saj si je slovensko partizansko vodstvo še naprej prizadevalo zaustaviti »zmanjšanje« svoje popularnosti. Pri tem je krepilo in poudarjalo svoje zahteve po slovenskih krajih v Julijski krajini, Istri, na Koroškem in Štajerskem. Ne vem, od kod prof. Whee-lerju ali Stevensonu ti podatki polkovnika Petra Moora, da se je v Sloveniji popularnost vodstva narodnoosvobodilnega gibanja zmanjševala. V naših dokumentih tega ni zaslediti.
Zima 1944/1945 je bila za slovensko partizanstvo, za narodnoosvobodilni boj v Sloveniji izredno huda. Nemški okupator je uničeval osvobojena ozemlja na Štajerskem, Primorskem itd., zato bi zavaroval svoje zveze s frontami — s sremsko fronto in s fronto v Italiji ter z nemškim rajhom. Jasno nam je tudi, da se je v nekaterih partizanskih enotah bojna morala nekoliko zmanjšala, saj se je bližal konec vojne in si je marsikdo želel ostati živ — to je pač človeški psihološki faktor. Medtem ko seje v nekaterih domobranskih enotah, zlasti v udarnih bataljonih, morala okrepila, predvsem zaradi obupa pred koncem, pred neznano usodo.«
Tako dr. Tone Ferenc v svoji razpravi pred petimi leti. Navedeni referat pa končuje s presojo odnosov med Jugoslovansko armado in britansko vojsko, pri čemer je mogoče govoriti o oviranju, pa tudi o sodelovanju. »Najizrazitejši primer sodelovanja pa je pomoč pri zajetju kvislinških oddelkov pri Pliberku 15. maja in dva dni nato še pri čiščenju tega območja. Za sodelovanje lahko štejemo izročitev večine tistih kvislinških oddelkov, ki so že bili v britanskem ujetništvu na Koroškem (tam je bilo 17.125 Hrvatov, 17.000 Slovencev, 4203 Srbov). Ta izročitev in nadaljnja usoda izročenih ljudi pa že presegata časovni in tematski okvir tega prispevka.«
Tako smo določena vprašanja našemu rojaku nastavili, zdaj gre za to, da se dokopljemo do odgovorov.	Branko Žunec
Mogočen lesen križ bo poslej opozarjal na grobišča slovenskih domobrancev.
Nedeljsko jutro je bilo sprva oblačno in le tu in tam so sončni žarki posijali skozi oblake, ko so se že začele zgrinjati dolge kolone ljudi in se usmerjati v kočevske gozdove pod Krenom. To velja tudi za širše ljubljansko območje in ne le za kočevsko. Že od sedmih zjutraj so iz Ljubljane brzela vozila po Dolenjski cesti, potem pa pri Lavrici zavila desno — smer Kočevski rog, cilj morišče v osrčju slovenskega pragozda, ki se bo za nekaj ur spremenilo v svetišče, v katerem bo peta maša zadušnica in z njo simbolni pokop slovenskih domobrancev, ki so bili doslej nesmiselno zanikani kot mrtvi ljudje. Blodni možgani so jih glasno prekleli kot slovenske sodelavce nemškega okupatorja in nato prepovedali, da bi se jih že mrtvih spomnili, jih civilizirano pokopali in označiti njihove grobove.
Nadškof dr. Alojzij Šuštar v svoji roški pridigi pravi:
»Današnja nedelja je edinstven dan v zgodovini slovenskega naroda. Cerkev v Sloveniji obhaja danes zunanjo slovesnost sv. Cirila in Metoda, naših blagovestnikov, ki sta nam prinesla vero in temelje omike. Mi pa smo zbrani na kraju smrti in smrtnega molka, ki je trajal dolga leta v zamolčanosti dogodka in nedostopnosti kraja. Danes javno opravljamo simbolični krščanski pogreb domobrancev, ki so tu ali drugje našli svojo smrt. S tem simboličnim krščanskim pogrebom in mašo zadušnico stopajo v javnost in enakopravnost v slovenskem občestvu mrtvih in živih.
Krščanski obred, ki ga sicer nočg-mo nikomur vsiljevati, mašo zadušnico in molitve za mrtve pa opravljamo tudi za vse druge žrtve iz vojnih in povojnih let, tu v Ko-
Milan Kučan: Je čas vojne in je čas miru. Zdaj je čas miru.
čevskerh Rogu in drugod, za slovenske partizane, ki so padli v boju. za vse druge žrtve vojne — Hrvate. Srbe in pripadnike drugih narodnosti, ki so kakor koli in kjer koli našli smrt. ..«
Roške poti so vrvele vse do začetka žalne maše. Vsak, ki se je namenil ta dan v ta kraj, je hote! tudi videti, kje in kakšne so globeli, napolnjene s kostmi, s tem edinim preostankom tistega, čemur se 'reče oče, brat, sin... S preostankom tistega, čemur se je reklo življenje.
Glasovi utihnejo, ko se zbijemo v tesno kolono. Drug ob drugem stopamo, bolje — lezemo v skalovje in korenine nekam v čedalje bolj mračen gozd. V pričakovanju nečesa strahotnega pretresljiv molk, le v črno oblečene starke polglasno ihtijo oh migotajočih svečah. Ti drobni plamenčki dajejo okolju nestvarno podobo. S težavo se prerinem nekam v ospredje, kjer slutim, da je TISTO. Skalno brezno obdaja zasilna lesena ograja. Ljudje hočejo bliže,
TU SMO ZMAGOVALI IN SKRIVALI ZLO
Po oceni je bilo v roških gozdovih pri maši zadušnici med 20 in 30 tisoč ljudi.
redarji pa opozarjajo: Ne naprej, zdrsnilo vam bo! Pred nami je brezno; morda je globoko pet metrov. Nekoč, pravijo domačini, je bilo celo dvajset metrov globoko.
Potem pa so nekega dne vanj »deževala« trupla. Pravzaprav niso bila vsa trupla; tu in tam je bi! še živ človek. Prestreljen, a še vedno živ. Trupla pa so »deževala in deževala« in ko so napolnila brezno in so zminirati robove brezna, tudi živih ni bilo več med trupli. Sčasoma se je zemlja posedala, kljub temu pa brezna ni več, ostala je le nekaj metrov globoka, za kmečko dvorišče velika kotanja. Tam na dnu je nekdo postavi! križ in tudi svečke je prižgal. Kdo je tam spodaj, čigave kosti smo prišli simbolično pokopat?
Britanska vojaška . poveljastva na Koroškem so jugoslovanske kvislinške vojake začele z železniškimi transporti vračati v Jugoslavijo 18. maja 1945. in to iz Vetrinjskega ujetniškega taborišča. Po nekaterih podatkih naj bi bilo sredi maja 1945 v tem taborišču 9100 slovenskih domobrancev in pripadnikov »politične policije«, in to z oddelka iz ljubljanske pokrajine ter iz Gorenjske, ki je bila priključena Reichu, ter s Primorske, ki je bila pred vojno pod Italijo. Poleg teh je bilo v taborišču še 2400 pripadnikov Nedičeve srbske državne
straže in 4400 pripadnikov ruskega zaščitnega korpusa iz Srbije.
Zgodovinski viri tudi navajajo, da je bilo v taborišču okoli 6000 slovenskih civilnih beguncev, tako imenovanih razseljenih oseb.
Potem ko so britanska poveljstva izročila okrog 18000 hrvaških
Na robu brezna lučke in vprašanje: Kdo je tam spodaj?
domobranov in ustašev, so začela prek meje pošiljati tudi pripadnike Nedičeve državne straže, nato pa slovenske domobrance. Od 27. do vključno 31. maja naj bi po britanskih vojaških virih prek meje poslali 10500 slovenskih domobrancev in okoli 600 civilnih beguncev. Ti so se prostovoljno odločili, da se priključijo transportom domobrancev.
Kam so bili prepeljani slovenski domobranci, je za sedaj znano le iz spominskih zapisov, ne pa tudi iz uradnih ali drugih pisnih virov. Tako vemo, da so bili prepeljani v dve sprejemni taborišči, in to v Teharje pri Celju in v Šentvid nad Ljubljano. Nekaj skupin domobrancev je bilo tudi v vmesnih taboriščih v Kranju in Škofji Loki. Pripadniki Ozne za Slovenijo so v teh taboriščih, kot je moč sklepati, na kratko zaslišali večino vrnjenih domobrancev. Izjave, ki so jih dobili pd slednjih, so bržkone primerjali s podatki, kijih je zbrala Ozna v letih 1944-45. Ta organizacija je imela tedaj približno 5000 kartotečnih listov, med njimi tudi s podatki že iz leta 1942.
Del domobrancev so kmalu za tem izpustili, drugi del pa poslali na prisilno delo oziroma na sojenje. Po sicer redkih ohranjenih zgodovinskih virih je mogoče sklepati, da so bili med temi zlasti mlajši letniki, vključno do rojenih leta 1926. Druge so v zadnjih dneh maja in prvih dneh junija 1945 odpeljali v Kočevski Rog in jih usmrtili.
Maša je odpeta in domobranci simbolično pokopani. Nad gozdom odmeva Lipa zelenela je .. . Pevci, ki so doslej peli pri maši, pojejo žalostno slovensko pesem. To je nekak prehod od liturgičnega obreda k. povsem zemeljski komemoraciji. Pričakujemo govor predsednika Predsedstva Republike Slovenije Milana Klicana. Če so se doslej tisoči in deset tisoči držali v spoštljivi oddaljenosti od improviziranega oltarja, so zdaj privreli neposredno predenj. Nadškof je daritveni in sporočilni prostor prepustil posvetnemu predsedniku.
»... Bile so priložnosti, da bi se stvari med vojno in še posebej ob njenem koncu in neposredno po njem iztekle in uredile med nami drugače. Da bi že zdavnaj našli svoj mir v nesmiselni in apokaliptični vrtinec vojne proti svoji volji potisnjeni in razdeljeni sinovi in hčere slovenskega naroda. Mogoče nam je prepoznati okoliščine, dejstva, pa tudi posamične človeška ravnanja, ki so oteževala ali celo preprečevala, da bi do današnjega dejanja sploh prišlo. Je pa
tudi res, da so morala dozoreti splošna spoznanja, da je moralo priti do novega duha časa, da se lahko, tako iskreno upam, brez sovraštva v srcih in pretreseni ob sprejemanju še ene boleče resnice zadnje vojne, spravimo s svojo lastno preteklostjo, da ji končno dovolimo. da postane zgodovina. Vse ima svoj čas in vsako opravilo ima svojo uro pod nebom! Nas je zgodovina izbrala, da prevzamemo pred njo in pred prihodnostjo to
Član predsedstva republike Slovenije Ivan Oman je kljub povabilu iz vladnega protokola vztrajal med svojimi. Morda je s tem hotel povedati, da se kljub visoki funkciji ne želi odvojiti od kmetov.
odgovornost. Opravimo jo zrelo. Tega dejanja ni mogoče ponoviti. Zmore ga zgodovinsko dozorel narod, sposoben preseči stare delitve in preprečiti, da bi na njihovih pogoriščih vzniknile nove. Sprava z vsemi žrtvami vojne, ki nam jo je naloženo izpeljati, je preizkušnja narodove zrelosti, samozavesti in samospoštovanja. Je odpoved lažnemu upanju, da more to opraviti kdo namesto nas. Je zgodovinska nujnost in naša kulturna in civilizacijska dolžnost. Je povabilo in nujen pogoj prihodnje, času in nam ljudem prepuščene sprave med živimi. Zato to odgovornost vzemimo nase z vsem dostojanstvom. Opravimo jo kot dejanje, iskreno porojeno iz spoštovanja do umrlih, padlih in pobitih. Ne sme in ne more biti nikogaršnja zmaga in nikogaršnji poraz. Zapre naj knjigo vseh naših vojnih in povojnih ran. Dokončno, brez sprenevedanja in brez zlih misli. Pokopljimo vse mrtve za vselej, z vsem dostojanstvom in spoštovanjem. Prepustimo jih spominu in sodbi zgodovine. Naj bodo vse nasilne smrti iz časov, ko so demoni vojne divjali med nami, izenačene v naši zavesti. Naj se ne ponovi več zlo iz vojnega in povojnega obračunavanja, ki je zlo za vse.
Je čas vojne in čas ubijanja. Je čas odločitve in čas žrtvovanja. Je čas spominjanja in čas novega upanja .. .«
V Kočevskem Rogu je spet vse tiho. Množica je prihrumela, od-žebrala molitve in, kot je rekel nadškof Šuštar, ji je zdaj lažje. Kajti, »ko se ljudje vračajo od pogreba, tudi če so ob pokopu še enkrat doživeli vso bolečino, so vendar olajšani. Sprejeli so, kar se ne da spremeniti, kar ni v človeških rokah.« Mrtvi v globelih pa bodo z vetrom še naprej ječali, le da poslej ne bodo več sami. K njim bodo prihajali svojci, ihteli z njimi: Nikoli več vojne!
Jože Šabjan, fotografije Jozsef Papp
jULIJA 199(J
STRAN 5
kmetijska panorama
Po izsuševanju še namakanje
Prejeli smo
V Kmetijski zadrugi Ljutomer—Križevci posebno skrb namenjajo usposabljanju kmetijskih zemljišč in tako so pred kratkim končali z obsežnimi melioracijskimi deli na območju Kozarica II. Zahvaljujoč predvsem mili zimi so od decembra do aprila opravili regulacijska, melioracijska in agromelioracijska dela na površini 1040 hektarjev ter tako pred poplavami zavarovali vsaj 200 hektarjev obdelovalnih površin. Naložba v vsa ta dela jih je veljala okrog 7 milijonov dinarjev, lastniki zemljišč pa so prispevali v enkratnem znesku 694 dinarjev po hektarju.
Čeprav je v melioracijskem postopku sodelovalo 690 lastnikov kmetijskih zemljišč, v kmetijski zadrugi pravijo, da posebnih problemov pri izvedbi del niso imeli, saj so dela potekala v glavnem na močvirnem območju in so kmetje sami želeli, da se zemljišča usposobijo za kmetijsko pridelavo. Pa tudi sicer so želeli čim manj posegati v naravno okolje, zato so staro strugo potoka v glavnem pustili, prav tako pa tudi precej grmičevja in druge zarasti. Nekaj te bodo ponovno zasadili, vendar se tudi kmetje zavzemajo, da bi bila ta zarast čimbolj avtohtona.
Z opravljenimi deli je večina kmetov zadovoljna, saj so površine usposobljene za intenzivno
V POLAM PRI MURSKI SOBOTI LETOS ŽE ČETRTIČ
Mlačev po starem
Vaščani Polane pri Murski Soboti se vneto pripravljajo na letošnjo Mlačev z maga-njarom, ki je postala že tradicionalna. Ob prikazu nekda- j njih običajev ob mlačvi so lanskoletno prireditev popestrili z bogatim kulturnim programom, v katerem so se predstavili ljudski pevci in godci. Prireditelji želijo kulturni program še obogatiti, obiskovalcem pa predstaviti predvsem pesmi o setvi, žetvi in mlačvi, zato vabijo vse ljudske pevce in godce, ki pojejo tovrstne pesmi, da sodelujejo na prireditvi. Prijave za nastop na prireditvi, ki bo v nedeljo, 5. avgusta, v dvorani vaškega doma v Polani, sprejemajo v Kmetijski zadrugi Panonka.
L. K.
Bikci za pitanje, teličke za pleme
Spodbudo za obisk na kmetiji Janeza in Ide Voros v Pince Marofu, ki je v stičišču Mure in jugoslovansko-madžarske meje, sem dobil potem, ko sem zvedel, da je kmetija dobila priznanje ABC Pomurke za velike proizvodne dosežke. Zaslutil sem tudi, da kmetovalcema to moralno priznanje najbrž veliko pomeni. Pa sem se uštel, kajti Vbrbseva prizna-
nja še nista dvignila.
»Ne mika me, da bi šel ponj, kajti v lendavski kmetijski zadrugi, zlasti pa v njeni (lendavski)
Izkušnje kmetovalcev
temeljni zadružni organizaciji, so me ondan ošvrknili, češ, kako sem mogel dobiti priznanje, ko pa da živino prodajam na Hrvaško. Svojčas, ko je bila tam cena višja, sem jo res, pa kaj potem! Človek pač gleda na to, da za svojo prirejo iz hleva ali pridelavo s polj dobi čimveč ...«
Tako je dejal Janez Voros, ki smo ga ogovorili na domačem dvorišču, ko se je z nahrbtno škropilnico odpravljal z doma na njivo, da bi poškropil koloradskega hrošča. Motorna škropilnica, s katero je maloprej škropil, se je na lepem pokvarila. Janez, ki ni bil ravno najboljše volje, nas je povabil, naj pojdemo kar na polje. Šli smo torej z njim, čeprav je rosilo in domnevali smo, da s škropljenjem za nekaj časa ne bo nič. Na bližnji njivi smo se pozdravili z njegovo ženo Ido, ali po domače Rado, kakor jo sicer kliče Janez .Predlagal ji je:
»Ti imaš čez molžo, pa povej,
pridelavo, urediti pa bo potrebno še nekatere infrastrukturne objekte. Žal se je zataknilo pri sredstvih, zato se dogovarjajo z vodno skupnostjo, ki naj bi prispevala del manjkajočih sredstev, nekaj pa naj bi prispevali tudi krajani sami. Na meliorira-nih površinah načrtujejo tudi izvedbo zložbenih del.
V ljutomerski občini so tako doslej meliorirali že okrog 3900 hektarjev kmetijskih zemljišč zasebnega in družbenega sektorja, v manjših dolinicah pa je ostalo za odvodnjavanje še kakšnih 1900 hektarjev. V tem letu se novih melioracijskih del ne bodo lotili, naročili pa so pripravo dokumentacije za 400 hektarjev, ki
OB PREREZU VINSKEGA LETNIKA 89
Za uveljavitev lendavčana
Odgovorni za razvoj vinogradništva in vinarstva v občini Lendava si že dalj časa prizadevajo, da bi v ta kraj pritegnili slovensko strokovno javnost s področja enologije, ta prizadevanja pa so končno vendarle obrodila sadove. V organizaciji Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije so namreč pripravili prejšnji teden v Lendavi prerez vinskega letnika 1989, na katerem so ocenili kakovost vin podravskega in posavskega vinorodnega rajona.
Čeprav lansko leto ni bilo ugodno predvsem za pozne trgatve, strokovna ocena lanskega letnika kaže, da je kakovost vin v glavnem dobra, saj je vseh 88 vzorcev, kolikor so jih dobili v ocenitev, prejelo dokaj visoke ocene. Se posebej visoka ocena je bila dodeljena posameznim zvrstem vina iz najboljših slovenskih kleti.
Žal pa tudi na tem prerezu letnika ni bilo vin z lendavskega območja, saj to še nima lastne polnilnice, lendavčana pa jim zdaj polnijo v ljutomerski kleti. Si pa vinogradniki lendavske občine zelo prizadevajo za uveljavitev svojih vin, saj imajo za to tudi vse pogoje. V občini je na absolutnih vinogradniških legah 625 hektarjev vinogradov, kate
koliko mleka oddaš in kako si nezadovoljna s ceno!«
»Ne, jaz ne bom nič govorila,
ti si gospodar. Pozneje bi mi lahko očital, da sem rekla kaj narobe!«
V tem slogu sta se »prerekala« Janez in Ida-Rada. Smo pa brž dognali, da to sploh ni karanje, ampak bolj duhovičenje. Nazadnje je le bil Jaflez tisti, ki je predstavil kmetijo, izrekel kako hudo in manj hudo, nazadnje pa ugotavljal, da je »obsojen« na kmetovanje in da si ne more pomagati
»Če že sprašujete po obsegu kmetije, naj povem, da imamo 10 hektarjev lastne zemlje, poleg te
jih bodo uredili v prihodnjem letu.
Ob odvodnjavanju pa v kmetijski zadrugi razmišljajo tudi o namakanju, zato so pri melioraciji predvideli možnost odcepa iz rokava Mure, ki bi polnil potok Kozarico in s to vodo bi lahko namakali kmetijske površine. Sicer pa so na področju namakanja še začetniki, saj so šele v lanskem letu dali zahtevek za ureditev namakalnih naprav na površini 150 hektarjev. Žal pa so parcele na teh površinah zelo razdrobljene in so jim zahtevek zavrnili. Zato tečejo prizadevanja v tej smeri, da bi čim več kmetov pridobili za zložbe in se šele nato lotili namakanja. Kot vse kaže, se takšna priložnost ponuja v okolici Gajševec, kjer bi lahko namakali okrog 180 hektarjev kmetijskih zemljišč. Zaenkrat le v zasebnem sektorju, po srednjeročnem načrtu občine pa bodo pristopili tudi k namakanju družbenih površin.
Ludvik Kovač
rih obnova pa še vedno poteka prepočasi. Tako so v najboljših letih obnovili le od 10 do 15 hektarjev vinogradov, kar zadošča za enostavno reprodukcijo rodnih vinogradov, morali pa bi letno obnoviti vsaj 25 hektarjev. Pri obnovi težijo k temu, da bi izboljšali predvsem sortni izbor, saj se zavedajo, da bo kakovost vedno bolj prevladovala nad množičnostjo.
Prevzemni center za grozdje v Lendavi, ki so ga zgradili pred dvema letoma, je sicer velika pridobitev za tamkajšnje vinogradnike, vendar si ti želijo, da bi pridelano vino doma tudi donego-vali in vstekleničili. In kot kaže, se nekateri posamezniki za to že usposabljajo.
L. Kovač
ga pa obdelujemo še 15 hektarjev najetih površin. Gre za zemljišča, ki so v neposredni bližini Mure in katerih lastniki so v glavnem Medžimurci. To najemanje pa je dokaj tvegano, ker pričakovan pridelek lahko poberejo poplave. No, na vse pa le ni treba misliti! Največ sejemo koruze, in sicer 15 hektarjev, od te
ga kakih 5 hektarjev za siliranje, ostalo pa za zrnje. Imamo tudi veliko travnikov. To ponjeni, da na kmetijskih površinah pridelujemo predvsem krmo za živino. V hlevu imamo namreč'40 glav goveda. Vsa živina je last kmetije. Telet ne prodajamo. Ce se skoti bikec, ga spitamo do teže 500 kilogramov in ga potem prodamo, če pa pride na svet telička, je vzredimo za plemensko kravo in nam daje teleta in mleko.«
Ko je Janez dejal »mleko«, se je žena Ida-Rada ki je okopavala
Kmetje ne zmorejo obremenitev prikazal delež kmečkega prebivalstva v občini M. Sobota, H znaša 37 %, medtem, ko je del«z le-tega v Sloveniji povprek0 9 %. Zaradi tako velikega o®10'! ka so ti problemi v naši oW®
Na pobudo našega poslanca v zboru občin, Karla Franka, so se soboški kmetje sestali s predstavniki vlade v Ljubljani. Njihov namen je bil prikazati, da 50 odstotkov kmečkih zavarovancev sploh ni sposobno plačevati prispevkov P1Z, ki se iz meseca v mesec povečuje.
Za mesec maj mora kmet pri-■ spevati 1022,70 din, da se .mu šteje tudi invalidsko zavarovanje. Če računamo, da sta pri hiši zavarovana dva, se ta znesek podvoji in tako moraš oddati mesečno 500 1 mleka, da lahko poravnaš to obveznost. Pri tem zavarovanju pa najbolj moti to: čeprav plačuješ pokojninsko zavarovanje, nisi deležna porodniške, kakor sleherna delavka. Tako imamo kmečke žene po porodu le nekaj prostih dni, nato pa se naše delo spet nadaljuje. Naša družba bi se po mojem mnenju enkrat morala zavedati, da tudi kmečkemu otroku mora mati posvetiti svoj čas za nego in vzgojo, kakor mati delavka, ki ji za to pripada leto dni porodniškega dopusta. Menim, da so kmečki otroci vredni toliko kot delavski!
Navedla sem, da morata mesečno dva zavarovanca pri hiši prodati 61 klg bikca po 34,00 din za kg žive teže, da poravnata ta mesečni znesek. Vendar ta bikec ne zrase kot goba po dežju, ampak moraš kravo krmiti eno leto ali pa še dlje, da ti da bikca, tega nato pitaš še 7 do 8 tednov, da doseže nekje 120 kg. Kot drugi primer sem navedla ceno pšenice, ki ji je ZIS postavil zaščitno ceno 2,50 din za kg, poleg tega pa ti še od. bruto teže odbijejo primesi in stroške sušenja, če vsebuje preveč vlage. Na naši gorički zemlji dosegamo od 40 do 50 centov na hektar. Če prodaš ves pridelek, dobiš po tej ceni od 10.000,00 do 12.500,00 din. Vprašanje pa je, če ti bo ta denar zadostoval, da poravnaš zavarovanje za enega zavarovanca v enem letu. Vedeti pa moramo, da sejemo pšenico jeseni in že takrat moramo vložiti denar za nakup umetnega gnojila, zaščito, semena .. . denar pa dobiš komaj drugo leto avgusta. Svojega dela pa kmet tako nikoli ne sme računati, Navedla bi lahko še veliko primerov, vendar vem, da naši gospodje, ki krojijo kmetovo usodo, to vse dobro vedo, vendar po mojem nočejo vedeti in pri
krmno peso, zravnala, kot da bi hotela kaj reči, ampak rekla ni nič, pa je — kljub moževemu prigovarjanju, naj vendarle kako reče — spet pripognila hrbet in nadaljevala z delom. Besedoval pa je Janez:
»Zdaj imamo 15 molznic. Ta čas damo mesečno po 3 tisoč litrov mleka. Včasih sicer več, včasih manj. Pri tem pa je zanimivo eno: v tistem mesecu, ko odnesemo več mleka, je povprečni (in plačani) odstotek tolšče nižji in narobe: tedaj, ko je mleka manj, je plačani odstotek tolšče višji. Sicer pa je ta med 3,6 in 4 odstotki.«
' Ne vemo, ali mora biti tako, je pa res, da enako ugotovitev večkrat slišimo tudi od drugih rejcev molznic.
Na robu vasi (pa tudi občine in republike), kjer sta doma V6-roseva, je oaza spokojnega miru. Morda je tudi to vzrok, da si starejša hčerka gradi tam (v neposredni bližini očetnjave) nov dom, za mlajšo pa je več kot dovolj prostora (in dela) kar doma. Videli smo, da se dela ne brani, poleg tega pa hodi šezv strokovno šolo, pa bo zato še kaj več prispevala k dejavnosti, za katero je oče dobil priznanje.
Š. Sobočan
Nikar ne recite tega, kar je dejal Janez Voros: »Eden dela, drug pa gleda!« Pripomnil je namreč, da je tako morda v državnih podjetjih, drugod, tako tudi na kmetiji, pa »nadzornika« ni. Vsekakor pa ne pri njih, ko je vsak »sprogrami-ran« za svoje delo. Foto: Š. S.
tem pozabljajo, da je marsikateri od teh gospodov sin kmečke matere. Zelo hitro pa je pozabil, kako težko so ga njegovi starši spravili do kruha, da mu ni treba prelivati znoja na polju.
Velikokrat slišim od delavcev, da delavci plačujejo za nas kmete te prispevke, da jim od bruto OD odštejejo veliko več, kakor prispeva kmet. Tega denarja delavci ne vidijo in jim ga ni treba dati od neto OD. Rada bi, da se vsi tisti, ki tako mislijo, postavijo v kmetov položaj in skušajo, kako težko prideš na kmetiji do tega denarja, da lahko to poravnaš. Kmet mora prav tako vsak mesec plačati RTV naročnino, elektriko, telefon ..., kupiti nujne stvari, ki jih doma ne moreš pridelati, vložiti denar v tekočo reprodukcijo, da lahko sploh delaš. V razpravo so se vključili tudi drugi kmetje, ki so prikazali svoje težave. Gospod Tivadar je
Usmerjanje čebel z von-jem dišečih cvetov oziroma rastlin Čebelar lahko z vonjavnim usmerjanjem čebel poveča pride mena in doseže večji prideleklmedu. Z dišečo tekočino, k z* 'iti podobna vonju cvetov, naMrmi družine. Pripravi jo take'	S
e natrgane cvetove namoči v sladkorno raztopino, ki jo^fN >rah precedi.	\	y /
ga metoda pa je krmljenje svetih dehtečih cvetov v pK* - / njih^Nad sladkorno raztopini da žičnat koš s sveže naG J. hočejo priti Čebele do nedišeče raztopine, nP /
,O mU “	_ ..........
-to pow°	takojmanjs
— Škoda, da še sam nimam tako razvitega vonja, da bi odkril najboljšega ponudnika ali kupca za mojo pšenico.
najbolj pereči.
Predstavniki novih strukttur so *' legacijo Pomurja z razumerarij® sprejeli. Obljubili so, da je nem* ma potrebno najti ustrezno rešitev ra znižanje prispevkov. Celotni sistem je potrebno spremeniti:
Toplak je določil rok, najp°z' neje do petka, 13. julija, v katerem ^j ustrezne strokovne službe pripri vijo svoja stališča za rešitev tega p^' blema. Pri tej razpravi bodo ta kmetje. Naše področje bo zastopa Karel Franko, ki je zahteval, P", spevki PIZ ostanejo na januarki raim do konca leta. Vsi zavarovanci mo™' jo biti deležni invalidskega zawrl’!) nja, ne glede na to, če so zavarov®'. prvem ali četrtem razredu. kmetje so večinoma zavarovani 'P vem razredu, vsak dan pa oprav nevarna dela s kmetijskimi stroji hribovitih predelih in hitro lahko r stane kateri invalid ali nesposo^ opravljati svoje delo. Sedanji PIZ pa mu ne omogoča nobenega domestila v takem primeru, zato g3-potrebno nemudoma spremeniti-
ZdenkaW
Pridobivanje čebelje
zadelavine — propolis
Ko med pašami nastopi zatišje, se čebele usmerijo na "^^adel"' delavine. Tedaj je čas, ko lahko čebelar namesto medu prid® |UJ eC f vino-propolis. Enako velja tudi za spomladanski čas in za cas . letja oziroma na začetku jeseni. S tem si povečamo pridelova čebelarjenja.	zan13^
Osnovna surovina zadelavine (slovensko imenovane tun raZ|j(iiili zavoščina, sed in grško propolis), so razne rastlinske smo)® jod8 rastlin (vrbe, kostanja, topola, breze, breskve, smreke . ■ •), . predel0' čebela izločke svojih žlez slinavk, ki jih izloči med zbiranj®111' ® iit> vanjem. Zadelavina je rjavkaste, včasih tudi rjavo zelene bar ^^ii-prijetno aromo. Največ zadelavine nabirajo med 10. in 16. ur°’|)I1ožiiw' naj toplo. Prinašajo jo v koških zadnjih nožič (podobno kot o
. miktoM
Čebele potrebujejo zadelavino za zaščito panja pred gatju, f11' nizmi (prevlečejo vse dele v panju), za prevleko sten celic v zat® mificiranje mrtvih vsiljivcev v panju, (ki jih ne morejo tzv ^^etP a ostanejo na podnjici panja), za zadelovanje špranj in rez s prečijo prepih in vdor mrzlega zraka v notranjost panja- ‘	^^d6
lahko zgodi, da zožijo tudi vhod v panj. Zlasti v jesenskem lujejo mesta, kjer se satniki stikajo s panjem, zato jih 'a . 0 povpr6^,. jo, da so kot prikovani drug na drugega ali na stene PanJa'«e nabere čebelja družina od 100 do 160 g propolisa na leto, tuJi d belar usmeri v načrtno pridobivanje lahko pridela na pa J 400 g propolisa.	. 0 z od'’!
Vemo, da vse družine ne smolijo enako. Zato bi ' . e pri* matic, katerih čebele so nadpovprečne prinašalke zadelavi > li več le-te.	w , fazp0^
Najpogostejše dobimo zadelavino na mrežicah, režah, matični rešetki, med okvirji in pregradno desko, celo n okencu in vseh premičnih delih panja.	dvisn0
Pridobivamo jo lahko tudi načrtno na več načinov, o<J pa®-! pa panja. Načrtno pridelovanje pride v poštev zlasti v no kjer je malo razpok in odprtin in bi zato pridelali tudi ma‘ radi66 ne. Pri nakladnih panjih vstavimo med naklade kovanec, . nastanejo reže, ki jih čebele hitro zadelajo.	noeV1^.«]!
Drugi uspešen način (ki je zlasti uveljavljen v sever državah), je ta, da čebelar postavi po celi dolžini satnikov, set -3 mm male ploščate deščice, ki so z dvema trakoma spet® ^aje V)^ Deščice so za 3 mm dvignjene nad satniki. Vse skupaj majhne okenske rolete. Ko so deščice in reže propolizir?n na po‘ propolis ostrga. Lahko pa pri AŽ panju snamemo vratca eI1iO8^ nji strani tik pred mrežo okvirja (na razdaljo 1—2 mm) naP^o p|e' . ali bombažno plenico oziroma vstavimo še drugo bolj J® mrežo ali preluknjano ploščo. Ker svetloba čebele moti, o	,,
vale vmesni prostor.	topi111’ ° i<f('
Z lesenih in kovinskih delov ostrgamo zadelavino s glim nožem, z mreže pa jo izbijemo z jekleno ščetko. Ce P. mo na opažnem materialu ali na gazi oz. bombžani pler" camo. Slednja dva pripomočka damo lahko za nekaj 15' / zamrzovalnik, (kjer postane zadelavina pri temperaturi,P oS|aVn° lo krhka) in zato z mencanjem dosežemo, da propolis en pade.
NAJLAŽJE GA ZBIRAMO V HLADNEM PROSTORNO Pri zbiranju namenimo vso pozornost sortiranju. Zade y ličnih delov panja shranjujemo vsako zase. Pazimo tu, j-xjnk vini ni voščin, koščkov žice, lesenih delov, mrtvih čebel, 1'	ui'
delcev papirja in drugih smeti.	. st je
Shranjevanje nam ne dela težav, kajti njena obstoj® čno neomejena, ker ni pokvarljiva. Pomembno je le, ^^^ije116 W v vlažnih in vročih prostorih. Najbolje shranjena je zdf vre6 kepah) v zaprtih kozarcih, v polivinilastih ali v papima Hranimo jo v suhem, temnem in hladnem prostoru!
Odkupuje jo tudi DO hp-MEDEX.	dej"6
Če se ozremo v zgodovino, ugotovimo, da so blag0 propolisa poznala še stara ljudstva. Stari Egipčani so g vn®tl-'’roP°' pri balzamiranju mrtvih, Inki pri preprečevnaju okužb 1 mco CJ6 rimski vojščaki pa so imeli v svoji vojaški opravi tudi kr lisa, s katerim so zdraivli in pospeševali celjenje ran-’ lfl šene dele svojih violin zaščitil z raztopino propolisa. "".JfojeS6 godejne lastnosti so zatonile v pozabo, a v začetku se so jih ponovno odkrili.	hištver’*
Danes ga uporabljajo v farmacevtski in tudi v P°n |jsl‘ striji (za posebne premaze).	•» d0”1-aP.^
Številne raziskave znanstvenih institucij na tujem 11 opol'* Medexovega Apicentra) so dokazale aktivno delovanje P ti)®1 jjib ti velikemu številu bakterij, virusom gripe in herpesa, P. ziia^ij cam. Propolis tudi ščiti kožo in sluznice pred škodlj'v otivn6|j5D» vplivi. Pospešuje epitelizacijo in celjenje ran, deluje P proP^Jh1!’ umirja bolečine ter varuje pred virusnimi infekcijah® 0 l raztopino lahko uporabljamo kot mazilo, lahko jo P'J ।	'
količino vode ali nakapano (10— 15 kapljic) na kocko s ‘ d) pustimo, da se v ustih počasi raztopi.	. nuji11- j
S kocko sladkorja in propolisom lahko pozdravim gine v zelo kratkem času!	yAN^
STRAN 6
VESTNIK,
OBRTNO-GRADBENO podjetje
Temelj se je zatresel
Konec LINE - začetek GALLUSA
V Lini zaposlenih le 59 delavcev, ki delajo za podjetje Gallus — Čakajoč na prisilno poravnavo in javno dražbo —So bile poleg stečajnega postopka druge možnosti, ki pa jih niso namerno izkoristili?
tankovsko podjetje Temelj je K od 25. junija v stečajnem po-®>pku, na zavodu za zaposlova-"Jtv Murski Soboti je prijavlje-že polovica od 70 delavcev, vključno z direktorjem. Ostala Polovica bo le še dokončala za-Wa dela.
tankovski Temelj se je začel ®ajati že lani poleti. Delali so Pod ceno, saj so vodilni sklepali Pogodbe, ki so podjetju prinaša-e'zgubo. Vse to pa so počeli le ?Mabi imeli delo, ki ga ima-lo gradbeniki iz dneva v dan J"). Poleg strmo naraščajoče ."okein predlanske inflacije jih ’ P^ad potiskala tudi nelo-? “o konkurenca. Tako so za-J™1' v dolgove. Banki dolguje-io oko]; 7 mesečnih plač vseh za-E* ali 2 milijona dinarjev, d, ? dolžniki imajo do podje-L j'ko manjše obveznosti, saj le za tekoče poslo-
<Aa, uPravi podjetja so te dni le v J a^čnik, tajnica in računo-tJ, skrbijo za dela, ki še te-ner i ,r za Premoženje, ki bo ko-".Prodano na dražbi. Ra-W °?Ja ^tefan Železen je po-> d.elavci, ki so dobili de-"otL ani'k'ce, dobivajo 80 od-Pniavr ^“ega dohodka in so l;aZ m ,na zavodu za zaposlo-
.Nekateri hodijo delat čez pa ;Jot sezonski delavci, drugi edini h0 zemljo in jim plača ni l2 „ '.r dohodkov. Tisti, ki konta J K začeta dela, se bodo še jetia m°rali posloviti s pod-"	ne bo
■»en?z'tufo v c* banl<a. pomurska banka je odprla minuli petek svojo ta kra^^j'*1 Pdrovcih na Goričkem. Banka, ki je velikega po-h^sni h a b''zu zdravstvenega doma s hišo številko 32 b. Tu-Delovnj x° . lahko odslej urejali vse bančne posle v domačem Ur, ter . Cas, je prilagojen potrebam krajanov, obratoma Mure in ugih. Odprta bo od 8. do 14. ob sobotah pa od 8. do 11.
več. Sicer razmišljajo, da bi osta-o kakih 20 do 25 delavcev, ki bi udi v prihodnje opravljali obno-/itvena dela, vendar to je le ena od možnosti rešitve. Kakšen bo
Delovna disciplina v podjetju ni bila ravno vzorna. Kar 10 odstotkov bruto dohodka podjetja so porabili za bolniški stalež zaposlenih. Ti so bili v glavnem
Delavci, ki so še ostali, končujejo zadnja dela. Potem se bodo tudi oni znašli na seznamu brezposelnih.
Foto: Nataša Juhnov
konec stečajnega postopka, zdaj ni znano še nikomur. Obrtno-gradbeno podjetje Temelj s Cankove se že deset in več let otepa z raznovrstnimi težavami, vendar so te reševali nekaj časa po političnih in podobnih poteh- Zdaj je konec tudi teh. Konec septembra se bodo srečali na sodišču: predstavniki podjetja in občinskega svobodnega sindikata kot njihovega upnika v stečajnem postopku.
Lidija Kosi
mlajši in delavci srednjih let, precej jih je bilo nekvalificiranih. Za zgled pa jim ni bilo niti vodstvo, ki je podjetje tudi pripeljalo do zloma. Tako zdaj skupaj s proizvodnimi delavci čaka na službo tudi 12 režijskih delavcev in direktor, ki se je pred leti izšolal za glasbenega učitelja, gradbeništvo pa je očitno vse prej kot lepa pesem.
Agonija Line še vedno ni končana. Vleče se že kakih pet let, če ne več. Kot kaže, pa bo ime Lina kmalu izginilo s prizorišča, če ne popolnoma, pa vsaj s tako vsebino, kakršno je imelo v preteklosti. Od L februarja je namreč v Lini Apače (nekdanja delovna organizacija je poslovala v okviru ELKOM-a) uveden stečajni postopek; pojavilo se je novo ime, Gallus, ki ga je ustanovilo ljubljansko podjetje Elex. Le-to je prevzelo program izdelovanja pianinov, obdržali so tudi oba tuja partnerja (nemškega in francoskega), vendar se kot potenci-lani prevzemnik še vedno niso odločili in predlagali prisilne poravnave (predlog mora priti z njihove strani). Tudi 59 delavcev je še vedno zaposlenih v Lini. Poleg programa pianinov so imeli v (nekdanji) Lini tudi kovinski program in izdelovanje ter montiranje notranje opreme. Po uvedbi stečajnega postopka so za Elektrokovino izdelali še zadnje naročene izdelke, nato pa stroje ugasnili. Še danes počivajo. Program notranje opreme, ki bi lahko konec lanskega leta odrešil Lino dela dolga, pa je spremenil sedež in lastnika, posli pa kljub temu še vedno cvetejo.
In kakšen je položaj v Lini Apače, edini tovarni v Apaški dolini, te dni? Ta čas so na delu sodni cenilci, ki ugotavljajo tržno vrednost premoženja, dokončno pa naj bi bila znana do 10. avgusta. Stečajni postopek se lahko vleče še tri, štiri ali pet mesecev, odvisno od tega, kdaj bo potencialni prevzemnik (Elex, ki je ustanovil podjetje Gallus) po
dal predlog za prisilno poravnavo.
»Po zadnjih informacijah naj bi 1. avgusta 59 ljudi, ki delajo ta čas v okviru Line za določen čas, zaposlili v Gallusu za nedoločen čas. Po prvotnih dogovorih naj bi se to zgodilo že konec aprila. Vendar morajo v Ljubljani dati predlog za poravnavo. Ce ta ne bo uspela, pomeni, da čaka tudi Lino podobna usoda kot Lilet,« je povedal stečajni upravitelj Danilo Tirš. Po »pravilih« stečajnega postopka morajo biti vsi dolgovi upnikom odplačani, vse drugo, kar bo še od podjetja ostalo, se proda na dražbi, sredstva pa prenesejo v republiški sklad. Skupna vrednost dolga je od 10 do 12 milijonov konvertibilnih dinarjev, od tega odpade največji delež na Kreditno banko Maribor (3,8 milijona) in Stavbar Maribor (milijon dinarjev).
In kakšna je usoda 207 zaposlenih? Za določen čas je zaposlenih le 59 delavcev, drugi pa so se znašli po svoje. Največ jih je še vedno prijavljenih na Skupnosti za zaposlovanje, nekaj se jih preživlja s sezonskim delom čez
GOLFTURIST, o. o., Ljubljana
INTEGRAL TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE LENDAVA, b.o.
NAHAVNU zuHAVILISCE LENDAVA, p.b., na podlagi določil 10. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa delavskega sveta
razpisuje:
1.	Prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJE PE LIPA (hotel B kategorije — Zdravilišče)
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba gostinsko-turistične ali druge ustrezne ekonomske smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj na delovnem mestu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
— aktivno znanje nemškega jezika,
— sposobnost organiziranja in vodenja poslovanja in smisel za delo z ljudmi.
2.	Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja prosto delovno mesto
VODJA STREŽBE V HOTELU
UPA
Pogoji:
— srednja izobrazba (V. stopnja) gostinske smeri — strežba,
— 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih opravilih,
— pogovorno znanje dveh tujih jezikov,
— smisel za delo z ljudmi,
— dvomesečno poskusno delo.
Kandidati naj pisne prijave skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v roku 15 dni.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav.
mejo, okrog deset pa se jih je poskusilo z obrtništvom ali podjetništvom
»V začetku so se pojavili delavci kot drugi največji upniki, njihov zastopnik pa je bil sindikat. Zahtevali so visoko odpravnino, ki pa sem jo moral v celoti zavrniti, saj zanjo ni zakonske podlage. Q§nova jim je bila le sindikalna lista. Za odpravnino so zahtevali 2,7 milijona dinarjev. Priznali smo jim le izplačilo regresa in letnega dopusta, potnih stroškov in dnevnic,« je še dejal Danilo Tirš, ki so ga pregovorili, daje sprejel to nehvaležno vlogo. Še nedolgo je prejemal anonimna pisma, v katerih so ga obtoževali in mu podtikali odgovornost za sedanji položaj v Lini. Res je ta čas edini odgovoren za dajanje informacij, za vzroke, ki so pripeljali Lino v ta položaj, pa bi morali odgovarjati drugi. Elex bo moral na to računati, če hočejo, da bo Gallus uspešen. Zdaj lahko le čakamo, da bo zaživel Gallus. Stare Line ni več.
Bernarda B. Peček
anska banka odslej
v GORNJIH PETROVCIH
PZC, tozd Zdravstveni dom Murska Sobota razpisuje dela in naloge
direktorja tozda
za mandatno dobo 4 let.
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, je potrebno izpolnjevati še naslednje:
— VII/1 stopnja VIP zdravstvene, ekonomske, pravne ali politološke oz. družboslovne usmeritve,
— najmanj 5 let delovnih izkušenj in organizacijske sposobnosti.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: PZC, tozd Zdravstveni dom, Murska Sobota, Grajska ul., za razpisno komisijo.
Prijavljene bomo o sklepu obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo.
Dopolnilo
Sestavek o obrtnerii združenju Ljutomer, objavljen v prejšnji številki, dopolnjujemo s podatki o vodstvu: predsednik izvršilnega odbora je Mirko Hanžekovič, podpredsednika pa sta dva: Janko Makoter in Jože Stolnik.
DVIGNITE DARILA!
Potnike Vestnikovega vlaka, ki so bili izžrebani na vlaku in prejmejo darila, prosimo, da jih dvignejo najpozneje do 20. julija letos. Po tem datumu jih bomo uporabili v druge namene. Seznam izžrebanih številk potnikov smo objavili v Vestniku 7. junija.
REZULTATI ŽREBANJA TOMBOL-SKIH KARTIC BD MURA, KROG
Številka izvlečene	Številka
tombolske karte	dobitka
je čas za n°v° vašega doma!
MURSKA SOBOTA
'	ir«
n°vije ’ Kar Vam bo P°ma9alo, da bo vaš dom * % .	" Prijaznejši.
'm a
^lo b°° barve za zunaj in znotraj • naši izolacijski o	da vam bo poleti hladno in pozimi
. rafične b e 'zbiro čistil, domačih in tudi iz uvoza O v q'k,,	e 'n Pripomočki, plastična galanterija ...
Vac u
Sa,ho S	C H EM A — prve tovr-
(na ?°str^ine prodajalne v Murski
*	knjigarne — prejšnjih invatid-
* Cre.
cene/ Delovni čas od 7. do 18., ob sobotah
018880	1	24
018939	II
005342	28
006821	3
017436	23
018659	33
023789	’	35
016880	25
008597	16
020131	12
008818	5
020207	'27
015994	14
009189	18
019019	19
009955	38
023812	13
016287	4
000934	10
012032	6
006846	32
007971	2
018698	1
016261	20
000082	21
018047	37
011574	34
012953	17
013171	30
003613	26
020651	22
000915	29
017412	8
019983	15
024162	31
012148	9
006940	7
008025	36
Dobitke lahko dvignete vsak petek od 14. do 16. ure pri čolnarni društva v Krogu (v 60 dneh po žrebanju).
ZNIŽANJE CEN STAVBNEGA POHIŠTVA do 20%
+ 10% POPUST
za plačila v gotovini
POSOJILO 1 + 4
BREZPLAČEN PREVOZ za večje nakupe MONTAŽA, STROKOVNI NASVETI, PROSPEKTI
©JELOVICA
ŠKOFJA LOKA
PREDSTAVNIŠTVO: MURSKA SOBOTA,
Cankarjeva 25, tel. (069) 22-921
ČAKOVEC, Ive Lole Ribarja 15, tel. (042) 813 115
Delovni čas: od 7. do 15. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure.
1990
STRAN 7
pisma, mnenja, stališča
VITEŠTVO — včeraj in danes
Odgovor na odprto pismo vodstvu W0
Strokovni kolegij VVO M. Sobota je razpravljal o možnih razporeditvah vzgojiteljic znotraj vzgojno-varstvenih enot M. Sobota z novim šolskim letom 1990/91 z namenom dviganja kakovosti vzgojno-varstvenih storitev v vseh vzgojno-varstvenih enotah v občini M. Sobota. To početje je pravica in dolžnost vodstva VVO, še posebej, če je razporeditev zaradi nujnih potreb vzgojno-varstvenega procesa potrebna.
Navajate, da ste mimogrede izvedeli o premestitvi vzgojiteljice Elizabete GORCAN iz Gregorčičevega vrtca v drugega in ste za to neprijetno presenečeni, ker take premestitve in kadrovske spremembe zapuščajo pri otrocih psihične strese.
Glede na to, da ste bili z dosedanjim delom vzgojiteljice zadovoljni, vam takšen poseg ni razumljiv.
V zvezi s tem moramo povedati, da je bila tovrstna »informacija«, ki je prišla do vas, neuradna in prezgodnja.
Omenjena tovarišica vzgojiteljica bo ostala tudi z novim šolskim letom 1990/91 v svoji dosedanji skupini. Očitek »K.do je sploh pristojen. da o takih stvareh odloča mimo volje staršev?« je nekoliko oster.
Žal nam je, da terjate takšen način pogovarjanja prek odprtega pisma v časopisu, ko pa imamo veliko drugih možnosti in načinov za medsebojno dogovarjanje in odpravljanje morebitnih »krivic«.
VODSTVO VVO M. Sobota
Na j'užnem Gradiščanskem v Avstriji, ki se lahko pohvali z zelo pestro sestavo prebivalstva, med katerim je velik odstotek Hrvatov, so v kraju Giissing pripravili deželno razstavo na temo Die Ritter — Vitezi.
Ce se pripeljete do Giissin-ga iz jugozahodne smeri (od mejnega prehoda Kuzma ali G. Radgona), se vam na vrhu vzpetine sredi gozda naenkrat odgrne pogled na grad, postavljen na ogromnem vulkanskem stožcu, podobnem nakovalu. Seveda je ob najlepši razgledni točki urejeno parkirišče za avtomobile —
pod geslom: kar pridelajo kmetje, ima življenjsko moč. Pred drugim vhodom je informativna tabla o nastanku in gradnji gradu, nato prostor s prodajo vstopnic in raznih publikacij.
Ogled razstave boste lahko začeli v nekdanji topovski dvorani. Danes v njej ni topov, ampak so razstavljeni
KAJ BO Z LETOŠNJO PABADO KMEČKIH OPBAVIL IN OBIČAJEV V GORNJI RADGONI?
Usoda letošnje 13. parade kmečkih opravil in običajev v Gornji Radgoni je pod velikim vprašanjem. Vsaj tako kaže po sklicanem sestanku, ki bi se ga naj udeležili predstavniki izvršnega sveta občinske skupščine, predstavniki gostinstva in turističnih društev iz Gornje Radgone in Radenec. Že dosedaj je ZKO, ki je bila organizator dosedanjih parad, težko pridobila sredstva, saj nobena od organizacij, ki naj bi prireditev sofinansirale, v svojih planih niso zagotovila sredstev. Zato je bilo potrebno vsako leto znova dokazovati pomen te prireditve. Tako je večino sredstev nazadnje morala zagotoviti ZKO. Na ta račun pa so bila okrnjena sredstva, ki bi jih sicer namenili za dejavnost društev. V ZKO menimo, da naj bi večino sredstev zagotovili tisti, ki imajo največ od te prireditve, to pa so sejem, gostinstvo, turizem. Res je, da je poleg ZKO prispeval znatni delež še sejem, da so se našla sredstva iz občinskega proračuna — iz turistične takse —, svoj prispevek je dala tudi kmetij-sko-zemljiška skupnost, pa še turistična društva iz Radenec in Gornje Radgone. Zaradi nezainteresiranosti omenjenih organizacij ZKO ni več pripravljena voditi priprav in prepušča odločitev o usodi parade novemu izvršnemu svetu.
Kaže, da bo številka 13 usodna še za eno pomembno prireditev v
Predstavljeni so izvirni kosi opreme, oklepov, čelad in mečev, ki so jih posodili razni muzeji iz vse Evrope. Seveda prihaja pomemben delež gradiva iz Madžarske, saj je bila dolga stoletja lastnik gradu rodbina Batthyany. Zanimivi so tudi razni uporabni predmeti in bogat nakit, ki so ga nosili vitezi in njihove plemiške dame. Skupaj z lesorezi tvorijo pregledno dokumentacijo viteškega časa med 9. in 15. stoletjem, v katerem je imel prav grad Giissing pomembno obrambno vlogo. K viteštvu seveda spadajo tudi križarski pohodi in viteški turnirji, ki jih prav lahko primerjamo s sedanjimi svetovnimi športnimi prireditvami.
Drugi del razstave predstavlja viteštvo v sedanjem času, ogledate pa si lahko viteške kostume iz dunajskega gledališča, odrske skice viteških
Gornji Radgoni.
ROMAN SLUGA
V zvezi z deklaracijo o slovenski suverenosti
Člani občinskega odbora SDSS Lendava smo z navdušenjem sprejeli vest o sprejetju deklaracije o popolni suverenosti slovenske države, sprejete na 3. zasedanju slovenskega parlamenta dne 2. 7. 1990.
V času vse večje politične in gospodarske krize države SFRJ predstavlja sprejeta deklaracija težnje slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije po večji oz. popolni suverenosti slovenske države in s tem možnost, da postane Slovenec končno gospodar na svoji zemlji in samostojno odloča o vseh bistvenih vprašanjih svojega življenja in skupnega družbenega razvoja.
SFRJ ima prihodnost le kot skupnost oz. zveza prostovoljno združenih suverenih držav, zato upamo, da bodo slovenskemu zgledu sledile tudi druge republike SFRJ in s tem ustvarile osnovne pogoje za splošen političen konsenz o novi ureditvi odnosov med republikami in oblikovanju SFRJ kot sodobne skupnosti v njo prostovoljno združenih konfederalnih enot oz. držav.
Izhajajoč iz navedenega člani OO SDSS Lendava v celoti podpiramo sprejeto deklaracijo o suverenosti slovenske države in njeno na-
daljnjo realizacijo.
Borut Topličar
Velike deželne razstave v Avstriji so moderno sredstvo Iju4s^|a]j tK ževanja in ogromna vzgojna moč, v zadnjih letih so jih °zanis^a fr obiskovalcev — je v okrog 400 straneh obsežnem katalog11 p turna svetovalka dr. Christa Krammer. Še večjo moč pa goto*0" prav Giissing več ne bo to, kar je bil v srednjem veku, pa “
V Giissingu so prav gotovo zelo ponosni na prvo deželno razstavo na južnem Gradiščanskem. Propaganda je zelo učinkovita, izdali so številne publikacije in postavili table ob vseh pomembnejših cestah, z Dunaja in Gradca vozijo posebni »viteški« avtobusi, poleg vstopnic za razstavo pa bodo znali zelo dobro prodati tudi svojo mineralno vodo, vino in pivo. Poleg restavracije na gradu imajo viteško ponudbo tudi vse okoliške gostilne.
Računajo na 100 tisoč obiskovalcev in 50 milijonov šilingov dobička. Od 4. maja do 28. oktobra (dokler bo razstava odprta) pa organizirajo razne glasbene in gledališke prireditve, razstave in plese.
da bi se lahko do mile volje naužili pogleda na grad, mesto pod njim in jezero.
Prvi vtis, ki ga dobite, ko se odpravite iz mesta proti vrhu vulkanskih ostankov, je, da grad ni obnovljen do konca. Tu in tam štrlijo v nebo razvaline, obrasle s travo. Kljub temu pa so začeli z obnovo giissinškega gradu že 1951. leta, kajti po vojni so bile tukaj res same razvaline,
grbi, kopije nagrobnih kamnov (med njimi tudi nagrobnik Otta Trauttmansdorfa), za otroke pa je najbolj vznemirljiv prikaz turnirja z dvema vitezoma na konjih v popolni opravi. Nato se podate po strmi poti do zadnjega vhoda pred osrednjim grajskim poslopjem, zavijete desno in si v majhni dvorani najprej ogledate videofilm, ali pa se kar takoj odpravite

%
SPOMENIK NA KAMENŠČICAH - Kakšen bo poslej naš odnos do spomenikov narodnoosvobodilne borbe? Odgovora na to vprašanje si ne drznemo napovedovati, ugotovimo pa lahko, da že doslej ni bil ravno najboljši, čeprav so imeli vsi spomeniki in pomniki svoje (uradne) varovalce. Na posnetku je spomenik v Kamenščicah pri Trnju, ki je novejši, a kaj ko je okolica slabo negovana (večkrat je velika trava), z enega »stolpa« pa je nekdo sunil kovinski del. Za spomenik sicer uradno skrbi oziroma naj bi skrbel Toko iz Žižkov. Foto: Š. S.
Prvi lastniki gradu so bili giissinški grofje. Geza II. je 1150. leta podaril bratoma Wolferju in Hadrichu leseno utrdbo na vulkanskem stožcu, ki so jo spremenili v ogromno utrdbo. Giissinški grofje so bili njeni lastniki do začetka 14. stoletja. Pomembna je letnica 1524, ko je po smrti Lorenza Ujtakya kralj Ludwig II. podaril grad Franzu Batthyanyu kot zahvalo za zmago proti Turkom pri Jajcu. Grad je v lasti te znane madžarske družine, ki tudi v naših krajih ni neznana še danes, od 1983. pa z njim upravlja posebna ustanova.
MARKET
MIARTE
Odprta NOVA zasebna samopostrežna trgovina v Partizanski 45 v LENDAVI
domači kruh, zelenjava, sadje, mesni izdelki, alkoholne in brezalkoholne pijače, kozmetika, čistila
VSE TO PO KONKURENČNIH CENAH
prepričajte se sami
vljudna postrežba
PRIPOROČA SE TRGOVINA MIARTE Zlate GRČA v Parti-
zanski 45 v Lendavi
dokončno podobo in vsebino pa je dobil šele v minulih letih. Veličino gradu zaznate šele, ko se podate skozi tri mogočne vhode obrambnih obzidij, ki so pravzaprav naravna utrdba. Pred prvim je postavljena majhna prodajna lopa, kjer prodajajo domače izdelke in kmečke dobrote
na ogled razstavljenega. V kletnih prostorih je urejena bogato založena prodajalna publikacij in priložnostnih spominkov. Osnovni koncept razstave je ustvariti ozračje, v katerem bo »mit meča« naredil na obiskovalca prav tako močan vtis kot neznani vsakdanjik viteškega življenja.
lahko prebrali: Kmetje so če-lali za vse, klerje za vsem? lil, vitezi pa so se za vse borili- Kljub vsemu za strogo strokovno oko prikazano m more biti dovolj.
Kaj so bili sploh vitezi' srednjem veku, kaj je po^' nil naziv vitez nekoč in nes; Način življenja, ki Je Prej težak in tvegan kot kf-Bleščal se je le oklep.
V uvodu v razstavo je zap'' sano, da so imeli že v steč-
dobil na kulturni in turistični zanimivosti.
dram in junaških oper, na svoj račun pa so prišli tudi otroci, saj so v eni od številnih sob razstavljeni izdelki, narejeni po njihovi bujni domišljiji. Razstava je vsekakor vredna ogleda, saj lahko vidimo kar nekaj lepih primerkov slikarstva, orožja, opreme, tapiserij in drugih dragocenih predmetov.
Vsak razstavni prostor je opremljen tudi s kratko informacijo o postavljenem in v enem takih obvestil smo
edst’' njem veku napa^n% vo o vitezih in da J , še danes. V najvecJ'^ to zasluga P^^trC^ kov in filmskih .kfali , so viteštvo ^d^.-ijijet1^ skrajnih meja dom vesoljski vitezi)- »n«, MogoC« j« pf “ d>' čna« predstava K e ptC je po ogledu razst^ val občutek, da n:	tIi
... manjka več b	«
blišča.	g. ?
Bernarda	.
ORGANIZACIJA VSEH VRST PREVOZOV
ims/ . nm
ing. BRANKO
CIPOT
69000 Murska Sobota, Nemčavci 1 d
v prostorih BTC telefon: (069) 24-295, 25-315
PREVOZI RAZNEGA BLAGA S
VOZILI NOSILNOSTI OD 1,5 t DO 251 fU VOZ IN PRIVOZ - PO JUGOSLAVIJ’
JINI.
• Prevozi s hladilniki in prekucnik'
STRAN 8
VESTNIK, 12
kulturna obzorja
GLEDALIŠKA in lutkovna šola v Radencih
Modinci/Mogersdorf 90
NA POH K SKUPNEMU mOPSKEMU DOMU
kulturni koledar
; Želim ti dobro
turizem * fe radenski dijaški dom Srednje šole za gostinstvo in Plači amT01!? različnih taborov in poletnih šol. Sem prihajajo tudi organi/ac"6«! gledališniki. Letos jih je v organizaciji Zveze kulturnih izkušnje i'J . oven'jj prišlo 96. V tednu dni so nabirali nova znanja in glasbe in i A8re’ rcž'je, dramaturgije, kostumografije in scenografije, lutkarstva.
Predsednik Madžarske akademije znanosti in umetnosti pravi, da so regionalne znanstvene raziskave izrednega pomena, slovenski kulturni minister pa:__preobseženo in predrago!
razstave
^eta^3’ Jasna> Irena, Mojca, ko slon®5*? ,n Rok (ali na krat-»a začetek S° bili PriPravIJeni dne«	»delovnega
Si |ai,i. JPreJ >gra, nato analiza, ko hoče? Predstavljate, kako je, od ujet,« sam°morilca odvrniti skuša&a namena ali ko Po-sstud.rat,, pazaradi	|a.
'-2-ne moreš? .
.^delati »Vsako vlogo je po-Wori UmiSr Se^’ ne Pa s' nekaj kar nas i V vsaki vlogi je r"10, amn i ie resda različno rea-možnih ? I meni J« na isto stvar Ž ^anje se.pravi’ da ie sa" ”	je kombinacija
- •
L
smo se bolj gledali, saj je težko igrati pred nekom, ki ga ne poznaš, ampak Igor nam je povedal stavek: Želim ti dobro. Tako da mi zdaj vsakemu želimo dobro, ko pride na oder,« pravi Andreja.
Poleg tega imajo še en moto: »Tu smo zato, da nam je lepo«. Rok: »Odkar sem shodu, se nisem t’k nasmejo.« V Radencih mu je bilo vse všeč, razen tega, da so bile gostilne za praznik zaprte in da je bilo enkrat za večerjo kislo zelje.
Povrnimo se k igri. Mojca: »Škoda, da je ta šola ob koncu sezone. Ko bom prišla domov, bi kar igrala, pa ne bom imela možnosti, saj ne bo ljudi. Lepo bi bilo, če bi bila šola konec avgusta.«
In mentor?
»Ja, »fajn« je, vodi nas in opozarja na ideje, na katere sami sploh ne pomislimo.« (Meta)
»Zdi se mi, da vse tako profesionalno naredi. Vidi se, daje velik igralec.« (Irena)
»Vse skupaj gleda skozi zabavo, zato se imamo luštno.« (Jasna)
Igor Samobor, kaj pomeni

^»bilo
1^
s.
a7ven igrat ’J začel' ne’ ^OvL^njiČ k ’ dodaJatl neke Vilije ki ko ste delali im-
teatri Stv nePripra-
časV j' samo iz sebe, ZjAs h	razmišljali
ker^Je bji * blli bolj zabavni. V^ili bo?i x-princiPu bolše, olj čisti.« Tako Igor
Je s tremo? »Prvi dan
mentorstvo v takšni poletni šoli, kjer se zberejo predvsem mladi amaterski gledališniki?
»Na koncu moje sezone je tako poučevanje — če je to poučevanje — gotovo vzajemno dejanje. Jaz se spočijem ob pogledu na toliko še ne pokvarjenih talentov, oni pa se najbrž tudi od mene kaj naučijo, če drugega ne, vsaj pripadnosti gledališču in umetnosti nasploh.«
Silva Edry
Po že ustaljenem protokolu so v Koszegu minuli teden začeli in sklenili vsakoletno kulturno in znanstveno srečanje Modinci 90. Za razliko od prejšnjih 21 tovrstnih srečanj zgodovinarjev, arhivarjev in študentov zgodovine iz Madžarskej avstrijskih dežel Gradiščanske in Štajerske, iz Slovenije in Hrvaške — tokrat ni bilo znanstvenikov iz Hrvaške. Že na sklepu lanskega simpozija so določili glavno temo za letošnji in tako sta s svojima referatoma Antoša Leskovec iz Mariborskega arhiva in Peter Vodopivec z ljubljanske univerze tudi sodelovala v razpravljani temi Meščanski svet v panonskem območju 1830-1867.
Kot smo že večkrat zapisali v naših poročilih v več kot dveh desetletjih srečanj znanstvenikov panonskega trikotnika, gre za izrazito strokovno srečanje, na katerega znanstveni pomen je na začetku letošnje prireditve opozoril predsednik Madžarske akademije znanosti in umetnosti dr. Domokos Košari. Menim, je dejal, da imajo regionalne znanstvene raziskave in možnost primerjave izsledkov to prednost in vrednost v primerjavi in doseženih rezultatih, ki ju sicer ne bi mogli doseči. Nadaljnja vrednota je skupno delo, sodelovanje zgodovinarjev in znanstvenikov. Pride čas, ko bomo vsi pripadali skupnemu evropskemu domu, in takrat bo enostavneje reševati tudi lastne probleme.
Ker je bil dr. Andrej Capuder, novi slovenski minister za kulturo, prvič na simpoziju Modinci, smo ga vprašali, ali meni, da je potrebno nekatere zgodovinske
Minister za kulturo republike Slovenije g. Andrej Capuder govori na začetku simpozija: »... Vedeli smo, da se bo ta totalitarni sistem slej ko prej skrhal, da se bo podrl kot hiša iz kart...« Foto: S. Szunyogh
trenutke na novo osvetliti in jih oceniti. Radi bi tudi vedeli, ali bo kot minister podpiral tovrstna znanstvena srečanja in kaj meni o odsotnosti — prvi po dveh desetletjih sodelovanja — hrvaških zgodovinarjev?
»Razlogi za ponovno osvetljevanje zgodovine obstajajo, zlasti danes, v letu 1990, ki nadaljuje leto 1989, ko se je natanko 200 let po francoski revoluciji zrušil komunizem v Vzhodni Evropi in tega niso predvideli najboljši analitiki-zgodovinarji; skratka, zgodilo se je nekaj popolnoma nepredvidljivega. Vedeli smo, da se bo ta totalitarni sistem slej ko prej skrhal, da se bo podrl kot hiša iz kart, tako kot seje v nekaterih deželah. To nas je presenetilo in ob tem imamo seveda priložnost in dolžnost, da razmišljamo, kaj sploh je zgodovina. Ali je to racionalna postavka ali je
iracionalna? Ali je morda tako, kot so si jo predstavljali stari s kolesom fortuna, ko je nekaj časa nekaj zgoraj, potem pa se zasuče in je tisto, kar je bilo zgoraj, spodaj. Seveda obstaja veliko vprašanje, kdo to kolo suče.
Odsotnosti hrvaških zgodovinarjev ne morem komentirati. Nedavno sem se sestal s svojim hrvaškim kolegom, ministrom za kulturo, in je rekel, da je tudi pri njih tako, da bodo morali zatisniti pas, in zato se mi zdi, da je razlog tukaj. Ta simpozij Modinci je zasnovan res malce obširno, 4 do 5 dni s sorazmerno malo referati, tako da se mi zdi, da bom — ko bomo prihodnjič mi organizatorji — vsekakor podpiral ta simpozij, bomo pa ga morda malo skrčili, da pridobi stvar na intenzivnosti in da bo tudi malo
Radenci — V razstavnem salonu hotela Radin bo 16. julija ob 19. uri odprtje razstave akvarelov znane avstrijske akvarelistke Ulrike Therese Raab-Pammer v okviru sodelovanja Alpe-Jadra-na in avstrijskega kulturnega inštituta iz Zagreba. Z razstavo se začenja poglobljeno sodelovanje med sosednjima narodoma.
Murska Sobota — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je odprta razstava slik akademskega slikarja Sandija Čer-veka. Odprta bo do 22. julija letos.
Ljutomer — V galeriji Anteja Trstenjaka je odprta samostojna razstava reliefov in plastik Milana Ivška. Odprta bo do 14. julija.
Murska Sobota — Pokrajinski muzej v M. Soboti vabi k ogledu stalnih muzejskih zbirk. Zanimive zbirke si lahko ogledate vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 12. ure. V ponedeljek je muzej zaprt. Najavljene skupine sprejema muzej tudi zunaj navedenega časa. Strokovno vodstvo je zagotovljeno.
Lendava -- V muzejskih prostorih lendavskega gradu je pod novo streho na ogled bronasto-dobna naselbina LORIS iz D. Lakoša, v galerijskih prostorih pa stalna likovna razstava zgodovina Lendave v slikah akademskega slikarja Zoltana Gaborja.
manj stala.«
knjige
J. Šabjan
NOVA PESNIŠKA ZBIRKA
ZA OTAVO SE VNUKA
Pred kratkim je izšla druga pesniška zbirka Sobočanke Helene Ravnič z naslovom Vnuka. Avtori-cd je knjižico pesmi izdala v samozaložbi na 60. straneh, prodaja pa jo Dobra knjiga. Zbirka Vnuka, je nadaljevanje prve pesniške zbirke Otava, ki je izšla pred dvema letoma. Vnuka je košnja po otavi in ravno iz tega zaporedja je nastal tudi naslov druge zbirke. Avtorica ga je tako razložila v uvodni besedi in dodala, da je vnuka zadnja košnja v letu, zbirka pa zadnja v njenem življenju.
»Moje je srce želelo peti lepe melodije: od te moje pisarije morda nekaj bo uspelo.« To so zadnji
I^OŠBVEM OBJEKTIVU
at*
h, *
ZAENKRAT ŠE BREZ ZAVAROVALNICE - Po videzu, ki ga daje, bii težko> sodi-n ^j^Srafija na začetku Lendavske nastala pred leti in ne danes, ko postaj-vSidih "iro, inPo^m.ct sličnih strasti. Tistih, ki bi radi na lokaciji nekdanjega Bliska P®^'^ kNoi.0^ bi bilnnimi’ b' zaradi osebnih interesov ta del ohranili tak, kot je. Z estetskega (p A bn 0 ‘P taL,.O-8o*ovo “mestno, da namesto nizkih gradenj in neurejenih dvorišč ta del m da’z ŽuliR ^'užitev načrtovalcev novogradnje razumljiva. Manj pa zavajanje v eJ ’ V^do^ ^varovancev dobili palačo, ki je ne potrebujemo. O tem je bilo "a.™^ 1 je,	fotografija pa tudi pove svoje. Kaže si jo posebej pozorno og • i P
1,9 d^ga nov3 Lend?TOke v tem delu mesta ne bo ostala; če ne bo zavarovalnica, p Bavčar
verzi štirih kitic glose, s katerimi avtorica začenja svoje pisanje, z njimi pa bralcu že na začetku pove, da mu bodo nekatere pesmi bolj všeč oziroma bo bolj zadovoljen z njimi. V Glosi avtorica razloži svojo potrebo po petju, po izlivanju čustev v besede, zapisane na papir. Najprej opeva naravo. Ptice, letne, čase, vremenske pojave, staro hišo, ne izmuznejo pa se ji niti smeti, ki kazijo vso lepoto narave. Z naravo povezuje tudi svoje želje, sanje in hrepenenje. Obuja spomine na preteklost in v aforizmih razlaga življenje, kot ga vidi s starimi očmi, ki jo bolijo od velikega napora, ki ga vlaga v ohranjanje in pomnjenje vsega videnega. Nekaj pesmi je posvetila svojim najdražjim: vnukom, njemu, teti, prijateljici Mariji in mladim kolegi-
le ko si zares star, se tudi ta postara. In ko ni več pričakovanj, ne smeha, ne joka, ko si sam, začneš misliti na smrt. S smrtjo in Njegovim pogrebom avtorica tudi sklene zbirko svojih pesmi.
Kot da resnično čaka le še smrt?! Kot da resnično ne misli
Uspešnice ta teden v knjigarni Dobra knjiga
Kurt Kancler - GLAVA ME BOLI — Založba Obzorja
Robert Ludlum — KDO JE BOURNE 1/2 — pomurska založba
Meta Rainer — HOKUS PO-KUS
cam
medicinskim sestram.
Opozarja, da smo ljudje različni in da obrazi zakrivajo našo notranjost. Nekaj dokaj pikrih izreče na račun obnašanja ljudi, ki včasih vprašujemo kar tja v en dan, »nakladamo« o vremenu, ali pa modrujemo o stvareh, ki jih sploh ne poznamo. Da je življenje eno samo čakanje, je Ravničeva razložila v pesmi z naslovom Čakanje in poudarila, da se vsega tega nenehnega čakanja običajno sploh ne zavedamo. Nekaj njene jeze je namenjene reklamam, ki največkrat spravljajo ob živce televizijske gledalce, ni pa pozabila niti na nenehno spreminjanje mer oziroma njihovih imen. Tako kot se spreminja vse okoli nas, se pač spreminjajo tudi merske enote, in ker obstaja prepričanje, da je vse novo boljše, imamo ljudje rajši tudi nove mere. Helena ima najlepše spomine na Split in na čas, ki ga je preživela v tem mestu, ki bi ga rada še obiskala. S trpkostjo v srcu se spominja vojnih strahot. In sčasoma se človek postara. Duša ostane sicer še dolgo mlada, in še-
HELENA RAVNIČ
VNUKA

več pisati. Smrt pisane besede morda? Prepričanje, da je povedala vse, je odveč. V pesmih, sploh ti-tih na začetku zbirke, se namreč skriva nadaljevanje. Oči, čeprav zgarane, še vedno gledajo in vidijo. Besede, s katerimi je opisano njihovo videnje, so prijetne, spevne. Le tiste o vojni in smrti so težje in njihova melodija je mračna. Toda avtorica vztraja. Njeno slovo je zelo prepričljivo, saj ga razlaga kot nekaj neizogibnega, nujnega. Večno življenje ohranjajo neme stvari. Zapisane besede ostanejo, iz njih zaveje toplina, ki pogosto spregovori. Vsako bitje srca pa je minljivo in človek se nenehno poslavlja od življenja. In čim težje je to življenje, tem lažje je slovo.
Lidija Kosi
--VANČA VAS
PRIKAZ ŽETVE IN MLACVE
Športno društvo Tišina — Klub malega nogometa Vanča vas organizira v nedeljo, 15. julija 1990, ob 10. uri tradicionalno prireditev PRIKAZ ŽETVE IN MLACVE. Prireditev, ki je bila doslej vedno dobro obiskana, bo tokrat v Vanči vasi.
F. M.
LENDAVSKI ZVEZKI
Tokrat o naftnem rudarjenju
Kulturna skupnost občine Lendava je izdala 11. številko tako imenovanih Lendavskih zvezkov — publikacije, katere vsebina se nanaša na črpanje nafte in vse, kar se je v tej zvezi dogajalo v 45 letih. O naftnem rudarjenju lahko beremo v kronološkem zapisu Štefana Harija. Le-to pa je imelo poleg dobrih strani (črpanje naravnega bogastva, zaposlovanje) tudi slabe strani. O tem beremo v članku Štefana Vide. V prvih povojnih letih se je namreč povečalo število naftnih vrtin, zato je padla odločitev o izselitvi Petišovčanov. »Nekatere družine so se upirale in iz teh družin sta najupornejše Udba in vojska zaprla v lendavski zapor, medtem ko so družine z nekaj najnujnejšimi stvarmi naložili na kamion in jih prepeljali v oddaljenejše vasi...« Nič niso pomagale pritožbe, niti predsedniku Titu ne. »Šele, ko je takratno vodstvo in politična oblast začela uvidevati zgrešenost postopka, še bolj pa način izselitve, je s časom začela vedno bolj tolerirati vračanje vaščanov. Temu primerno so zmanjševali varnostni pas okoli vrtin in zbirnih postaj. V začetni evforiji sprejetih sklepov o rušenju mnogih stanovanjskih hiš niso več upoštevali. Še danes pa lahko najdemo nekaj hiš, na katerih je kot zgodovinski opomin ostal velik rdeč krog z dvema črtama, ki krog delita na štiri enake dele. To je bil znak, ki je za takratne lastnike pomenil slovo od svojega doma . . .«
Na koncu zanimivega letnika Lendavskih zvezkov so še štirje literarni prispevki Jožeta Szaba. Uredniški odbor publikacije: Štefan Hari, Avgust Kerčmar, San-dor Szunyogh, Štefan Vida in Franc Žalik, ki je še odgovorni urednik.
Š. Sobočan
^IJA 1990
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
IZ BICIKLA SUPER KOLO
Gledano s stališča zdravega življenja in ekologije, ga ni prevoznega sredstva čez kolo. Ne potrebuje goriva, ne onesnažuje okolja, za nameček pa še svojemu vozniku krepi organizem in mu izboljšuje telesne sposobnosti. Slednje v sedanjem času, ko se po razvitem svetu širi zdravstvena osveščenost in vse več ljudi z redno telesno dejavnostjo krepi svoje zdravje, dela kolo in kolesarjenje še toliko bolj privlačno. Toda medtem ko so druga prevozna sredstva doživljala silovite spremembe in tehnične izboljšave, je kolo dolgo mirovalo pri ustaljeni obliki in tehniki. Šele v zadnjem času je val sprememb zajel tudi dobre stare bicikle. Na trgu so se pojavila' nova super kolesa.
Njihov razvoj je omogočilo računalniško oblikovanje in
ZRAČNI MOST
Saudski kralj Fahd je muslimanom v Sovjetski zvezi podaril milijon izvodov korana. Z zračnim mostom (29 letal) naj bi pobožno darilo prepeljali v tiste sovjetske republike, kjer prebivajo muslimani. Prvo Aeroflotovo letalo, ki je iz Džide v Kazan prepeljalo 30.000 primerkov korana, je bilo hkrati tudi prvo letalo te družbe, ki je pristalo v puščavski kraljevini. Diplomatski odnosi med Moskvo in Riadom so že 50 let pretrgani. Nepričakovana poteza Moskve naj ne bi le pomirila okoli 50 milijonov sovjetskih muslimanov, ampak naj bi imela tudi gospodarske cilje. Sovjetska zveza upa, da bo od Saudske Arabije dobila pet milijard dolarjev posojila in da bodo gospodarski stiki z bogato islamsko državo postali tesnejši.
NADLEŽNA FOTOGRAFIJA
Ljutomerčani so očitno že odporni na smetišča v bližini mesta. Resda so ta v glavnem manjša, toda tudi to ni opravičilo za njihovo lokacijo. Kdo je pa še tako slep, da bi ne videl smeti, ki so z dvorišč in pragov priromale čez železniške tire, le nekaj korakov vstran?	Lik
Foto: Andreja Pirher
prenos vesoljske tehnologije novih snovi v vsakdanjost. Tako so nastala kolesa, s katerimi je vožnja varnejša, lažja in mogoča tudi po poteh, na katerih je navadno kolo povsem odpovedalo.
Spremembe je najprej doživelo ogrodje. Pred leti so ogrodja iz lahkih, a močnih kompozitnih vlaken imela samo nadvse draga profesionalna kolesa, zdaj so dostopna tudi za rekreacijska kolesa. Iz kompozitnih materialov so narejeni tudi obroči in napere, katerih število se je od nekdanjih več deset skrčilo le na tri.
Nova kolesa, ki bi jim lahko rekli kar super kolesa, imajo tudi učinkovitejše in boljše zavore, ki delujejo na hidravliko. Novost je tudi menjalnik prenosa. Najnovejši je samodejni menjalnik. Za tiste, ki hočejo
SKROMNI KROMPIR LAHKO
POSTANE KRALJ
Vsebuje vse potrebne beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, vsa hraniva in kalorije, ki jih človek vsakodnevno potrebuje, lahko pa še zdravi vnetja in preprečuje nastanek najrazličnejših bolezni.
Je skoraj idealno živilo, ki lahko reši človeštvo pred staro sovražnico lakoto. Ob vseh teh čudovitih lastnostih se seveda zastavlja vprašanje, katera je ta čudovita stvar.
Odgovor je presenetljiv: krompir. A takoj naj dodamo, da ne gre za krompir, ki ga danes gojijo in jedo skoraj po vsem svetu, marveč za njegovega naslednika, ki ga ustvarjajo v sodobnih znanstvenih laboratorijih. »Teoretično ni nobene ovire, da bi kaj takega ne mogli narediti,« pravi Jesse Jay-
popolno kontrolo nad prestavami, je na voljo ročni menjalnik, vendar je tudi ta močno izpopolnjen. Ni več pretikanja ročice in škripanja v kolesju, prestave se elegantno menjajo le s pritiskom na gumb.
Za nadzor nad prevoženo potjo in hitrostjo pa je na voljo računalniški ciklometer. Naprava kaže število prevoženih kilometrov v celoti, za posamezne etape, trenutno hitrost, najvišjo doseženo in povprečno hitrost, zraven pa še nadmorsko višino in stanje menjalnika.
Zaenkrat so superkolesa razmeroma draga, vendar pa se jim cena že znižuje. Ko bodo osvojila srca ljubiteljev rekreativnega kolesarjenja in se bo izdelava povečala, bo cena zdrsela na vsakomur dostopno višino.
nes, biokemik na lousianski državni univerzi.
Jaynesu je namreč uspelo sinte-zirati gen, ki dela super beljakovine. V njih je tri- do štirikrat več za človeka nujno potrebnih amin-skih kislin, kot jih vsebujejo sicer z aminskimi kislinami bogate jajčne in mlečne beljakovine. Ce bo znanstvenikom uspelo vzgojiti seme krompirja, v katerega bi vcepili gen za delanje super baljakovin, bi zadeli žebljico na glavico.
Zakaj je med najbolj zanimivimi kulturnimi rastlinami prav krompir? Zanimanje zanj je razumljivo, saj je dandanes ta poljščina razširjena po vsem svetu. Krompir je zares velik osvajalec sveta. Iz svoje domovine, andskega višavja, kjer mu pravijo »pa-pa«, je v 16. stoletju krenil v Evropo, v naslednjih štirih stoletjih pa je osvojil ves svet. Poznajo ga, sadijo in jedo na vseh kontinentih od Južne Amerike do Afrike. Vsakoletni svetovni pridelek krompirja znaša povprečno 300 milijonov ton. To je toliko, da bi lahko z njim pokrili štiripasovno avtocesto, ki bi osemkrat obkrožila svet. Le del tega krompirjevega gorovja gre za prehrano ljudi, polovico ga porabijo za krmo domačih živali, velik del pa gre v industrijsko predelavo. V mnogih državah je krompir osnovno živilo večine prebivalstva. V nekaterih južnoameriških državah, na primer, predstavljajo krompirjeve jedi kar 80 odstotkov vsakodnevne prehrane.
Krompir v vseh svojih različicah ima res vrsto odličnih lastnosti, od tega, da je primeren za gojenje v vseh podnebnih pasovih, do bogate vsebnosti vitaminov in hranljivih snovi, žal pa ima tudi precejšnjo pomanjkljivost — beljakovin ima malo. Kar jih je, so sicer kakovostnejše od razvpitih sojinih, vendar je v količinskem pogledu krompir zares skromen z beljakovinami. Prav beljakovine pa so zelo pomembna sestavina človekove prehrane. Beljakovine so sestavljene iz aminskih kislin, ki jih je kakih 20 vrst. Človek mora vsak dan zaužiti osem vrst aminskih kislin za normalno vzdrževanje or-
SLAVOSPEV TELESU
V razstavnih prostorih frankfurtskega kulturnega združenja so odprli razstavo fotografskih del Američanke Lynn Davis. Njeni posnetki so slavospev človeškemu telesu. Razstavljeni so skoraj sami akti v junaških ali klasičnih držah, ki povsem očitno spominjajo na kipe. Nekatere slike prikazujejo torzo, druge samo roko, včasih pa tudi mišičast hrbet, ki ga model obrača opazovalcu. Telesa modelov pogosto izdajajo njihov poklic plesalcev ali telovadcev. Na aktih so poudarjene androgine lastnosti človeka: moška telesa so videti presenetljivo mehka in voljna, ženska pa nasprotno posredujejo energijo in trdoto. Zgledi so očitni. Estetika teh fotografij niha med spolno agresivnostjo Roberta Mapplethorpa in hladno erotično prefinjenostjo Helmuta Newtona. Lynn Davis se je rodila leta 1944 v Minneapolisu in zdaj živi v New Yorku.
ganizma in da je pravilno prehranjen. Večino beljakovin dobi z mesom in mlečnimi izdelki.
Toda z mesom in mlečnimi izdelki se zadovoljivo vsakodnevno prehranjuje le prebivalstvo v razvitih državah sveta, medtem ko v nerazvitih primanjkuje tako mesnih kot mlečnih izdelkov. Prebivalstvo tretjega sveta se skoraj v celoti prehranjuje z rastlinsko hrano. V taki hrani pa bistveno primanjkuje pet od nujno potrebnih aminskih kislin.
In tu smo Spet pri Jaynesovem genu za super beljakovine in novem bodočem krompirju, ki bo vseboval ta gen. Krompir bo z njim ob vseh dosedanjih dobrih lastnostih dobil še to, da bo tudi beljakovinsko bogat. Postal bo super krompir in kralj svetovnih polj in kuhinj.
Toda to ni vse. Jaynes se že več let ukvarja tudi z raziskovanjem bolezni krompirja. Med najhujšimi nesrečami, ki lahko zadenejo krompirjeva polja, je bakterijsko vnetje, ki prizadene sposobnost rastline, da se oskrbuje z vodo. Posledice so hude. Rastlina v slabih dveh tednih uvene in odmre. Ta bolezen povzroči vsako leto za milijarde dolarjev škode. Niso redki primeri, da bolezen skoraj povsem uniči pridelek krompirja v posamezni državi.
Jaynes je sinteziral gen, ki omogoča krompirju izdelavo snovi, s katero uničuje škodljive bakterije. A ker je snov enako uničujoča tudi za nekatere druge bakterije, je mogoče zapisati, da bo super krompir imel zdravilen učinek. Kuhan in pečen sicer ne, a surov krompir zelo verjetno. Med ukrepi prve domače pomoči bo tudi polaganje rezine surovega krompirja na vreznino, pik ali podobno poškodbo. Super krompir bo pospešil celjenje rane in hkrati mesto poškodbe dezinficiral.
In kdaj bomo super krompir gojili, jedli in sploh imeli na voljo? Jaynes računa, da bo prve super krompirje izkopal na poskusnih poljih leta 1992. Potem pa bomo videli, kako in kaj.
Vse večji promet na naših cestah povzroča poleg Ppras a prometnih nesreč tudi iztrebljanje koristnih živali. Ježki so n ekološki sanitarci, saj uničujejo škodljivce. Žal promet gr njim. Posebej po dežju opazimo, da je na naših cestah veliko p nih ježkov. Človek je tudi do njih brezobziren. Morda pa na prihodnje za njimi žal.
NOBELOVA NAGRADA ZA EKOLOGIJO?
Ustanovi, ki podeljuje Nobelove nagrade, je 30 dobit11.1 o£jelje-grade predlagalo, naj ustanovi nagrado za ekologijo, ki bi J pravi00 vali na Nizozemskem. Predstavnik ustanove, ki ima izključi $ uporabljati Nobelovo ime, pa je sporočil, da predloga p varovanje okolja ne morejo sprejeti zaradi bojazni, da bi 1 „rada sno načela vrednost sedanjih nagrad. Letos bo Nobelova n ® oveP°' bitnikom prinesla 650.000 dolarjev. Nagrade Nobelove us st ini”.^' deljujejo od leta 1901 za medicino, kemijo, fiziko, književn j-nancira Leta 1968 je bila ustanovljena nagrada za ekonomijo, ki J y prete' švedska banka, imenuje pa se Nobelova spominska nagra®’ zaglas' klosti so že velikokrat poskušali ustanoviti Nobelovo nagra ^j^ bo, arhitekturo, matematiko in tehniko, vendar so bili vsi P „s|ej naj11' slej zavrnjeni. Predlog za ekološko nagrado je oblikovala glednejša in najštevilnejša skupina znanstvenikov.	■
TISKALNIK ZA SLEPI čena znamenja Brailov° vSji Mogoče ga je priključi osebni računalnik, saj spremlja računalniški ki spreminja običajne zapise v Brailovo piša I’ pa hkrati tiska tako nt, P Brailovo pisavo. Doku fej J* ga tiskalnik natisne, J menjen tako slepim k° $ t( nepoškodovanim vido tiskalnikom se sleP*?LaiI, 10 ih možnosti tiskanja bese petn1 dobijo že izdelana na. kjh medijih in optičnih dis . vpes ma je vsako v računa no besedilo mogoče n
Računalniki se niso izkazali kot izredno koristna orodja le pri delu in v vsakdanjem življenju zdravih ljudi, v mnogočem so olajšali tudi vsakdanje življenje številnim invalidom in prizadetim osebam. Naj gre za sodobne računalniško krmiljene proteze, samodejne invalidske vozičke, za odpiranje komunikacijskih možnosti para — in tetraplegikov prek računalniškega zaslona ali za telefonsko računalniški nadzor nepokretnih in ostarelih ljudi, računalniki so se povsod dobro obnesli. Najnovejši izum, ki se ga bodo razveselili slepi in tisti, ki skrbe zanje, pa je računalniški tiskalnik, ki tiska v navadni in tudi v Brailovi pisavi.
Tiskalnik so zasnovali, razvili in izdelali v hudsonskem podjetju Howtek v sodelovanju z ameriško Nacionalno zvezo slepih. Zaenkrat je možno nabaviti le en model, in sicer tiskalnik Pixel-master.
Posebnost tiskalnika je v tem, da lahko besedila, ki se vnesejo v računalnik in obdelujejo, tiska v normalni pisavi ali pa namestp vidnih črk na papir vtiskuje izbo-
di za slepe.
ŠIBAMI
Na antičnih ^rie L igrah so prezgodni a|j S . «k«, banjem, ker so bi L aa da kaže tak pos<"P' (a. čnost, ki ni vredna
gorenje
FELDBACH
G raz	0
Fehnng

/J IPESSIERL GES.M.B.H.
Belvederestrasse S, tel.: 9943 3188 2288
8350 FEHRING
SIEMENSGRUnDIGSANTO
PHILIPS
,Halbenfein
Radker^g^^
Radgona M. Sobota
PRODAJA - SERVIS ELEKTRIČNIH APARATOV
hladilniki, štedilniki, pralni stroji, friteze, mali gospodinjski aparati
od 830 ATS
TV - VIDEO - NAPRAVE ZA SATELITSKI SPREJEM - PRODAJA - SERVIS
lastna delavnica	.
4
Vse cene so brez prometnega davka. Že ob nakupu boste plačali znesek, manjši za prometni davek!
PREPRIČAJTE SE SAMI — IZPLAČALO SE E0!
od 3.800 ATS
VESTNIK, 12*
STRAN 10
za vsakogar nekaj
KAJ POVZROČA ZAPEKO
p vam primeri, da je «e bi*-trdo’ da "a ne mo’ k 2 °'!“’ poidtie P« Pomoč Sfevaj^'^ K zapeki pa pri'
ZaPeko Pov' zdravi|a na re-prodaji-kofein« S°dlJ0 analgetiki s ^stva1"’ ^'depresivi in želodčni kislini, ^“lejo aluminij.
PREHRANA: Hrana, ki ne vsebuje dovolj vlaknin, kompleksnih hidratov in tekočin, olajšuje nastanek zapeke.
PREMALO GIBANJA: Trebušna prepona in mišice trebuha in medenice prispevajo k urejeni prebavi. Preveč mirovanja, ležanje in poležavanje vodi do zaprtja.
BOLEZNI: Hudo zaprtje lahko spremlja odpovedi led-
vic, rakasta obolenja,poškodbe hrbteničnega mozga in nevrološka obolenja.
NAVADA: Pazite na obvestila, ki jih pošilja telo. Če se izogibate odvajanju, kadar čutite tiščanje na blato, to lahko pripelje do zapeke. Pri otrocih je lahko takšno odlašanje pogosto zaradi igre, ki je nočejo prekiniti.
ZELENJAVNI ŠOPKI MODNI KRIK
Privlači
NAREDI SAM
Kuhinja pod milini nebom
kvarne8«® vži9alic ima lahko °troci P s|sdic®, zato naj se Vnanja z og ■ nau^'i° varnega frift .popisni naslovi o Eta2 vžinlr Povzročila otro-7Pri nas n9^oami, so neredki to*0”1 oaen lboJ°9' *rdijo, da je vseč 'n aa ie to
'n onoui^alno' Podatki o UneP k lnab pa dokazuje->-&aJe lahko ta priv-J ne PreDo Pri2iganja popolno-s ?lr°ke j« h61?10- °genj je tako L,01) nevarpn° * Privlačen, pa tu-4na skriva? pa) ^odo gotovo C6 naučiti' ^Skušajmo raje
Oti tak? naJ ravna.
Sto prižge svp- ahk° dovoli' C10^^600’ vendar mu Skodela
> i* Učl°ni1 pri njem. Naj-hi^s^i dovnr Z 2g|edom. Ali
SJ previdni? Ali ne
v goz^ lc Povsod, ne ka-2?^ dovolj kurimo na pro-
Ko nameravamo s prijatelji preživeti prijeten poletni dan na domačem vrtu ali terasi, se skoraj samo po sebi razume, da bomo hrano pripravili na žaru. Tako se gospodinji ne bo treba sami mučiti v vroči kuhinji, hrano bo med splošnim kramljanjem pripravila vsa družba. Za udoben kuhinjski kotiček na prostem potrebujemo le nekaj opek, malo cementa in prost popoldan ali dva.
igračke iz plastike so
Iv dS°š^prej nese’ 0(0 njo >sele potem se kak drob P° nesreči N i’ t0 Jec'n g* P°' k (berače : včasih nevar-V^ko d .nJS0 krhke, a ^et01'"«. &k odgrizne Cp °trdi ■ ek potem v 'X. In lahko pov-
NEVARNE
zroči poškodbe.
Tudi pri trdi plastiki moramo biti previdni,zlasti če kupujemo cenene igrače iz Honkonga ali Tajvana. Rdeče, oranžne in rumene so dostikrat prebarvane z barvili, v katerih je kadmij. Če otrok vtika igračo v usta, pridejo drobci plastike v želodec. Že-
lodčni sokovi razkrojijo snov in sluznica vsrka kadmij. Veliki izdelovalci igrač upoštevajo, da morajo biti otroške igrače takšne, da ne ogrožajo zdravja. Zato so odveč skrbi pri kockah LEGO, ker izdelovalec že lep čas ne uporablja snovi, v katerih bi bil nevarni kadmij.
Kaj ko bi za spremembo sestavili zelenjavni šopek in ga postavili na sredo mize za okras? Zelenjavni šopki so zadnji modni krik v tujini, nemara pa se bomo za tovrstno lepšanje stanovanjskih prostorov navdušili tudi mi. Navajamo zgled:
Jušni šopek: iz jušne zelenjave sestavimo šopek, ki ga kasneje tudi uporabimo — ko kuhamo juho. V šopek povežemo porove liste in stebla, nekaj ohrovtovih listov, liste sladkega janeža, papriko in čebulo, za poudarek pa nekaj redkvic.
MED
V KOZMETIKI
Že v starih medicinskih spisih omenjajo med kot zdravilo proti kožnim boleznim. Zaradi svojih zdravilnih in hranilnih lastnosti je primeren za kožo. Med kot kozmetično sredstvo uporabljajo po vsem svetu. Med je hranilen za kožo na obrazu, povečuje njeno prožnost, tako da postane mehkejša, obenem pa jo še razkuži. Masko za obraz si lahko pripravite iz enakih delov rumenjaka,medu in kisle smetane, zmes dobro premešajte in si jo nanesite na skrbno umit obraz.
Ni dvoma, da je med eno najboljših živil, saj vsebuje veliko koristnih snovi. Je skoraj popoln izdelek matere narave, zato priporočamo uživanje medu,seveda pa ne diabetikom.
PROTEINI IZ TOBAČNIH LISTOV
\kSlr a|i mi°iJS' kot jajčni . PaSoD- eko- Vlaknati K pr"nerni za izdela-
vo varnejših cigaret, kajti iz gorečih proteinov se sproščajo dušikovi oksidi, cianidi in karcinogeni. Seveda pa Sheen poudarja, da povsem varnih cigaret ni.
Z intenzivnim obdelovanjem
bi lahko z enega hektarja pridobili probližno 100 kg proteinov, ki nimajo ne vonja ne okusa. Z obdelavo tobačnih listov bi lahko pridobili tudi vlakna in mešanico škroba in netopljivih protei-
nov. V tekočem ostanku bi ostal nikotin, ki bi ga lahko uporabljali kot gnojilo ali pa kot insekticid. Sheen trdi, da bi s tobačnimi proteini lahko oskrbeli dežele v razvoju z manjkajočo hrano.
MURSKA SOBOTA
Kuhajte z nami
22 809
21 136
Telefax: (069) 21 136
Za prvo osemletko proti kanalu
PONOVNO PRESENEČAMO
l NOVOSTMI!
• V zalogi imamo priznano kozmetiko BUTLER: dezodoranti, spreji, laki za lase, detergenti za pomivanje posode, pena za pomivanje sanitarij, mehčalec za perilo in še in še . . .
• Pri nas imamo za vsakega kupca nekaj, tudi modne izdelke usnjene konfekcije — ženske kostime priznanih izdelovalcev.
• Za vaše noge modne nogavice vrhunske kakovosti EDOO iz uvoza.
• Možnost nakupa na potrošniško posojilo na 6 ali več mesecev brez obresti, mi smo trgovina, ki vedno preseneča; željam kupcev se prilagajamo tudi z delovnim časom od 6.30. do 20. ure.
• Nogavice EDOO lahko kupite tudi v prodajalni KROJ v Murski Soboti na Titovi ulici in širom po Jugoslaviji.
edoo
Nadomestilo za človeško kri
Neko ameriško farmacevtsko podjetje je sporočilo, da je v Gvatemali uspešno končalo prvo fazo preskušanja nadomestka za človeško kri, ki so ga pridobili iz kravje krvi. Izdelek so začeli na ljudeh preskušati februarja letos, poprej pa so ga preskušali na živalih. Hae-mopure (tako se imenuje izdelek) naj bi opravljal vlogo hemoglobina (ki prenaša kisik) in povsem zanesljivo ni okužen z virusi (aidsa), v njem pa tudi ni drugih nevarnih snovi, ki jih včasih najdejo v človeški krvi.
Preparat so prekusili na 12 prostovoljcih in za zdaj pri njih niso opazili nobenih škodljivih stranskih učinkov. Novi izdelek bodo začeli preskušati v ZDA takoj, ko bodo dobili dovoljenje uprave za hrano in zdravila ZDA.
SLADKOR ZA RANE!
Kristalni sladkor, ki škoduje zobem in zvišuje težo, deluje antibiotično in pomaga pri zdravljenju ran. Zdravniki v neki bolnici blizu Pariza zdravijo šestintrideset pacientov, ki imajo odprte rane in preležanine s sladkorjem tako, da ga v debelih slojih posipajo na rane. Rezultat je odličen: skoraj v devetdesetih odstotkih primerih se rane dobro zacelijo, čeprav niso uporabili ne razkužil ne antibiotikov.
5 NAJ
Malinova zloženka
G'asbena les. .
। stvica Radia Murska Sobota.
i gu« _
3 esietnm ^adonna
4. t^hingr 992 ~ Toto Cotugno
4 j>0 o^o^Pares 2 U — Sinead O’Connor ' LUc|d so’iP!Jmo - Magnet
aJali name — Don Juan

'"ice
ij,	d
i ’	~ pošljite na naslov: Radio Murska
’ o“M0 Murska Sobota, s pripisom: za S
21
%iik232 je
648 kH\Sporedu Radia Murska Sobota (UKV 87,6 ob petkih, od 18. do 19.
Maline samoniklo rasto na določenih gozdnih površinah. Te še prav posebno vabijo s svojim značilnim okusom, vonjem in videzom. Odlične pa so tudi gojene — vrtne maline.
Cenimo zlasti sorte, ki rodijo do pozne jeseni. 10 dag vsebuje kar 168 mg kalija, pa 22 mg kalcija in fosforja, vitamine A, BI, B2, C ter manjše količine železa, beljakovin in ogljikovih hidratov. Sveži plodovi se hitro kvarijo, zato pohitimo z njihovo uporabo ali predelavo. Za ozimnico jih lahko zamrznemo, predelamo v sirup, sok, marmelado, žele.	..............„
Za takojšnjo uporabo pripravimo iz njih številne sladice. Ena izmed njih je malinova zloženka.
Potrebujemo: 30 dag sveže, fino pretlačene skute, 30 dag malin, 10 dag sladkorja, 2 del tolčene smetane, žlico na liste narezanih sveže praženih lešnikov in biskvit, ki ga spečemo iz 4 jajc, 4 velikih žlic sladkorja 16 dag presajene moke pomešane z žličko pecilnega praška Med stepanjem testu postopoma dodamo 4 žlice hladne vode. Uporabimo suh, dan ali dva dni star biskvit. Namažemo ga na manjše približno 1 cm debele plošče. Le-te zlagamo drugo ob drugi v širšo stekleno skledo. Čez biskvit vlijemo polovico pripravljene kreme, ki io potresemo z izbranimi in rahlo opranimi ter odcejanimi malinami. To 2-krat ponovimo. Zgoraj naj bodo maline potresene z lešniki.
Skutina krema: Skuto drobno pretlačimo m ji primešamo 1 skodelico še toplega vanilijevega pudinga. Dodamo vanilin in popolnoma ohladimo. Rahlo umešamo tolčeno smetano in sladkor. Preden serviramo, naj bo zloženka uro do dve v hladilniku.
SESTAVIL MARKO NAPAST	DRŽAVA V ZAHODNI AFRIKI	AM. FILM. IGRALEC IN PLESALEC (FRED)	VERBENI PODOBNA POSODOVKl	PEVEC JURGENS	SAMOSPEV	ZELIKA Z VOTLIMI KORENIKAMI	
RIM. ZGODOVINAR, CEZARJEV PRISTAŠ							ŽELATINA IZ ALG
AMERIŠKA BALETKA DUNCAN							
NARODO- SLOVEC							
OTOČNA SKUPINA V ALEUTIH				EDEN IN DRUGI SOLMIZAC. ZLOG			
GLAVNO MESTO SAUDSKE ARABIJE					ERBIJ ČASOVNA ENOTA		
PRED LETI POPULARNA FR. FILM. IGRALKA							GLAVNA LUKA V ZAIRU
IT. FILM. IGRALKA MASSARI				GL. MESTO OB TIBERI GRADBENI DELOVODJA			
DRUGI VOKAL V ABECEDI		ALKOHOLNA PIJAČA	PRITOK SAVINJE DEL STOPALA				
TANKA KOŽICA, MRENA					ARABSKI ŽREBEC VULKAN NA MINDANAU		
VRSTA AFRIŠKE ANTILOPE						AMPER IBIDEM	
STAROGRŠKI PISATELJ TRAGEDIJ							
	ODLIČNO KRMILO, MEKINE						
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: cipresa, izrodek Rainier, kid, tla, UJ, she, lape, rt, I, INA, R, Ra, otka, Niagara, jonatan, enakost.
1990
STRAN 11
STEFAN i
SOBOČAN j
V nedeljo, 24. junija 1990, je poteklo 9 let, odkar naj bi se na pobočju hriba Črnica, kaka dva kilometra od župnijske cerkve v Medjugorju (BiH), prikazala Jezusova mati Marija. Videli naj bi jo tedaj 16-letni otroci: Marija Pavlovič, Ivan Dragičevič, Mirjana Dragičevič, Ivanka Ivankovič; 17-letna Vicka Ivankovič in 10-letni Jakov Colo. Čeprav komisija, ki raziskuje trditve o prikazni, še ni izdala mnenja, je mogoče reči, da se je dejansko nekaj zgodilo. In kako se je zgodilo?
MARIJA SE PRIKAŽE
24. junija 1981. leta okrog 18.45 so otroci prvič videli Marijo na pobočju Črnice, in sicer tridimenzionalno, to je tako, kot vidimo en drugega. To je bila ženska, stara približno 25 let, bila je lepa, govorila je hrvaško, njen glas pa je bil kot tiho zvonjenje zvona. Pozneje se je prikazala še na drugih mestih, na primer v sobi žuo-
Marija Pavlovič, Vicka Ivankovič, Ivan Dragičevič
nijskega urada v Medjugorju, na njihovih domovih, pač tam, kjer so v določenem času bili. Zdaj, devet let pozneje, naj bi Marijo vsak dan videla le še Mirjana Dragičevič, občasno naj bi se prikazovala Vicki Ivankovič, Ivanu Dra-gičeviču in Jakovu Čolu, zelo redko Ivanki Ivankovič, medtem ko naj bi Marija Pavlovič poslej Mater božjo videvala vsakega 25. v mesecu. Ta je sredi osemdesetih let takole opisala srečanja:
»Preden se nam prikaže mati Božja, vidimo trikrat močno svetlobo, potem pride in reče: »Hvaljen Jezus!« Mi odzdravimo: »Na
veke vekov, amen!« Potem prejemamo sporočila. Če nam jih ne da, ji priporočimo bolnike. Mi molimo in se zavzemamo za romarje. Mati.božja začne moliti: >Oče naš...«, Mi pa nadaljujemo: >... ki si v nebesih .. .< Po molitvi
Marija reče: »Pojdite v miru božjem!« Nato nas zapusti. Vedno, ko odhaja, mi vidimo srce, sonce in križ. Ob praznikih je posebno le
po oblečena. Nosi obleko, v katero so vtkane zlate niti. Druge dni pa je oblečena v modro, na glavi pa ima bel pajčolan. Nad glavo pa se ji blešči venec v obliki zvezd. Ko govori, ima razširjene roke, a ko z nami moli, jih sklene. Včasih je vesela, včasih žalostna. Ko govori o grehu, je vedno žalostna. Ko prihaja, imamo občutek, da prihaja iz daljave. Mi želimo vsak dan živeti za ta trenutek, za teh pet, šest minut.. .«<
SPREOBRNITE SE!
Marija naj bi torej ob svojih prikazovanjih prinašala določena
sporočila. Že v prvih dneh je opomnila cel svet na vero, spreobrnjenje, molitev, post in mir. Poleg tega je 8. marca 1984. leta dala še prvo sporočilo za župnijo Medjugorje. Razlog za to je navedla sama: »Dragi otroci! Spremenite se v župniji, to je moja želja. Tedaj se bodo spremenili tudi drugi, ki bodo prihajali sem.«
In ljudje prihajajo. Z vsega sveta! Verniki in neverniki! O slednjih naj bi rekla: »Tudi oni so moji otroci...« Na 9. obletnico prikazovanj, ko se je v Medjugorje podal tudi pisec tega feljtona, je bilo na tisoče romarjev. Obiskali s(m)o Hrib prikazovanj, ki je približno tako visok kot pomursko »hribovje«, vendar na njem ne raste trta, ampak je en sam kamen. Na njem je ob večjem (blagoslovljenem) križu množica majhnih, ki so jih postavili (in še jih postavljajo) verniki. Zaradi nevarnosti požara pa so prepovedali prižiganje sveč. Čeprav je bila množica ljudi, ni bilo bučno, ampak skorajda tiho. Ljudje so se predajali skupinski ali posamični molitvi, večina kleče. Težje pa je priti na goro Križevac, do katere vodi prava križeva pot s 14 postajami, ki so v približno enakih razdaljah. Najprej so na teh mestih postavili lesene križe, pozneje pa so namestili bakrene table, na katerih so upodobljeni prizori: Pilat obsodi Jezusa na smrt, Jezusa naložijo na križ, Jezus pade prvič pod
Jakov Colo, Mirjana Dragičevič, Ivanka Ivankovič
križem, Jezus sreča svojo žalostno mater, Simon pomaga Jezusu nositi križ, Veronika obriše Jezusu obraz, Jezus pade drugič
pod križem, Jezus nagovori jeruzalemske žene, Jezus pade tretjič pod križem, Jezusa slečejo, Jezusa pribijejo na križ, Jezus umre na križu, Jezusa snamejo s križa in ga dajo v naročje Mariji, in nazadnje še štirinajsta postaja: Jezusa položijo v grob.
REVEŽI KRIŽEVEGA POTA
Čeprav je pot na Križevac hudo naporna, saj je tudi tam sam kamen, jo najbrž zmorejo vsi, ki se nanjo podajajo. Videl sem otroke, ljudi srednjih let, stare, bolne, invalide ... Čul sem molitve v slovenskem; hrvaškem, poljskem, češkem, madžarskem, nemškem, francoskem, španskem, angleškem ... in najbrž še kakem drugem jeziku. Po svoje je zanimivo, da se romarji vzpenjajo na ta hrib, čeprav se na njem Marija ni prikazala, ampak je na njem le križ zaobljube. Tega so postavili že daljnega 1933. leta in od takrat menda v kotlini, kjer so Medjugorje in drugi kraji, znani tudi po pridelavi vina, ni več toče. Ob mogočnem križu, vidnem daleč naokoli, pa romarji postavljajo še svoje križe. Nekateri so preprosti, narejeni spontano ob vzpenjanju na hrib, drugi pa napravljeni doma. Nekateri puste na hribu tudi kak svoj predmet. Največkrat je to žepni robec. Na enem izmed križev jih je vse polno. Pot na goro in z nje pa ni le naporna, am
pak marsikoga tudi pretrese. Zlasti nazaj grede, ko ni več take molitvene zamaknjenosti, opaziš, da greš mimo revežev: invalidov
? S »S
malo, ki gredo peš. Nekatere obarvane, kot tale iz Varaždina, vo) hrvaško zastavo in majico
Vsi, ki pridejo v Medjugorje, se povzpnejo tudi na ji’ vac. Na poti se ustavljajo na postajah križevega P 0|^^iil’• skupine pa so tud'P j (liir kjer bosonogi rom bratič1’1 HDZ (Hrvaška dem
skupnost).
brez okončin (rok ali nog), ljudi, ki imajo odprte rane (se ne dajo pozdraviti). Marsikdo jim vrže denar in bojda se ga čez dan nabere kar precej, a kaj, ko pa jim zdravja ne more nihče povrniti.
NIKAR PREHITRIH
SODB
Zakaj prihajajo ljudje v Medjugorje? Splošno veljavnega odgovora na to vprašanje ni. Nekaj jih
bom skušal-
(ne)vere, zaradi za J na |aS pričakovanja, da h zar^L oči videli devico Ma 'pr fo marskega turizma slav Pervan, župnik v pravi: »V srediscu d°9 toliko Marija, čepra^ jezik0^ v božje slavje. Vsaka skupina, ki P^^ezikU,	..
daritev v svojem J	I
maša pa je vedno
Nadaljevani® P
Na hodniku zaropotajo kositrne sklede. Odpirajo in zapirajo se vrata. Voziček z ropotajočimi skledami se počasi bliža.
Prazna kuminova juha in kos črnega kruha.
Na njegovi juhi plava kuhana gosenica z navzgor obrnjenim, obročastim trebuhom. On te juhe ne bi jedel, četudi ne bi bilo gosenice v njej. Ne samo, da juha smrdi, tudi skleda je umazana. Ozira se po sobi, da bi jo kam postavil.
Svetlolas študent velikih lačnih oči razume njegovo kretnjo, ker stopi k njemu in reče: »Kar'meni jo dajte, prosim!«
Glattstein mu brez besede porine skledo z juho v stegnjeno desnico.
Fant golta juho. Ne da bi pogleda! odnese z naslednjo žlico tudi gosenico v usta.
»Meso je meso in gosenica je navsezadnje bolj čista kakor juha, ker se je v njej skuhala,« misli Glattstein.
Po zajtrku jih pričnejo zasliševati. Drugega za drugim kličejo v pisarno.
Glattstein želi, da bi prišel čimprej na vrsto in šel domov. V duhu že vidi, kako mu Vodopivec vrača zaplenjene reči. Tokrat mu on ne privošči pogleda, čeprav se mu Vodopivec dobrika. Že je Stopit na ulico. Zid z bodičasto žico na vrhu je za njim. Njegov korak je lahek, skorajda prešerno poskočen. Klara in otroci mu planejo v objem. »Slutila sem, da se danes vrneš,« reče Klara, ki vedno vse naprej sluti, »zato sem pripravila kosilo predvsem zate. Telečji zrezek bo, ki ga imaš tako rad.«
Glattstein postaja nejevoljen, ker ga tako dolgo ne pokličejo v pisarno. Pritoži se pri stražarju, ki sedi pri vratih. Vojaki, ki so ga danes navsezgodaj prignali v ječo, so mu povedali, da bo za kosilo že doma.
»Kaj pa vojaki vedo! K zasliševanju pa se nikar ne silite, da vam ne bo žal!« odvrne stražar.
Prvi zaslišane! se pravkar vračajo. Nobeden ne ve, česa je kriv, ker mu niso povedali. Vsak je moral sam povedati, kaj je zakrivi! Tisti, ki niso morali povedati ničesar, so dobili s palico po golih podplatih. Tisti, ki so si krivdo izmislili, da se rešijo palice, niso dobili samo po golih podplatih, ampak s pasjim bičem tudi po drugih telesnih delih. Krančiču so rinili igle za nohte. Komunisti so zanje posebna slaščica. KodHovi stopali sta ena sama rana. Čevlje je kar v rokah prinesel nazaj v celico. Čisarjev hrbet je poln krvavih lis, iz katerih se cedi sokrvica. Četrt ure so ga pretepli brez odmora. Dvakrat je pade! v nezavest, pa nobenkrat ni zavpit.
Glattstein ne sili več na zasliševanje in ne nadleguje stražarja pri vratih.
Opoldan po kropni juhi nadaljujejo z zasliševanjem. Jetnike, ki jih še niso zaslišali, je vedno bolj strah. Vsakokrat, ko odpre orožnik vrata, jim zastane dih. Vsak pričakuje, da bodo zdaj njega poklicali v pisarno in pretepli do nezavesti.
Od petih naprej je mir. Jetniki si oddahnejo. Celica oživi. S hodnika zaslišijo znani ropot vozička s kotlom in kositrnimi skledami.
Stražar vstane s stola in prižge luč.
Pri vratih delijo kuminovo jeho s smrdljivimi kosmiči kislega zelja in z nadrobljenim črnim kruhom.
Glattstein se tokrat večerje ne brani, čeprav skleda ni posebno čista. Da bo imel vsaj kaj toplega v želodcu, misli, zatisne oči in srka juho. Plavolasi študent tokrat zaman upira vanj svoje velike, lačne oči.
Po večerji vzame orožnik svoj stol in odide. Brž ko zaklene za seboj vrata, si že nekdo prižge cigareto. Kadilci vdihavajo dražljivi dim in se poželjivo ozirajo na srečnega kadilca.
Gattsteinu bi se prilegla viržinka. Podzavestno seže v prsni žep, kjer bi morala biti škatlica z viržinkami. Roka se vrne prazna. Izgubljeno gleda jetnike, ki brskajo po žepih za tobačnimi mrvicami in si iz časopisnega papirja zvijajo cegarete. Tisti, ki imajo ogorke, so zavidanja vredni.
Glattstein misli na dom. Klara ga prav zdaj pričakuje z večerjo. Nesrečnica zagotovo pogleduje na uro in vzdihuje. Igor in Kurti jo nadlegujeta in sprašujeta po njem, kjer je in kdaj pride, ona pa si sproti izmišlja izgovore.
Čas se ne premakne. Ure se vlečejo počasi kot večnost. Jetni-ška soba je zavita v boleč molk. Vsak se ukvarja s svojimi mislimi. Stražar na hodniku zdaj pa zdaj pogleda skozi kukalo pri vratih.
Glattstein se nasloni na steno in zapre oči. Jarka luč na stropu ga moti kljub zaprtim očem. Soba je tako natrpana z jetniki, da se človek niti ganiti ne-more. Če jih morajo že po zajtrku in kosilu zasliševati in pretepati, bi jih lahko vsaj po večerji za pet minut pustili na dvorišče, da bi se sprehodili in nadihali svežega zraka. V tem zatohlem prostoru bo še zbolel.
Nekateri jetniki že spijo ali skušajo zaspati. Drugi se šepetaje pogovarjajo. Pod okencem nekdo smrči.
Glattstein kljub utrujenosti ne more zaspati. Od sedenja ga boli vse telo. Kar naprej se preseda, ne da bi si mogel najti udobno mesto. Noč ne obeta nič dobrega. Ko bo zopet na svobodi, bo še! vsak večer na sprehod. Maksi, ta najznamenitejši pešec v Murinu, ima prav, ko s sprehodom in vsakodnevno telovadbo skrbi za svoje zdravje. Bogve, če je bita Klara pri glavarju. Mogoče je ves dan upala, da se vrne domov, pa je s svojim obiskom odlašala in pojde šele
13
jutri k njemu. Glavar mogoče niti pojma nima, da so ga zaprli. Za novo teto mu je treba na vsak način postati prase. Jutri bo prosil detektiva, da mu dovoli sprejeti obisk. S Klaro se morata zmeniti, kaj bosta ukrenila, da bo čimprej na svobodi.
Tedaj se spomni potrdila, ki ga je dobit od upornikov. Potrdila ni dovolj skrbno skril. Takšna lahkomiselnost! Če opravijo orožniki hišno preiskavo, podstrešja zagotovo ne bodo izpustiti. Potrdilo je v čitanki; ta v zaboju prav na vrhu. Niti prahu in pajčevine ni več na platnicah. Knjige orožnike najprej zbodejo v oči; zlasti slovenske, vse po vrsti jih bodo prelistali. Navsezadnje sta staknila potrdilo Igor in Kurti, ki se rada igrata na podstrešju. Otroška usta so nepremišljena ... nepremišljena ... Igor... Kurti... Glattstein pada v rahel spanec, poln vznemirjujočih in nič dobrega obetajočih sanj.
Zbudi se s hudim glavobolom in gleda začudeno okrog sebe. Pri vratih stoji orožnik in jih nažene pokonci.
Jetniki bi še spali. Zakaj jih le budijo tako rano? Zjutraj ob štirih jih vendar ne bodo zasliševali in pretepali.
Za orožnikom stojita dva vojaka z bajoneti na puškah. Orožnik razgrne Usti in kliče imena: »Antoiin Viktor, Čeh Mirt, Tuš Slavko, Ferčak Ervin, Krčmar Ludvik, Franc Janko, Glattstein Valentin ...«
Čim zasliši svoje ime, ga pri srcu ostro zbode. sp^lo »Zakaj so me poklicali? Kaj nameravajo z menoj?" s pj pih s strahom in z upanjem obenem in poln negotovosti orožnika na hodnik.	. „ hP^e
Stražar zaklene jetniško sobo. Jetniki se morajo s postaviti v vrsto. Orožnik stopa vzdolž vrste in jih šteje, dotakne vsakega s kazalcem.
»Tizenot!« sliši orožnika na drugem koncu vrste. ■
»Vpisarno! Naprej marš!«	* »■
»Domov pojdemo, Ludvik!« reče Krčmarju, ko ko njega v pisarno. Njegovi brki so napeti kot strune.	,
»Odkod si te to vzel?«	.	.
»O novoletnem prasetu se mi je sanjalo, ki mi ga Je mokolnici pripeljala v ječo. Prase, zlasti novoletno, pom
Krčmar prasne v smeh. »Občudujem tvoj optimize '^joP0 Kaj pa če ne bo prase merodajno, ampak samokolnica, za novo leto porivala kje na prisilnem delu.«	šatc^MO
Krčmar ima lahko navsezadnje prav. Tisti prizor s vislicami, ki ga je doživel v sanjah, ne obeta nič dobreg vidi živo pred seboj, kako se Sarolta s sklonjeno g^aV°'..r jo P^ w ob spremstvu oglušujočih bobnov vzpenja na oder, N ’ glob0 slicami pričakuje rabelj. Bile so samo sanje, vendar i doživete, da ga še zdaj strese, kadar pomisli nanje. & pritv^f
V pisarni jim vračajo -stvari, ki so jih morati oddati’ »Zakaj bi nam vračali naše reči, če ne bi ŠH dom -na Krčmarja in si potegne pas v hlače. I/ enem sarne3rno mu postale tako velike, da si jih je mora! spotoma v p's roko.
Krčmar molči.	k0
Vodopivec vrže predenj klobase in pisker z zase* ■ ptr tehta malho z roko. Niso se dotaknili jedi. V nosnkdo bi Zapili ščegeta duh po prekajenih klobasah. Lačen je, toda K del. Doma bo že to jutro kraljevsko zajtrkovat čez P bo že pri svojih ljubčkih. Jetniki smejo kaditi. Z ^P/^ega P^O I odpre škatlico z viržinkami. Ko si nažiga, mu od P06'78^ glP^JV nja po nikotinu drhtijo prsti. Dvakrat, trikrat potegne O 1(0 pljuča. Od nikotina je ves omamljen, srce veseio, nV.Jjg di orožniki in ječarji so lahko poštenjaki. Po krivem J' P jih je obdolžil, da so mu pokadili viržinke. VodopN6 F jv njega njegov denar. Niti fi/er ne manjka. Še je PPste,' misli in podpiše, da so mu njegove stvari v redu vrni ■
»Vsi v vrsto! Hitro! Hitro!«	. a
Jetnike obstopijo vojaki z nasajenimi bajoneti ■nuseP0^^, »Kaj je to? AH ne pojdemo domov?« Gtattstem brki, kot da bi bili iz prediva. Skrivaj poškili proti K	j/ N
prav tedaj ošine s pogledom in se na ves glas za S T smeh vendar ni smeh veselja, grenak je, kot da bi g
nom.
b^.
Pol ure pozneje, ko se v Murinu novo jutro oele Pagoni železniški postaji. Na stranskih tračnicah so živinski * njih stražarji z nasajenimi bajoneti. Eden izmed voj*J vrata pri tretjem vagonu. Vseh petnajst ujetnikov mor	,
gim zlesti v voz. Glattstein je med zadnjimi. Najpmi svojo malhko s klobasami m zaseko, potem pa še SpO^o P ei
»Če bi kdo skuša! pobegniti, naj ve vnaprej, da D ca streljali za njim« jih opozori desetar.
»Kam se peljemo, gospod narednik?« lasnim « »Nobenih vprašanj!« se zadere desetar in z gia ' ,eot> zapahne vrata.	hili
V vozu je najmanj štirideset jetnikov, ki so jih D Jčj in Pr treh zjutraj naravnost zdoma. Stari in novi, sami zna
poizvedujejo to in ono o zaporu in aretaciji.
VESTNIK,
(nadaljevani6 P""
STRAN 12
&OVEDI RAZLAŠČENIH KMETOVALCEV
Zadoščenje za »kulake«?
desetih '?jn'.so b'b sprejeti zakoni, ki niso bili v prid naših kmetovalcev, še zlasti ne tistih, ki so imeli ■®'ei»ljoza । ,aPev obdelovalnih površin. Presežke so jim nacionalizirali. Ni pa bilo malo tudi takih, ki so PogruntaP-1''’ ker da so se tako ali drugače pregrešili zoper novo oblast. Huda pa je bila tudi stalinisti-c*Ja o kmetijskih obdelovalnih zadrugah, katerih okrajšava je KOZA.
^šikan-5 'et'h’ se marsiko-^ojno do,,11311'-ni doživel, zdi »ol SaJa"je čudno in ne-p. se tudi ? Pnče so tu! Krepi glisti	0 krivdi,
i'1 'enm so zem|j° vze~ jHulaki ™eli Preveč in so Jovani J” 'dejansko hudo eilarnebonp jim 'zdali *ski i« simh\rxa^ko Pa so bili skonib°x^ni ln zanJe niso
SteL^J6 bil° naciona-^jnar?em bregu Pomur-Tam smo W»šali hn ' ~ bolJe rečeno:
Vedl dveh kmetic. Po n kdno hudo> ko se "juna^0^’ ki so bi,a
. P'i'
n Bučkovec je iev00 v°Jno sm ” red drugo sve-tbde|°va ni°h'ne!i '6 hektar-?.Pa še on ? Površin, poleg h^izirah ^ktarjev gozda. Etnije in So nam b hektarji^o dobili ioi-e"aki avnlS0 b'b vredno-J-l»totneraV pbusm vozovnici J^.konce i 'reševal, smo se » zem iPa so še’ da se s »oS0 vključimo v ",cateSe^!°yalno zadrugo. ietnbila^az, zato sem
je še ostalo, predala sinu, ima manj skrbi; pazi na vnuka, a kaj ko pa se misli na povojno trpljenje ne more znebiti!
Boleči pa so tudi spomini zdaj že 79-letne Antonije Pevec iz Bo-dislavec blizu Bučkovec: »Naša domačija je na vrhu večjega pobočja. Po vojni smo imeli 50 hektarjev obdelovalnih površin. Nacionalizirali so nam 7 hektarjev najboljše zemlje, ki je bila najbli-
sklepom J 164/49, izdanim 15. novembra 1949, ki ga je podpisal sodnik okrajnega sodišča v Murski Soboti Štefan Vlaj, so mu zaplenili del kmetijskih zemljišč, »2/3 krave, pet let stare, in telico, staro eno leto in pol . ..« Vse to — poleg 18-mesečnega zapora — ga je doletelo, ker da je preprečil ustanovitev KOZE (kmetijske obdelovalne zadruge) v Nemčavcih. Janez pa je trdil dru-
* Mirka Filipič iz Bučkovec: »Ker nisem hotela v KOZO, so me zaprli.«
• Antonija Pevec iz Bbdislavec: »Odvzeto zemljo so nam pozneje ponujali v odkup.«
'^"'ivzeto
Ze,nljo so »kulaki« dobili obveznice s kuponi, katerih vrednost je bila le simbolična.«
uPfla
N. i/aPrli v hpa So me za 8 Rnade'nik r>Jut°merske za-A ravnnrPredanič ^i^'l s n nal ln mi sredi se^i da bomStO'°' Govorila sl"1 Vm0, ta uvPr z?drugo šla, »iNt3, d" iudla' D°bro iSnn obdJJ dem ni do i indsJ°vanja> do I %i^"ajbH^1ne8a koda, ljSe|»ii'2Propa„Jedb’ k°t je bi-de- Dokaza-lu^aV^Posti s6!” Poravna-
WT4šek'MiroSter-
Prišla ndar sem T6 Je Slcer svoh ?malu za' ”driJe bik011 bHa Seveda, & ( Ve|j k?ka svoboda, t'!1 pria0 rekoč J Še obvezna km^-a'’k'0 je^o^P^eva Mir-POsestvo, kar ga
že doma, pa tudi večjega travnika so se lotili. Nobena pritožba ni pomagala. Pozneje so nam ponujali našo zemljo, naj jo kupimo. Nekaj, do katere nam je bilo najbolj, smo je res. Tod je namreč rodovitna zemlja, saj smo imeli tedaj, ko še ni bilo umetnih gnojil, dobre hektarske pridelke. Očitali so nam, da smo kulaki in da izkoriščamo tuje delavce. Saj ne rečem, da bi vsa dela zmogli sami, ampak izkoriščali jih nismo, prej narobe: marsikdo, ki bi stradal, je pri nas nekaj zaslužil in se najedel. Že to je bilo veliko! Sicer pa smo imeli delavce celo iz Prekmurja, na primer iz Odranec. Tedaj je bilo še veliko ročnega dela, saj ni bilo traktorjev; imeli smo 5 konjev.«
Dokaz za to, da se s povojnimi oblastmi ni bilo mogoče igrati, je tudi »zgodba« Janeza Kolarja iz Nemčevec pri Murski Soboti. S
- a» natančneje	r(T
111 &"im	mctrov vaSkc ceste. ' Jodprto možnost, ec
1 predvidenega, vendar so pust P 7 denarjem so se dogovarjali, da b> dda pU prispe. soglasja in so se v zas gospodinjstva pa iih ie s,al° 5? ' i «00 litrov mleka in naj-1200 dtnnn^®? ’ .sjsredstev pa so dobrit j1 »amen I?ev ali 2200 U,rw m,ek“: oka za modernizacijo odstotnega samopnspok zase|ku, vendar pa so se spet odločili v .d h ( . njc. so ponu-? M Pom a' «njo "i bBo načrtovano asfalt°
mben delež prispevali tudi sa ’ a izkop jarkov, Petrov ceste plačajo navez g bjinsgim dinarjem Potem0 Popravo ceste za asfaltiranje, •	. morajo se
Me ~ahiraU- Cesto s0 P"???1 razdelilo stro-'»l d ^Pečiv ■ Osemindvajset gospodinjstev p najmanjše pa d ti* fcmoraio dati 24 tisoč 500 dinarjev^najmanj
M !e dni P* 'udi Končujejo obc.nsk» « t so mo-Ne? it ^aŽ^ Kot manj razvita kr»Je*	0Cl so tudi
S'?" MotttStotkov udeležbe ali 131^8‘ S	m?tudi po gospo-
hi anc’ ‘z samoprispevka, zbiral p • ospodinjstvo
Se 100 ‘isOČ "T^ti as alt so prispevali tu-Peča dinarjev pa najmanjša. 1» asiau
Bovčani.	mh
gače. V prošnji, naslovljeni (15. avgusta 1955) na Ljudsko skupščino LR Slovenije, je zapisal, da ni kriv, ampak da se mu je nekdo hotel s prijavo maščevati, »saj sem bil sekretar OF in v tej mali vasi organiziral Fronto, ki je štela 70 članov, in zmeraj delal in si prizadeval utrditi našo ljudsko oblast... Smrt fašizmu — svobodo narodu!«
Pomagalo ni nič. O ja, leta 1965 je svojo zemljo, na silo odvzeto, moral — ker jo je pač hotel imeti nazaj — kupiti od Pomur-kinega obrata za kmetijstvo.
Bodo kmetje, ki jim je bila zemlja odvzeta, le-to dobih nazaj? Da bi do tega prišlo, se zelo zavzema Slovenska kmečka zveza, pa tudi najnovejša oblast govoru da je treba krivice popraviti. Četudi prizadeti ne bodo dobili zemlje (mnoge nekdaj njihove parcele so že pozidane, preprodane), pa bo veliko storjeno, če bodo prizadeti dobili vsaj neko odškodnino in moralno zadoščenje. nekdanjim lastnikom, zdaj že starejšim ljudem, bo tudi to veliko pomenilo. Bo dokaz, da je tudi na tem področju pripravljenost za spravo oziroma državljansko umiritev.
Štefan Sobočan
V Domu v Rakičanu je bilo veselo
Oskrbovanci doma v Rakičanu so v soboto pod hraste postavili stole in mize ter povabili svojce, prijatelje in znance, da pridejo ter se pogovorijo z njimi. Nekateri so jih pričakali, drugi so ostali v družbi sostanovalcev, prijetno pa je le bilo, saj je bil to dan srečanja in piknika. Nastopila je tudi tam-buraška skupina iz Černelavec, zapeli pa so še sami. Ocenili so najlepše urejene balkone, jih nagradili ter razstavili svoje izdelke.
mh
ZVEN MAČKOVSKE ŽAGE
Žaga in mlin sta svojčas pomenila življenje za ljudi, mlela in žagala sta njihovo bogastvo in kazala premožnost kraja in okoliških vasi. Mačkovska žaga, postavljena v osrčju Goričkega, je bila taka, pomembna pa je tudi v tem času, ko ljudem Goričkega daje življenje ne le zemlja, ampak tudi industrija.
Elemir Tanacek, ki že trideset let dela na žagi, se spominja mlina in žage, ki sta bila na drugi strani ceste in so ju minirali Nemci ob umiku. Njegov oče je potem postavil drugo žago na kraju, kjer je sedaj, a je bila že leta 1948 nacionalizirana. Od takrat do danes pa je menjala že mnogo lastnikov.
Janez Panker, vodja enote, nam je pojasnil, da mačkovska žaga spada pod tozd Žaga Lendava, ta pa v delovno organizacijo Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota. Pred štirimi leti so začeli delati v novih prostorih s sodobno opremo, tako da so se delovne razmere zelo izboljšale. Osnovni stroj je polnojermenik, imajo pa tudi linijo za sortiranje desk z žago za robljenje. Od leta 1979 imajo viličarja, tako da težkega fizičnega dela sedaj skorajda ni več.
»Prej smo delali v tisti leseni šupi, kjer niti vrat nismo mogli zapreti in je bil zato vedno prepih. Takrat smo vse delali ročno, razkladali, peljali hlod do žage po tračnicah in potem spet ročno prelagali na voziček ter ga nalagali na vozove. S sedanjim delom se ne da primerjati. Bilo je težkih in veselih trenutkov, morda pa malo več tovarištva kot sedaj. Takrat ni bilo vprašanje, do kdaj bomo delali, delali smo tudi v nedeljo in ponoči, če je bilo treba. Svojčas smo imeli še nočno izmeno. Zmogljivost žage je bila majhna, zasebnih žag tudi ni bilo, dela pa dosti,« je pripovedoval Elemir.
V novem obratu in z novimi
stroji bi lahko razžagali še več lesa. Na teden ga obdelajo 400 kubikov, poleti več, pozimi manj, saj zamrznjenega lesa ni mogoče žagati. Največ žagajo za gradbeni les, nekaj pa imajo tudi svojega lesa, ki ga obdelanega prodajajo. Vendar je tega bolj malo. Kljub dokaj težkim delovnim razmeram, veliko je hrupa in prahu, žagarji nimajo beneficirane delovne dobe kot na primer gozdarji. Plače zaposlenih žagarjev na mačkovski žagi pa so od tri in pol do štiri tisoč dinarjev.
»Težave so tudi pri nas, tako kot povsod v našem gospodarstvu. Morda nekoliko manjše kot v nekaterih drugih organizacijah, saj smo do sedaj poslovali s pozitivnim rezultatom. Kako bo vnaprej, ne vemo. To leto čakamo zakon o gospodarjenju z gozdovi, ki bo verjetno določal tudi našo nadaljnjo obliko organiziranosti,« je pojasnil vodja enote.
Majda Horvat
Za premog ne bomo več klicali Vlaja
Te dni se od svojega delovnega mesta in s tem od tisočev potrošnikov, ki jim je vedno ustregel po svojih močeh, poslavlja vodja najuspešnejše poslovne enote trgovskega podjetja Potrošnik Kurivo-gradivo, Ludvik Vlaj - »CARRINGTON«. Zadnji del imena si je prislužil z veliko podobnostjo znanemu filmskemu zvezdniku, k čemur sodijo tudi njegovi srebrni lasje.
. Ludvik, ki bi se tudi še danes, če bi bil na začetku svoje poti, odločil za poklic trgovca oziroma delo v trgovini, je svojo pot začel leta 1948 kot prodajalec v Kmetijski zadrugi Ižakovci pri M. Soboti. V letih 1954—56 je bil upravnik kmetijske zadruge v Mačkovcih. Od tam se je preselil v Kmetijsko zadrugo v M. Sobo-
to, kjer je delal kot komercialist. Pozneje pa je delal kot komercialist v Poslovnem združenju kmetijskih zadrug za SV Slovenijo.
Zadnjih 17 let je bil vodja Poslovne enote Kurivo-gradivo pri podjetju Potrošnik, kjer je vodil delo 12 delavcev in trgovcev. Prav po slednjem ga občani M. Sobote dobro poznajo, saj jih je neštetokrat reševal v krizi pomanjkanja premoga, plina in gradbenega materiala. Vsi se namreč še dobro spominjamo časa pomanjkanja pred leti.
Ludvik Vlaj se spominja tudi časov, ko je sam v cekarju ali vreči vozil klobase v »svojo« trgovino. Petrolej so vozili s konji do železniške postaje v Murski Soboti, nato z vlakom v Mačkov-
ce in naprej ročno oziroma peš nosili do trgovine v Mačkovcih. Vsekakor pa velja omeniti Ludvikovo ugotovitev, da je družba za kmete kooperante skrbela že v davnem 1965. letu, ko je delal kot komercialist na KZ Murska Sobota. Že takrat so kmetje člani zadruge lahko dobili gnojilo in
0 DELU ČEBELARSKEGA KROŽKA
Tudi minulo šolsko leto aktivnost našega krožka ni zaostala od prejšnjih let. Zdaj tudi naše število ni manjše, saj krožek redno obiskuje 14 učencev, vodi pa ga Koloman Kozic. Zanimivo je biti član tega krožka, samo čebelji piki te ne smejo motiti. Učimo se vse o čebelnjaku. kjer imamo trenutno štiri panje AŽ.
Udeležili smo se tudi letošnjega tekmovanja mladih čebelarjev Slovenije v Ljubljani. Dušan Bočkorec in Tanja Danč iz 8. razreda sta se med 42 ekipami uvrstila na 12. mesto z zaostankom 7 točk.
Pri praktičnem delu seveda nismo ostali brez medu. Naše čebelice so ga letos kar precej prinesle. Pri prvi paši na sadnem drevju in oljni repici so ga nabrale 29 kg. Če bo vreme primerno, bomo še enkrat v tem letu vrteli točilo in se sladkali z zlatorumenim medom.
Pred nedavnim smo dobili od občinske čebelarske zveze še en panj in satnice, za kar se jim najiepše zahvaljujemo. Tako bomo odslej čebelarili s štirimi panji AZ.
Želimo, da bi krožek tudi v prihodnje aktivno deloval.
Krožkarji ČK OŠ Prosenjakovci
Ludvik Vlaj
zaščitna sredstva na posojila in po zelo ugodni ceni. Ludvik pravi, da so gnojil takrat vso enoto površine porabili celo več kot zdaj. Morda so se kmetje takrat tudi razvadili (op. pisca).
Ludvik, ki se zdaj umika v zasluženi pokoj, bo prosti čas namenil delu v goricah in zemlji na kmetiji, ki jo ima v od Mu. Sobote 20 kilometrov oddaljenih Vidoncih. Razmišlja tudi, da bi delal kot zasebni trgovec, saj je zdaj v njegovi hiši v Vidoncih trgovski lokal ABC POMURKE-Trgovskega podjetja Potrošnik.
Seveda se od delovnega mesta in občanov soboške občine, med katerimi skoraj ni takega, ki ga ne bi poznal, poslavlja »s težkim srcem«. Nasledniku Štefanu Bankoju želi, da bi uspel urediti skladišče premoga, kot so uredili že skladišče za plin in gradbeni material. Ostane nam samo še, da Ludviku zaželimo veselo jesen življenja s trpkim priokusom, da poslej ne bomo rekli — grem po plin, premog, gradbeni material k Vlaju.
Boris Hegeduš
K, 1?
1990
STRAN 13
utrip življenja
Pogovor z Jožetom Ružičem — predsednikom PD Matica Murska Sobota
OHRANJATI NARAVO, KULTURNE DEDIŠČINE IN VARSTVO OKOLJA
Planinsko društvo Matica iz Murske Sobote praznuje letos 40-letnico delovanja. Društvo, ki šteje okrog 500 članov, je v preteklosti opravilo pomembno poslanstvo pri združevanju in planinski vzgoji ljubiteljev gora in narave. O njegovem delu in usmeritvah smo se pogovarjali s predsednikom Jožetom Ružičem.
— Za nami so štiri desetletja dela. Kako bi na kratko ocenili prehojeno pot?
»Za vami je pravzaprav dolg pohod, čas uspehov in iskanja. Upam si trditi, da je društvo na pomurski ravnici, na tem pohodu upravičilo svoj obstoj in poslanstvo. Začelo se je dolgega 1950. leta, ko je dr. Jožko Pezdirc, duša društva in eden najzaslužnejših zanesenjakov, poskrbel, da je do ustanovitve sploh prišlo. Ob ustanovitvi je štelo 45 članov in 80 dijakov. Prvi predsednik pa je bil Ciril Tručl. Član-
stvo je naraščalo in leta 1951 je bila v Beltincih ustanovljena planinska skupina pod vodstvom Mirka Baligača-Dimeka. Leta 1973 seje osamosvojilo PD Mura, sekcija v Beltincih pa se je preimenovala v pododbor. Omislili smo si tudi Pomursko pla-
20 mladih tabornikov iz ljutomerske osnovne šole je minuli teden taborilo v Bučkovcih. Člani društva Štrk so se učili orientacije v naravi, spoznavali okolico in življenje ljudi, nabirali gobe in druge rastline. Sicer pa so popoldneve preživljali tudi na bližnjem kopališču Moravci, večere pa ob kresovih, harmoniki in taborniški pesmi. Vsi taborniki, najmlajša sta bila prvošolca, so bili s taborniškim življenjem zelo zadovoljni in bi se radi prihodnje leto spet srečali na podobnem taborjenju.
Lidija Kosi
ninsko pot, za katero ima največ zaslug prof. Evgen Titan in povezuje pet občin, ki so združene v Meddruštvenem odboru za Pomurje.«
— Uredili ste Pomursko planinsko pot, ki simbolizira povezanost vseh planinskih društev na tem območju. Kako pa je pot obiskana?
»Pomurska pot je od jeseni leta 1967 pri Bukovniškem jezeru in je dobro obiskana. Vsak, ki jo prehodi, dobi značko. Zanimivo je, da je največ pohodnikov iz drugih krajev in republik.«
— Pomurski planinci nimate lastnega zavetišča — planinskega doma, kar pomeni, da ste v neenakem položaju z drugimi društvi?
»Nekaj časa smo pomurski planinci imeli svoj dom v Doliču, vendar smo ga morali že pred dvajsetimi leti zaradi gmotnih problemov opustiti. Planinski dom na območjih, kamor je možno z avtomobili, kaj hitro preraste v navadno gostilno. Tega pa naše poslanstvo ne dovoljuje. Marsikatero planinsko društvo, ki je bliže goram, ne premore lastnega planinskega doma, pa vseeno tako kot naše, uspešno deluje pri uresničevanju programov aktivnosti.«
— Čeprav ste pomurski planinci oddaljeni od gora, je vaša aktivnost zelo pestra. Kakšne programske usmeritve ste sprejeli ob letošnjem jubileju?
»Programske usmeritve ob jubileju so bile široko zastavljene. Osnovna naloga je bilo praznovanje jubileja, ki smo ga združili z dnevom pomurskih planincev. Da bi dvignili kakovost vodenja pohodov, smo se vključili v šolo za planinske vodnike, ki jo je organiziralo MDO za Pomurje. Tako je dobilo naše društvo 8 planinskih vodnikov. Koliko nam to pomeni, pa pove podatek, da razen mladinskih nismo imeli nobenega planinskega vodnika. Poleg drugih že tradicionalnih aktivnosti društva, kot so pohodi, kolesarjenje in spust po reki Muri za Di-mek-Hrovatov memorial, bomo ob 40-letnici društva organizirali dvodnevni izlet z avtobusom v neznano. Sodelovali bomo tudi pri vseh tistih programih in aktivnostih političnih strank, čeprav delujemo nadstrankarsko, ki so pomembni za naše članstvo, to pa je ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter varstvo človekovega okolja.«
Feri Maučec
“avtobusni promet । Murska Sobota po
69000
BOLEČA NEGOTOVOST V DRUŽINAH POGREŠANIH OSEB
»MARJETA, VRNI SE...!«
Na Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti imajo dosjeje o 13 osebah z oznako pogrešani. Gre za evidenco, ki sega v leto 1965. Zanje ni zanesljivega dokaza, da so umrli, pa tudi ne, da kje živijo. Pogrešani so: Slavko Majcen z Gornjega Kamenš-čaka, Terezija Drvarič iz Dankovec, Franc Beznec iz Poznanovec, Ljudmila Malnar iz Skakovec, Kristina Kanus iz Lendave, Štefan Mlinarič iz Ižakovec, Ljudmila Kermek iz Šprinca, Franc Miklošič iz Banovec, za katere se sicer domneva, da niso več med živimi, med pogrešanimi pa so še: Štefan Žavcer iz Murske Sobote, Štefan Čufka iz Lucove, Milan Hari iz Sebeborec, Ivan Šarkezi s Pušče in Marjeta Nikolič iz Dolge vasi.
ODŠLA BREZ SLOVESA
Stevu Nikoliču in njegovi ženi Mariji Olah iz Dolge vasi se je rodilo 11 otrok: sedem hčera in štirje sinovi. Marjeta, peta po vrsti, se je rodila štiri dni pred božičem 1972. leta, zato je bilo prednovoletno vzdušje toliko večje. Ker pa je bila družina številna, zaposlen pa le oče, pa še ta ne vselej redno, je bilo pri hiši hudo pomanjkanje, pa še kaj. Marjeta se je nekako prebila in začela obiskovati osnovno šolo Jože Kramar Juš v Lendavi. Sprva sicer neredno, pozneje pa se je zelo popravila. Socialna delavka te šole Ružiča Bernjak nam je povedala, da je bila Marjeta še kar dobra učenka in da je osemletko sklenila z dobrim uspehom, čeprav ni hodila v šolo vse do zadnjega dne šolskega leta.
»Moja hčerka je večkrat tožila, da jo boli glava. 29. maja 1989 je odšla v bolnico v Rakičan, kjer pa ni ostala na zdravljenju, ker menda ni bilo prostora. Od takrat je nisem več videla. Zelo mi bo hudo, če je ne bom nikoli več srečala ..«
Takole nam je dejala njena mama Marija. Zaskrbljen je seveda tudi oče Stevo. Ta je skorajda že obupal, saj je menil, da bi se hčerka, če bi živela, zagotovo oglasila, tako pa ...
»Hodil sem po svetu. Bil sem v Nemčiji, v Italiji . . Videl sem zvodnike, ki so imeli vprežena mlada dekleta in jih »prodajali« za denar, pozneje, ko niso bila več »donosna«, pa so se jih znebili. Kar nekaj lahkih deklet sem videl zaklanih.«
Pripovedovanje očeta pogrešane hčerke nas je presunilo. Da se morda ni kaj takega zgodilo tudi njej?!
Marija: »Iz bolnice naj bi se vrnila v Lendavo. Pred Univerzalovo blagovnico naj bi postopala. Ker je prej občasno ni bilo domov po dan, dva, je nismo šli takoj iskat.«
Marjeta Nikolič, rojena 21. maja 1^' prava lepotica. Je morda zato ujetnica.


Kidričeva 10, telefon (069) 23-649, 22-606, (069) 22-718
TURISTIČNA AGENCIJA KLAS ORGANIZIRA ZANIMIVA POTOVANJA PO DOMOVINI IN TUJINI
Starša: Stevo in Marjeta iz Dolge vasi sta imela 11 otrok. Vsi so jima dragi, zdaj, ko je ni, pa še posebno Marjeta. Vsaj oglasila naj bi se, pa bi mora izginila.
POTOVANJA V TUJINO
ŠPANIJA - LLORET DE MAR
TURČIJA - ISTANBUL
ČEŠKA - BRATISLAVA, NITRA
AVSTRIJA - DUNAJ
ITALIJA - TRST
8 DNI, odhod 2. 9. 1990
5 DNI, odhod 20. 9. 1990
2 DNI, odhod 27. 7. 1990
1 DAN, odhod 4. 7. 1990, 18. 8. 1990
1 DAN, odhod 21. 7., 18. 8., 22. 9. 1990
ZA ZAOKROŽENE SKUPINE
ODHODI PO DOGOVORU
Organiziramo eno- in dvodnevne izlete oziroma ekskurzije po domovini in tujini.
POSEBEJ PRIPOROČAMO:
BENETKE, BUDIMPEŠTA, AVSTRIJSKA KOROŠKA, GORENJSKA
MATURANTI
Organiziramo maturantske izlete po domovini in tujini.
S sodobnimi avtobusi in prijaznim osebjem ter dobro organizacijo drugih turističnih storitev bomo izpolnili vaša pričakovanja.
PRIDRUŽITE SE NAM, NE BO VAM ŽAL!
Vse informacije lahko dobite tudi po telefonu:
M. Sobota: 069 22 606, GORNJA RADGONA: 069 74 098, Lendava: 069
75 002
Informacije in prijave: Avtobusni promet M. Sobota. Turistična agencija KLAS, telefoi Poslovalnice: Gornja Radgona (069) 74-098,uLendava (069) 75-002
22-606
OČE IŠČE HČER	Jo
Za Marjeto Nikolič, ki je bila tedaj st brih 17 let, je za nekaj mesecev izgubila sled. Oče, ki je imel to hčerko še P0’ fjzi' medtem ko se z materjo naj ne bi najbolj meli, je zbral ves denar, kar ga je ime uLjJke® dal na pot. Obiskal je več zaselkov na M .jja];ds in v Bosni, za katere je domneval ali PaS. v njih živi hčerka-ljubljenka. Ni je nas upanja, da živi, pa je pset zasijal okt?br tj naj bi nekdo Marjeto videl v Murski » dela naj bi v osebnem avtu brez reU,odJ! okrog njega pa so »stražili« neznanci, t ujetnico ni bilo mogoče spregovoriti. ^(0
»Marjeta je v Skopju!« To spodbudno> nam je zaupal Jože Levačič. »Cenerjev Jj ki jo je tja odpeljal neznanec, je praV v ma na Pušči. Ona je rekla, da je Marjet doniji!«	..j srn0se
Šli smo po sledi izrečenega. Na Pus I srečali s pravo lepotico — Suzano! . .(jein’
»Kdo vam je rekel? Levačič?
Dolgo vas; jim že pokažem. Lažejo. vidfl* tri leta, odkar sem odšla z doma, nis®: v is1’ Bili sva prijateljici, saj sva hodili skUP <(e!i šolo. Ne, v Skopju, kjer zdaj živim, ni N .
Pa nič! Lahko pa! Kaj mi vemo, ka -tj0 doli! Morda pa je ujetnica, zaprta me . ,£ure>' ne? To bi bilo veliko boljše, kot pa če ničile zle slutnje očeta.	. . fa
Marjeta je bila lepotica! Za svoja vgjJhP.?. močno razvita in kadar je šla po|erldanarcX' čnikih, se za njo niso ozirali le njem s° j ki, ampak tudi Šiptarji in tudi drugi-
»Čudi nas, da je na lepem izginllau0|e JO’ dejal Jože Feher, ravnatelj osnovne vj P-Kramar-Juš, »saj je želela ostati v Le lovno prakso je želela opraviti kot sob telu Lipa. To smo ji nekako odsvetov ’ ja|u delovne navade pridobila v Elektrod tj bila ustrezno ocenjena. Želela si je,.k? n da bi se pozneje zaposlila. Na naši s jols“ spričevalo o uspešno končanem osnov . izobraževanju.«	SteV°' V
»Marjeta, vrni se!« je zaihtel oče mati ni bila ravnodušna. Upanje, da z jjP i no tli, a ga je vse manj, kajti poteklo J ^jb' secev, a o hčerki ni glasu. Vsaj oglas' Ve morda kdo kaj več o Marjeti?
Štefa" j
PRIHODNJIČ:
JE IVAN MED CIRK1^
avtotehna
UGODNA PRILOŽNOST - NISSAN - HITRA
NISSAN SUNNY 1,6 SLX
139.000 din
+

NISSAN TERANO TURBO DIESEL	274.400 din +
AVTOMOBILI NISSAN SE ODLIKUJEJO PO MODERNI OBM ČNIM MOTORJEM, VARČNO PORABO GORIVA IN Z BOGA J

NO OPREMO IN S KAKOVOSTNO IZDELAVO
Informacije daja salon AVTOTEHNE V VARAŽDINU, ulica Brace * ali po telefonu: (042) 49-466 ali 49-423.
---------—
VESTNIK,
STRAN 14
FAKTUALNO V ŠPORTU« — — — — — -^ i Ali je dovolj poskrbljeno ■ i za šolski šport? i
nujnost sodelovanja med športom in izobraževanjem I '.“Pozorila še skupščina Zveze telesnokulturnih organizacij g 5 „'ne Murska Sobota. Gre namreč za izredno povezanost ter„delorn športnih društev na osnovnih in srednjih šolah g nrjv ^anos^ s športno vzgojo, pri čemer je osnovno to, da se ■ ta V • P°tre^nost in nujnost gibanja in omogoči toliko spor- | se'n°^ e 0Ptimalno za razvoj otrok in mladine. Športna sfera I dom m°re in ne želi spuščati v proces športne vzgoje, ki je v ■ šoiJ?1 .^obraževanja, želi pa spregovoriti predvsem o delu g
športnih društev, ki predstavljajo dopolnilo k športni 8oV’J° str°kovno vodene aktivnosti — in na to, da se orno- | L; udeJstvovanje predvsem bolj nadarjenim otrokom in mla- g manj uspešni pa ostajajo ob strani. Pa še to je iz- I
I je v ? Romembno: šolski šport in delo šolskih športnih društev g I nan. dnjem času le še v športnem programu, vse oblike sefi- ■ daj.'-railta so namreč v izobraževanju izločili. Sredstva, ki jih g d^t P°rtna sfera, so namenjena dejavnosti šolskih športnih
Van-organizaciji in izvedbi sektorskih in občinskih tekmo- g ®ov'er.[lnanciranju udeležbe na območnih in republiških tek- _ atleti?' v košarki, rokometu, nogometu, odbojki, strelstvu, | ta K' >n šahu. Jasno je, da tudi ta za celotne programe šol- g društev ne zadoščajo, vendar pa za skromno I sfera ° .javnost vendarle dosti pomenijo. Zato si športna I sredstPnzadeva za to, da tudi izobraževanje zagotavlja del ev za delovanje prišolskih dejavnosti v športu.
t izJ?^ v občini in republiki ni uspelo, da bi v sodelovanju g l Protr^Zeyanjem 'n ustreznimi institucijami vrinila v stalne
1 športne značke, kar ji je sicer uspelo v VVZ. Športna g I ^Peva n? stoPnji od prvega do četrtega razreda sicer se -I tteda f.s‘abša je že pri tretji skupini od petega do osmega ra-
vsem’ Jer upada, čeprav tam poučujejo športni pedagogi, po- g četrta tUsP®šna pa je v srednjih šolah, za katero je predvidena g diplomKuP'na- Vsi materiali, od knjižic, priročnikov, značk in _ zitaft. .s° z.astonj, torej financira jih ZTKO, ki sicer tudi daje | jeti SD ln mplome za akcijo učenja plavanja. Že pred leti spre- g 18 pa.-^Hmi med izobraževanjem in športom so ostali zgolj I Mno??11 'n t0 ne 'e v občinah, temveč tudi v republiki. Ver- g hvnOst zavedamo dovolj, da gre za izredno občutljivo de-
•. morala uspešno delovati, saj bi nedvomno pnna- g lsti športni vzgoji, športu in družbi.	. _	■
L. Zelko
PRVAKI - Pionirji SSD Enotnost iz Beltinec so ?5'ji tPtujskem nogometnem tekmovanju prvo mesto. Na republi-Ž* ^r?'r*u’ ki je bilo na Ptuju, pa so zasedli drugo mesto. Na fo-Ker^mar, Zver, Roth, Kuzma, Ošlaj, Jerebic, Vereš, Antni' ^meri (trener) in Cirkvenčič (vodja tekmovanja). Čepijo: ,n, Florjan, Zorko, Telkeš in Kohek.
Foto: J. Rožman

OBRAZI
Milan balek QSTAVUA rekorde
■ Po ^^0 dnS° redki primeri, postavil državni rekord v hitri i .«>K>. seon —i-	. na jo^m na veHkem med-
p^Ka vrhunec pri so- To S, k e ^lan Balek So_ *IV' v	....
i> i»
Pomurja iz Murske (ban ^vega Velenja, se-Ljubljana. Za a' kan s,‘rundvajset let atlet-?e' vendar prav sedaj k ’0j vrhunec Res je s<-, ck°ško disciplino 7’sm" hitro hojo, vendar k d«J Pr' štiridesetih posta-rekorde. Letos je t '"iz; r ^‘ri. kar je prav re-Vl(hil ?Cn Primer. Najprej je 7 n« s7avni v hi'r' h^UtisL na mednarodnem tekmovanju v Mte-. s»m 20:57,17. Potem je
za-
narodnem tekmovanju v Milanu s časom 2;24:43,00. Nov državni rekord je postavil v hitri hoji na 25 km v Milanu s časom 1:57:58,00. Na tekmovanju za atletski pokal Jugoslavije v Skopju pa je postavil državni rekord v hitri hoji na 10 km s časom 42:19,1 in po osemnajstih letih. Poleg tega je Milan Balek zmagal na letošnjem državnem prvenstvu v hitri hoji na 20 km v Splitu s časom 1933,14 z veliko prednostjo pred drugouvrščenim Celjanom Kolarjem in postal državni prvak. Balek pa je letos postal tudi zmagovalec tekmovanja za atletski pokal Slovenije v Celju v hitri hoji na 10 km s časom 42:19,1 in za atletski pokal Jugoslavije v Beogradu s časom 44:29,0. Ti rezultati kažejo, da gre za izjemno vztrajnega in prizadevnega atleta, ki je lahko svetel zgled mlajšim športnikom. S temi rezultati je Milan Balek izpolnil normo za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo od 27. avgusta do 1. septembra v Splitu — s pogojem, da mora sodelovati še na Balkanskih igrah v Carigradu in potrditi dobro formo. Svojo izredno bogato športno kariero namerava Milan Balek skleniti prihodnje leto ob pomembnem športnem jubileju — 25-letnici aktivnega tekmovanja.
Feri Maučec
Kajakaško tekmovanje na reki Muri
PREDSTAVLJAMO VAM
GOSTITELJI TRETJI, BISTRICA PETA
Brodarsko društvo Mura iz Kroga je na reki Muri pripravilo tradicionalno tekmovanje v slalomu in spustu, Mura 90. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 120 kajakašev in kanuistov iz 14 klubov Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Po dolgem času pa so zopet nastopili tudi avstrijski tekmovalci, tako daje dobila prireditev zopet mednarodni značaj. Ob sami tekmovalni prireditvi pa so pridni kroški športni delavci pripravili tudi brodarsko noč in tombolo, s katerimi si zagotavljajo potreben denar za delovanje društva.
V slalomu, ki je bil pri kro-škem brodu in imel 18 vratnic, je nastopilo 75 tekmovalcev. Najhitrejša sta bila Kohler, avstrijski reprezentant med kajakaši, in Martinez (Slavija), naš državni reprezentant. Tekmovalci Kroga in Bistrice pa so v K 1 dosegli tele uvrstitve: pri ml. Pionirjih je bil Ozbetič (Bi.) deveti, Borovič deseti, Horvat enajsti in Titan trinajsti (vsi Krog); pri st. pionirjih je Škraban (Krog) zasedel enajsto mesto; med pionirkami je premočno zmagala Jakšičeva pred Žalikovo (obe Bi.); v tekmovanju ml. mladincev je bil Krampač (Bi.) šesti, Horvat (Krog) pa osmi; v konkurenci mladincev je Kovačič zasedel drugo, Kuzmič (oba Krog) pa tretje mesto; Pri mladinkah je bila Gjerekova (Bi.) tretja; med člani je Titan (Kr.) pristal na šestem mestu. V tekmovanju kanu-
—Nogomet
ROGASOVCI V PORABJU
V povratni prijateljski mednarodni nogometni tekmi je Zsida premagala Roga-šovce s 3:2. Strelca za Roga-šovce sta bila Šuša in Gom-boc. Za gostitelje pa so bili uspešni: Horvat, Viszket in Klekai.
ZMAGALE SO SNAHE
Klub malega nogometa iz Gradišča je pripravil srečanje ženskih ekip. Pomerile so se snahe in domačinke. Boljše so bile snahe in zmagale z 2:1. Strelke pa so bile: Darja Kos in Melita Kranjec za snahe ter Marija Poldav za domačinke.	fk
Turnir ob desetletnici
Na Tišini je bil turnir v malem nogometu ob 10-letnici delovanja kluba malega nogometa. Sodelovalo je 21 ekip. Zmagala je Kerenčičeva iz Sobote pred Veščico in Pernekom iz Tropovec.
fk
Mali nogomet'
Partizan Swing(-1) Remet ( — 1) Radenska Porkys Mladost Camel Apače (-1) Police Mornar Stavešinci Lomanoše
A liga GR
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
17
15
14
13
12
9
9
6
5
3
2
2 2
3
5
3
5
2 4
3
1
1
4
5
6
6 6
8
8
12
14
18
19
124:68
93:57
79:49
101:73
86:71
93:73
76:62
84:97
46:66
59:82
51:124
39:109
Ščavnica Črešnjevci Partizan Biser Šum Murščak tesane Beračeva Sahara Avtomobili Lončariči (- 2) Negova
B liga GR
22
22
21
22
22
22
22
21
22
22
22
22
19 18
14
14
11
11
10
9
8
6 5
0
1 2
1
3 2
0 1
1
1 0
2
2
6
7
8
9
11
12
13
15
16
22
75:36 103:36 115:83
89-63 75:63 85:72 87:87 71:77
88:96 73:112 71:115 23:108


istov C 2 člani sta bila Gujtman-Titan (Krog) četrta.
V spustu je sodelovalo 81 tekmovalcev, žal pa med njimi tokrat ni bilo odličnega domačega tekmovalcA Štefana Varge, ki je bil pred kratkim operiran. V tej disciplini sta bila najhitrejša državna reprezentanta Arnautovič pri kajakaših in Kancler pri kanuistih. Pri ml. pionirjih je v K 1 zmagal Horvat pred Borovičem (oba Krog) in D. Ozbetičem (Bi.). Bohnec je bil šesti, R. Ozbetič (oba Bi.) osmi in Cipot (Kr.) deseti; med st. pionirji je Skraban (Kr.) zasedel četrto, Horvat (Bi.) pa osmo mesto; v tekmovanju ml. mladincev je Čizmazija zasedel tretje, Krampač (oba Bi.) pa peto mesto; v
konkurenci mladincev je zmagal Kovačič (Krog), Utroša (Bi.) pa je bil tretji; med mladinkami je zmagala Gjerekova, Jakšičeva je bila tretja, Žalikova pa četrta (vse Bi.); pri članih je bil Kuzmič (Krog tretji, Novak pa enajsti; v tekmovanju veteranov je Titan (Kr.) zasedel drugo mesto; V konkurenci C I za mladince je bil Horvat (Krog tretji. V disciplini C 2 člani sta zmagala Marič—Karaš pred dvojico Tujt-man—Kuzmič (vsi Krog); med turisti sta bila Ozbetič—Krampač druga, Činč—Šeruga (Krog) pa tretja. Ekipno je prvo mesto pripadlo Soškim elektrarnam s 1257 točkami pred Ljubljano, 97, Muro iz Kroga, 84, Rašico, 76, in Bistrico 66 točk.
F. Maučec
Rudi Kocmut na svetovnem prvenstvu
Od 15. do 25. julija bo v Assnu na Nizozemskem svetovno atletsko prvenstvo invalidov. Tekmovanja se bo kot član jugoslovanske reprezentance udeležil tudi član radgonskega društva Partizan Rudi Kocmut, doma iz Gibine v ptujski občini, zaposlen pri Elradu v Gornji Radgoni.
Rudi Kocmut se je že doslej uveljavil kot odličen športnik. Doslej je že sodeloval na olimpijskih igrah v New Yorku pred šestimi leti in zmagal v teku na 400 m z novim svetovnim rekordom
KOLESARSTVO
SOOS DRUGI V CELJU
V Celju je bila tradicionalna cestno kolesarska dirka za pokal Merxa, ki jo je pripravil domači kolesarski klub. Sodelovalo je okrog 70 kolesarjev. Tekmovali so v gorski vožnji in kriteriju. Lep uspeh je dosegel član KK Pomurje iz Beltinec Simon Šooš, saj se v konkurenci mlajših mladincev v kriteriju zasedel drugo mesto s 26 točkami, v dirki za pokal Merxa pa je bil peti z 9 točkami. Dušan Hajdinjak pa je bil enajsti.
HOKEJ NA TRAVI
TURNIR V LIPOVCIH
Hokejski klub Lipovci je organiziral pionirski turnir v hokeju na travi. Sodelovale so tri ekipe. Rezultati — Lipovci :Radgona i :5, Lipovci:Puconci 5:1 in Radgona:Puconci 0:4. Vrstni red: 1. Radgona, 2. Lipovci, 3. Puconci.
V prijateljski tekmi pa sta se članski ekipi Lipovec in ABC Pomurke razšli z neodločenim izidom 3:3. Po streljanju kazenskih strelov pa so zmagali Lipovci.
NOGOMET
CANKOVA V ZR NEMČIJI
Nogometaši Cankove so gostovali v Augsburgu v ZR Nemčiji s pionirsko in člansko ekipo. Na turnirju so pionirji Cankove premagali Stepach z 1:0 in izgubili z Augsburgom 0:4. Člani pa so premagali Stepach 6:4 in Wagner s 4:1. Nogometaši Cankove so tudi gostili madžarsko moštvo Nagyrakos in zmagali z 2:1.
ter na olimpijskih igrah v Seulu, kjer je v teku na 1500 m zasedel drugo mesto, v teku na 800 m pa postavil nov svetovni rekord. Sodeloval je že tudi na svetovnem prvenstvu invalidov v Belgiji in v teku na 800 m zmagal, na 1500 m pa je bil drugi. Tekmoval pa je še na nekaterih drugih velikih mednarodnih tekmovanjih in zabeležil odlične uvrstitve.
Zelo pridno pa se je Rudi Kocmut pod vodstvom trenerja Braneta Kluna pripravljal na letošnje svetovno prvenstvo. Da je v dobri formi je pokazal že na nedavnem državnem prvenstvu invalidov v atletiki v Mostarju, saj v teku na 800 m ni imel resnega tekmeca, v metu kopja je zmagal, v skoku v daljavo pa je bil drugi. Na svetovnem prvenstvu v Assnu bo nastopil v disciplinah: v teku na 400, 800 in 1500 m. Največ si obeta v teku na 800 m, kar je njegova disciplina. Upamo torej lahko, da nas bo Rudi zopet razveselil z dobro uvrstitvijo in se vrnil z medaljo.
F. Maučec
Nogomet
SOBOSKA MURA SE JE OKREPILA
Nogometaši Mure v minuli tekmovalni sezoni niso dosegli pričakovane uvrstitve, saj so si šele v zadnjem kolu zagotovili obstanek v slovenski nogometni ligi. Vzrokov je več. Po odhodu sedmih igralcev prvega moštva
pri soboškem ligašu niso dobili ustreznih zamenjav. Potrebno je bilo ustvariti novo moštvo, ki naj bi uspešno branilo barve uveljavljenega kluba. Za dobro moštvo pa je bilo premalo kakovostnih igralcev. Potem so pred samim
35
31
29
29
29
25
23
19
16
13
39
38
29
29
25
24
21
18
17
13
9 0

NOGOMETAŠI MURE IZ MURSKE SOBOTE - član slovenske lige. Stojijo od leve: Tkalčec (teh. vodja), Gavrilovič (trener), Papič, Šiftar, Gaševič, Berendijaš, Kozic, Lesjak, Cifer, Kutuš, Kardoš in Fraj-man (predsednik). Čepijo: Marin, Bencak, Črnko, Gergorec, Miloševič, Car, Gorza in Zver.
Foto: F. Maučec
spomladanskim delom prvenstva zamenjali trenerja prvega moštva in naposled so jim odvzeli še tri točke. Vse to je imelo določene posledice, kar je tudi vplivalo na igro prvega moštva. K sreči se je vse dobro končalo. Zato je minulo tekmovalno sezono potrebno čimprej pozabiti in misliti na novo. Tega se dobro zavedajo tudi pri Muri, saj so se zelo zavzeto lotili priprav na novo tekmovalno sezono. V klub so pritegnili kar devet novih igralcev, odšli so trije, oditi nameravajo pa še štirje. K Muri so pristopili: Vouri (Polana), Telebar (Sloboda, Varaždin), Časar (Rakičan), Markovič in Černjavič (Beltinka), Lipič in Buzeti (Bakovci), Erjavec (Gančani) in Pretnar (Ludbreg). Odšli so: Gorza, Cifer in Kalamar. Oditi pa še nameravajo: Kozic, Kardoš, Čontala in Zver. Trener prvega moštva bo še naprej Milivoj Gavrilovič, kondicijski trener pa bo profesor Stanko Maučec. S pripravami bo soboška Mura začela v nedeljo, 15. julija, ob 10. uri na igrišču. Z novimi močmi naj bi Mura v slovenski ligi zopet igrala pomembnejšo vlogo.
F. Maučec
1990
STRAN 15
HUKKAVE^-----
samozaščita, varnost, obramba
PIONIRSKI GASILSKI TABOR V BODISLAVCIH
ZA PRIHODNOST
GASILSTVA SE NI BATI
V Centru za usposabljanje ljutomerske občine v Bodislavcih je Občinska gasilska zveza Ljutomer pripravila že 12. tabor pionirjev Mladi gasilec. Enotedenskega taborjenja se je udeležilo 115 mladih, od tega 43 deklet iz ljutomerske občine. To pomeni, da se za prihodnost gasilstva ni bati. Na taboru so se udeleženci seznanjali z gasilskimi veščinami in orodjem, taborniškim življenjem ter izvajali razne aktivnosti. Življenje v taboru je bilo zanimivo, škoda le, da jim je nekoliko nagajalo vreme. Obiskali smo tabor in med udeleženci pripravili anketo.
V Uradnih objavah štev. 16 z dne 5. julija 1990 je v 4. členu Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za KS Moravske Toplice pod točko b, alinea tri pomotoma zapisano: kmetijski proizvajalci-zastavniki kmetijskih zemljišč. _	„
Pravilno se glasi kmetijski proizvajalci, lastniki kmetu skih zemljišč.
M U K A L E S
69240 Ljutomer, Kolodvorska 3, YU, tol. (089) 81-301
teles 35-2«8
STANKA RAKUŠA — Za delo v gasilski organizaciji me je navduši! oče, ki je gasilski poveljnik. To delo me veseli, zato tudi obiskujem tabor Mladi gasilec. Življenje v taboru je zelo pestro in zanimivo, pa tudi marsikaj se naučimo. Seznanjamo se z gasilskimi veščinami in orodjem, se spoznavamo in navezujemo prijateljstva, spoznavamo okolico in ljudi. Dovolj časa pa imamo tudi za razne športne in druge aktivnosti. Hodimo tudi plavat. Tako nam dan za dnem hitro mineva. Mislim, da se bom tudi v prihodnje udeležila tabora.«
ROMAN ZINKO — I/ taboru so otroci, ki so že vključeni v gasilska društva in jim je to nekakšna nagrada. V taboru se izpopolnjujejo v gasilskih veščinah in imajo razne športne aktivnosti. Prijetno je bilo tudi srečanje s starši z namenom, da mentorji spoznamo starše otrok, oni pa se tudi seznanijo z delom in življenjem v taboru. Pripravili smo jim kulturni program in taborni ogenj, pa tudi postregli s pasuljem. Z mladimi v taboru smo lahko zadovoljni. Mladi so pač mladi, eni so bolj živi, drugi zaprti vase, vendar pa so se kar dobro vživeli v okolico «
------LUCOVA
DANIJELA MAKOVEC
— Sem ena najmlajših udeleženk tega pionirskega gasilskega tabora. Imamo se lepo, tako da sem zelo zadovoljna. Imamo lepo urejene šotore, igramo odbojko, tenis, samo vreme nam nagaja. Tukaj sem se naučila marsikaj novega, kar mi bo koristilo. Imamo gasilske vaje, na katerih se preskušamo. Tudi to je zelo zanimivo. Potem urejamo stenski časopis, kjer objavljamo članke in risbe. Vse to je zanimivo in privlačno. Čeprav sem še zelo mlada, sem se navdušila za delo v gasilstvu in tako bo zadovoljen tudi oče«
MIRAN VORŠIČ — V pionirskem gasilskem taboru sem že desetič. Moram povedati, da se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo. Sedaj imamo lepo urejene prostore za kuhinjo, sanitarije in drugo. Na voljo imamo precej šotorov. Skratka, razmere za delo so povsem drugačne kot so bile na prvih taborih. Tudi mentorji, vsak skrbi za 12 otrok, so bolj usposobljeni za svoje delo in imajo tudi več izkušenj. Za prijetno bivanje v taboru pa se imamo zahvaliti sekretariatu za ljudsko obrambo skupščine občine Ljutomer, ki nam je dal svoje prostore.«
DUŠAN HUNJAD! —
V gasilske vrste sem stopil že pred leti, navdušil pa me je oče. V taboru pionirjev Mladi gasilec sem že, šestič, tako da sem se že povsem navadil na taborniško življenje. Tukaj mi je všeč, saj se hodimo vsak dan kopat, igramo nogomet in odbojko ter se drugače zabavamo. Poleg tega pa se tudi naučimo kaj od gasilskih veščin in uporabljati gasilsko orodje. Lepo je bilo tudi na srečanju s starši, ko smo jim pripravili kulturni program in zakurili ogenj. Tako nam je sedem dni življenja v taboru kar hitro minilo.«
F. Maučec
DOBILI ORODNO VOZILO IN SIRENO
V Lucovi na Goričkem so pripravili gasilsko slovesnost ob prevzemu orodnega gasilskega vozila in sirene. Na slovesnosti so bili gasilci iz okoliških vasi, predstavniki krajevne skupnosti in nekateri gostje, o dejavnosti gasilskega društva in o pomembnih pridobitvah pa je govoril častni predsednik društva Franc Belec. Ob tej priložnosti sta tudi spregovorila predsednik KS Gornji Petrovci Ciril Bunderla in podpredsednik OGZ Murska Sobota Franc Kučan. Priložnosti kulturni program so pripravili učenci petrovske osnovne šole.
Orodno gasilsko vozilo in sirena pomenita za Lucovo in okolico pomembno pridobitev, saj so tako v tem majh-
nem kraju izpopolnili potrebno opremo na področju požarnega varstva, tako kot to že imajo v sosednjih gasilskih društvih. Denar so večinoma zbrali s prostovoljnimi prispevki, ki so jih pobirali v 16 okoliških vaseh, nekaj pa jim je primaknila tudi Občinska gasilska zveza Murska Sobota. Orodno gasilsko vozilo in sireno je predal namenu boter Feliks Felkar z ženo Eriko.
F. M
, — LENDAVA ---------------------
Delavski svet podjetja Murales RAZPISUJE	oS|.
dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovo jo:
VODJA RAČUNOVODSTVA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati se nje:
1.	da ima VII. ali VI. stopnjo ekonomske smeri,
2.	da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali P nih delih in nalogah.
Kandidat bo imenovan za 4 leta.	-iSa.
Prijave z dokazili je treba poslati v 8 dneh od objave r “avije-Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po P nem imenovanju.
ZAVOD ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST SOBOTA
objavlja
prosta dela in naloge
2 NOVINARJEV-PRIPRAVNIKOV
v uredništvu NEPUJSAGA in radijskega pro9ra madžarskem jeziku
Pogoja:	drug6
— visokošolska ali višješolska izobrazba novinarsK« ustrezne smeri,	_ Kab^'
— aktivno znanje madžarskega ali slovenskega jezika dati bodo opravili test.
Dela bomo sklenili za določen čas.
GLASBENEGA UREDNIKA
programov Radia Murska Sobota
Pogoja:	erit I
— visokošolska ali višješolska izobrazba glasbene s — najmanj dve leti delovnih izkušenj pri razpisanerr' Delo bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim P delom.	h za^aS°
Prijave sprejemamo do 23. julija 1990 na naslov: Zavo pisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova Z ■
Tovarna pohištva
MIZARSTVO
69240 Ljutomer, UL Rade Pušen)
Občinska gasilska zveza Ljutomer je skupaj z GD Grabe organizirala pionirski dan. Mladi gasilci so tekmovali v gasilskih veščinah in dosegli dobre rezultate. Kljub slabemu vremenu se je tekmovanja in srečanja udeležilo 20 ekip iz petnajstih gasilskih društev.
Prva mesta so v svojih kategorijah osvojili: Podgradje, Boreči 2 x, Ljutomer, Razkrižje, Gre-sovščak in .Cezanjevci. Za dobre rezultate so zaslužni tudi mentorji, ki so pripravljali desetine.
Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi spričevala in diplome vsem gasilcem, ki so uspešno končali usposabljanja.
Dušan Kosi Foto: Tivadar
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Hude posledice izsiljevanja prednosti
V minulem tednu ni bilo veliko prometnih nesreč, vsaj tistih najhujših ne. Opaziti je, da udeleženci v prometu še vedno ne nosijo varnostnih čelad, zato ti ob nesrečah dobijo najhujše poškodbe.
Dotrajan dimnik povzročil požar
3. julija je izbruhnil požar na stanovanjski hiši Marije Sabo v D. Slavečih. Ogenj je izbruhnil v kuhinji zaradi dotrajanega dimnika in štedilnika. Zgorelo je poslopje, veliko 10 x 6 metrov, ob njem pa lesena šupa s senom. Škode je za 15 tisoč dinarjev. Štirje poškodovani pri Nemčavcih
7. julija se je zgodila prometna nesreča pri Nemčavcih. Voznik osebnega avtomobila Jože Škra-ban iz M. Sobote se je peljal iz Vaneče proti Nemčavcem in v levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenosti trčil v nasip cestnega jarka. V avtomobilu so bili še Miran Voroš, Borut Buzeti in Anton Lovenjak
vsi iz Bakovec. Voznik in sopotniki so bili lažje poškodovani.
Izsilil prednost
8. julija seje zgodila prometna nesreča na lokalni cesti v Markovcih. Voznik osebnega avtomobila Štefan Baler iz Šulinec se je peljal po naselju Markovci. V križišču je izsilil prednost vozniku motornega kolesa Dragu Jakiču iz M. Sobote. V trčenju se je Jakič hudo poškodoval.
Vozil domnevno vinjen
8. julija seje zgodila prometna nesreča pri Lucovi. Jože Balek se je skupaj s sopotnico Natašo Balek peljal s kolesom z motorjem iz Neradnovec proti Lucovi. Po vožnji po klancu navzdol je domnevno vinjen padel po ma-
kadamskem cestišču. Pri padcu se je hudo poškodovala Nataša Balek, saj ni nosila varnostne čelade.
Pretep v hotelu Diana
8. julija je Štefan Matuš iz M. Sobote (Tomšičeva 48), obiskal bife hotela Diana v M. Soboti in stal pri točilni mizi. K njemu je pristopil Nenad Gavrančič iz M. Sobote (Tomšičeva 48). Sprla sta se zaradi Gavranovčičevega dekleta. Gavrančič je Matuša udaril v prsi, ta je padel na hrbet in z glavo udaril ob tla. Obležal je nezavesten. Odpeljali so ga v bolnišnico in ugotovili, da je hudo poškodovan.
JD
Požarna varnost je nad strankami
Na občinski gasilski zvezi v Lendavi ugotavljajo, da so — čeprav so imeli manj denarja za gasilstvo — v lanskem letu glede na težave v delovnih organizacijah zadovoljivo opravili vse načrtovane naloge. Ker so bili dolga leta pod okriljem Socialistične zveze, bodo v prihodnje brez njenega pokroviteljstva opravljali naloge požarne varnosti ter se skupaj z gasilskimi društvi potrudili, da bo ie-ta še boljša. Menijo tudi, da je požarna varnost dejavnost nadstrankarskega pomena in da ji mora biti tako ali drugače namenjena pozornost vsake oblasti. V letošnjem letu bodo gasilci v lendavski občini namenili največ pozornosti zaščiti* pred nevarnimi snovmi, ki jih je čedalje več. Z akcijami bodo skušali seznaniti občane, kako naj ravnajo, če se zgodi nesreča. V ta namen so nekatera gasilska društva dobila posebno opremo. Tako kot doslej bodo tesno sodelovali z gasilci iz Madžarske in Hrvaške. Želijo si, da bi bilo požarna varnost oziroma skrb zanjo vsakdanja skrb tako v delovnih organizacijah, kot na kmetijah in pri vseh občanih. jp
Korajža velja
Gasilsko društvo Tabor iz Logatca prireja skupaj z ZKO Logatec že 4. tekmovanje slovenskih godcev s harmonikami — »frajtonaricami« pod geslom korajža velja. Prireditev bo v nedeljo, 19. avgusta, pred kulturnim domom v Gorenjem Logatcu s pričektom ob 15. uri. Logaški gasilci vabijo vse godce od doma in zamejstva, pa tudi godce zanimivih starih ljudskih glasbil, da se prijavijo do 25. julija na naslov Gasilsko društvo Tabor, Logatec, Tržaška 109, 61 370 Logatec. Najboljši domači godci bodo nagrajeni.	JD
Tovarna pohištva MIZARSTVO, p.o.
Ljutomer, Rada Pušenjaka 1
po sklepu delavskega sveta
RAZPISUJE	ltni
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovorn
VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom,
Kan<
izpolnjevati naslednje pogoje:	ekon'
— da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo
komercialne ali lesne smeri,
— 5 let delovnih izkušenj,
— znanje angleškega ali nemškega jezika.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
LENDAVA

naiP^
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev didati v 8 dneh od dneva objave na gornji naslov.
SPLOŠNO GRADBENO PODJ^ P'
Splošno gradbeno podjetje Gradbenik Len^’' čeva 6, objavlja po sklepu delavskega sveta
0'

dK1’
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev-
1 čelni nakladalnik Torpedo TU 1900, leto
izdelave 1980, inv. štev. 427012,	170.0^'^
izklicna cena	. ve
2 tovorno vozilo Raba 26, 230 DF, leto izdel 1978, inv. štev. 421197, št. motorja 301278-3'4’ št. šasije 838U26230DF0600-7810,	60.0°0'U
izklicna cena	. delava nO ,
3. počitniška prikolica Adria IMV 450, leto । ggjOv' d9 1976, invent. številka 427837, izkl. cena pro^6
V izklicno ceno osnovnega sredstva ni vračuna vek, ki ga je dolžan poravnati kupec.	,, v
Javna dražba bo v torek, 17. 7. 1990, ob 12.
obratih v Lendavi, Kolodvorska ulica. . na danw()U’ Osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo teia' med 8. in 10. uro. Informacije dobijo pred dražbo F 75 117 — Antolovič.	|ačativ’
Interesenti morajo uro pred pričetkom dražbe vp v višini 10 % od izklicne cene.
vestnik,
STRAN 16


Radijski in televizijski spored od 13. do 19. julija
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK
SL.	RADIO	RADI°	RADIO	RADIO
^RSKA SOBOTA MURSKASOBOTA MURSKAS0B0TA MURSKA SOBOTA	MURSKAS0B0TA
(Počitibuiajte se z nami!
»a krai L 6 Jt° vam mti obstaja n3?ne Pride, da ko!)	Prav Je ta-
oddaje'° Konec jutranje
(Je sicer	P°P°ldne
na, ;e t z?če’ek konca ted-'“'Pavend1"^^' v mese' čani da sPdar bodite prepri-
Pa ne . 'Vašega. Sploh Varnem b°ste doma, na Val!) lQnn°c UŠab murski Spored RL
^ne- Kupčeve dogodiv-9'30Boi , ebSkrbi za teto, angl. f^Pisna Na JU8U Afrike, Vnovič ePort.aža, 10.35 M na? 8ridesheadu, ?letna noranka’ 15'55 (■M Epp . J Ponovitev, 1, 18 m c'?° Tv dnev-" jegulie ■ Safarl v mestu
1^40 Pbogovi. ang. Hani? P,et Pr'jateljev, 1910 R'-kS? 2rca? TV dnenvik 2, Sena tedna, 20.20 aMa doku’ JaPonsko-ki-? a> 21.^®^ nadaljev-v Los
P?5 Tv’d?er' nanizanka, "kna nodč envik 3’ 22-25
gvanin d®majdan - DP / tfeeh 19 00 Vi-20.00 kronika’ 21.30 ba oddaja TV 15 Satelitski progra-
'sferam
spored, po-
Udrva noči
15.(žrp8ram
'S Sši ‘v' s°!l’
18 S bru?-,. spored,
V- V sliki 19.30 l,Mn0’ ,2,°->5 Akti X, 22 Zakon v
®2S SO^Oske no-
5 Mike ji Veličastni (f), hammer (n),
1^", ponanka stoletja, kat'neia ri'3d Počitni-M	otro-
? IG23' 16 4t?v-S'n’ nem-ski f?	novi-
’J() V00 Za\a V,romun-klSbka 113Pokojence.
Skn?.0 R4orta-^evnvr'stjan 9-d0 Vpra-K L2& n9'30 Tv H/'50 PanL?ruzabna "entšu ?ma- 21.50 JO0!1- žn/1!?1- 22.55 ,15 ki50 Sam«5 dnev-Proonadal-iujte! pr°gram.
SREDA
ČETRTEK
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Poletno popoldne (glasba, informacije ob sedemnajstih in še veliko zanimivosti), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV SLOVENIJA
8.50 Video strani, 9.00 Radovedni Taček: Cirkus, 9.15 Zlata ptica: Horsov in ribič, 9.20 Moja družina in druge živali, angleška serija, 9.50 Čudežna leta, ameriška nanizanka, 10.20 Zgodbe iz školjke, 10.50 Pogledi, 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank Mati in sin, avstralska nanizanka 13/14, Mortimerjev okoliš, novozeland. nad., 3/6, Zločini stoletja, ameriška nanizanka, 5/13, 18.00 Tv dnevnik 1, 18.10 Iz tujih kuhinj, 18.40 Cvetlične zgodbe, 19.10 Risanka, 19.30 Tv dnevnik 2, 19.59 Utrip, 20.20 Žrebanje 3x3, 20.35 38. mednarodni poletni festival, 20.35 Vključitev v direktni TV prenos iz križank, 21.00 Slavnostni koncert ansambla Slovenicum, 21.50 TV dnevnik 3, 22.10 Poletna noč.
Program LJ 2
17.30 Tašmajdan — DP v plavanju, prenos, 19.00 Danes skupaj, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Oslo — GP v atletiki, prenos.
9.00 Nedeljska kuhinja (mozaik glasbe, govora, zabave in dobre volje. Prve pol ure s humoristom Gezo, nato eno s Smiljo Gaber in Srečanjem na pomurskem valu, nato pa bo uro in pol v studiu ekskluzivni gost kuhinje. Pokličite ga in se pogovorite z njim!), 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Novice, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
TV SLOVENIJA
TV ZAGREB
Prvi program
9.45 Poletni spored, ponovitve, mladinske oddaje,
9.35 Otroška matineja, 10.25 Pet prijateljev, angleška nanizanka, 10.35 Zgodbe iz starih mest: Višegrad, zabavnoglasbena oddaja, 11.20 Števerjan 90, 12.00 Ljudje in zemlja, 14.10 J. Marek: Praški panoptikum, češkoslovaška nanizanka, 15.20 Cash Mccall, ameriški film, 17.00 Tv dnenvik I, 17.10 Furmanski praznik, prenos, 18.50 Risanka, 19.30 TV dnevnik 2, 20.05 Mile Poposki: Vikend za mrliče, nadaljevanka (1. del/3), 20.55 Zdravo, 22.15 Tv dnevnik 3, 22.35 Italia 90 — 60 Najlepšega.
Program Ul 2
10.00 Oddaja za JLA in igrani film, 14.00 Nedeljsko športno popoldne, 18.30 TV dnenvik, 20.00 Te presenetljive živali — volk v naši dnevni sobi, angleška serija, 20.30 Mesta . mostovi: Cuprija, 21.00 Satelitski programi.
5.30 Prebujajte se z nami! (če ste bolni, ali pa tudi če niste, lahko ob četrt na sedmih poslušate zdravstveni nasvet. Morda vam napotek kdaj prav pride. Sicer pa — dobro jutro!), 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Poletno popoldne (namenjeno je vsem: velikim, majhnim, mladim, starim, moškim in ženskam! Pomembno je, da se skupaj, kratkočasimo! Tudi tokrat posebej vabimo k poslušanju najmlajše, za katere je rezerviran čas od 18.00 do 19.00, ko bo oddaja To sem jaz z Mikjem Rošem in Danilo Hradil Mohar!), 19.00 Oddaja RL
5.30 Prebujajte se z nami! (Tokrat bomo skupaj kuhali, govorili o vremenu in cestah, pa tudi izbirali pesem tedna!), 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Poletno popoldne (mozaik govora in glasbe, poletna sproščenost in veliko glasbe), 19.00 Spored RL
TV SLOVENIJA
9.00 Spored za otroke in mlade, 9.30 Mozaik,, ponovitev, 15.55 Ponovitev na-
daljevnak: ameriška
Dragi John, nadaljevanka,
TV SLOVENIJA
9.00 Zgodbe: Emilijan Lazarevič, 9. — zadnji del, 9.35 Utrip, 9.50 Zrcalo tedna, 10.05 TV mernik, 10.20 Slovenska ljudska glasbila in godci, 11.00 Mozaik, ponovitev, 14.35 Zdravo, ponovitev, 15.55 Poletna noč, ponovitev, 18.00 Tv dnevnik 1, 18.10 Mozaik, ponovitev, 18.40 Radovendi Ta-ček: tekmovanje, 19.20 TV okno, 19.30 TV dnevnik 2, 20.00 W. Gremm: Križ in težave, nemška drama, 21.00 Slovenski madrigali-
sti, 21.55 TV dnenvik 22.15 Poletna noč.
Pogram LJ 2
17.00 Izbor iz JRT
3,
2,
ljubljanska banka
Pomurska banka d. d. Murska Sobota
19.00 Stare obrti — zadnji apneničar 19.30 TV dnevnik, 20.00 Kavarna, ponovitev, 21.05 Po sledeh napredka, 21.35 Izbor iz JRT 2 ali Satelitski programi.
TV ZAGREB
19.30 Dnevnik, 20.00 Nepo-korjeno mesto ’ (f), 21.35 Dnevnik, 21.50 Potopis, 22.20 Športna sobota, 22.40 Barva noči
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.30 Šport, 19.00 Kolo sreče, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kdor reče A..., 22.15 In potem boš umrl (f), 23.55 Trupla na njegovi poti (f),
TV ZAGREB
16.10 Ponovno odkrivanje sveta (dok. n), 17.05 Strašni Joe Moran (f), 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 I Vrnitev Arsena Lupina, I* 21.05 Zabavna	oddaja,
21.55 Šport.
TV MADŽARSKA
17.00 Sončnica. 9.05 Verske minute. 9.10 Za otroke. 11.20 Polip, pon. 12.25 Panorama, pon. 13.25 Naš
ekran,
srbohrvaščini.
15.00 Glasbeni razgovor. 15.30 Steklena krogla, nemški film. 16.3 Hišni prijatelj. 16.50 Barkochba. 17.40 Kje je pravica? 18.35 Sosedje, pon. 19.30 TV dnevnik. 20.10 Gyula Kaboš. 20.25 Millie, ameriški film. 22.10 Moj rojstni kraj. 23.10 Tele-šport. 23.50 TV dnevnik. 0.15 Nedeljski morilec, ital, film.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, Mladinski spored,
14.00
19.30
Čas v sliki, 20.15 90 let graške opere, 21.50 Ples v operi (prenos), 23.30 Rafael Kubelik (portret),
J Prvi program
|	9.50 Poletni spored, po-
novitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Striček Vanja (drama), 21.30 Svet danes, 22.00 Dnevnik, 22.25 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport, 21.15 Magnum (n), 22.10 Svet filma, 22.40 Družinske igre (f).
5.30 Prebujajte se z nami! (Vemo, da velikokrat zaspite in tako zamudite pomembne zadeve! To sredo bodite budni od 5.30 do 8.00, pozneje lahko spet mirno spite!), 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Poletno popoldne (Ne samo zabava, tudi sveže in koristne informacije bodo na sporedu murskega vala ta petek!), 19.00 Spored RL
5.30 Prebujajte se z nami! (Pomurski novorojenčki, kmetijski nasvet, glasba, bančne informacije), 8.00 Konec jutranje oddaje, 16.00 Poletno popoldne (namenjamo ga vsem, ki izrabljate poletje predvsem za to, da bi se sprostili in spočili!), 19.00 Spored RL
TV SLOVENIJA
TV SLOVENIJA
1/20, Mortimerjev okoliš, novozelands. nad., 5/6, Zločini stoletja, ameriška nanizanka, 6/13, 18.00 TV dnevnik, 18.10 Spored za otroke in mlade, 19.30 TV dnevnik 2, 20.00 F. Nicolini: Oče bom, zadnji del, 20.45 Koncert orkestra iz Lignana, 1. del, 21.50 TV dnevnik 3, 22.15 Poletna noč.
Program LJ 2
17.00 Satelitski programi, 19.00 L Mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja, Ljubljana 90, 2/4, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Marjanca 90, 21.20 Žrebanje lota, 21.25 Izbor iz JRT 2 ali satelitski programi.
9.00 Spored za otroke — Medvedov Godrnjavček, Naj gori na kres, 10.25 F. Nicolini: Oče bom, 16.25 Poletna noč, ponovitev nadaljevank, 18.00 TV dnevnik 1, 18.10 Po sledeh napredka, 18.40 Moja družina in ostale živali, angl, serij (3. del/13), 1,9.30 TV dnevnik 2, 20.00 Ženska ali dve, francoski film, 21.35 TV dnevnik 3, 21.50 Poletna noč.
Program LJ 2
17.00 Satelitski programi, 19.00 Iz tujih kuhinj, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Glasbeni večer, 21.30 Svet poroča, 22.30 Satelitski programi.
9.00 Grizli Adams, 14. del ameriške nanizanke, 9.30 Zakon v Los Angelesu, 7. del ameriške nan., 15.55 Poletna noč, ponovitev, 1K00 TV dnevnik 1, 18.40 Čudežna leta, ameriška nanizanka, 19.30 TV dnevnik 2, 20.05 E. Waugh: Vnovič v Bridesheadu, angleška nadaljevanka, 11/13, 21.00 Complesso Settecentesco Italiano, BALLET DE TRI-NIDAD:KARNEVAL NA TRINIDADU, 21.45 TV dnevnik 3, 22.05 Poletna noč.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
9.50 Poletni spored, ponovitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Sanjal te bom v zadnjih sanjah (drama), 21.10 V ospredju, 22.10 Dnevnik, 22.35 Program plus
Prvi program
9.50 Poletni spored, po-. ' novitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Gibljive slike, 22.45 Dnevnik, 23.10 Program plus
Program LJ 2
16.00 Satelitski programi, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Boj za obstanek, poljudnoznanstvena serija, 20.30 Napadalnost imzazdiralnost — Razdiralnost in človeška narava, 21.00 Večerni gost prof. dr. Anton Dolenc, 21.50 Regionalni programi TV Ljubljana, studio Ljubljana.
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Rojstvo planeta (dok. p, 21.05 Milijonska dediščina (n), 22.15 Pearl Harbour (tv p, 23.45 Mike Hammer
Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Cesarski valček (f), 22.05 Pearl Harbour (tv f), 23.40 Dva nepridiprava (f)
Drugi program
17.00 Oddaja o varnosti, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Tri dame na žaru, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kup laži (f), 22.00 Čas v sliki, 23.30 Erich Fromm (filozof), 0.15 Poletni jazz
Prvi program
9.45 Poletni spored, ponovitve, mladinske oddaje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 20.50 Zabavna oddaja, 22.00 Dnevnik, 22.25 Program plus
TV AVSTRIJA
ljubljanska banka
| Pomurska banka d.d. Murska Sobota |

Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavna oddaja, 21.20 Svojčas, 22.15 Videoteka, 23.15 Nevarna razmerja (f),
Drugi program
15.30 Šport, 17.14 Svet živali, 18.00 Tri dame na žaru, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Reportaže iz Avstrije, 21.05 Vincent van Gogh (portret), 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2
8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Za otroke. 9.00 Diamant smrti, poljska serija. 9.55 Glasbeni butik. 14.40 Formula L, prenos iz Anglije. 17.00 Glasba, pokrajina, mesto: Esztergom. 17.55 Verske minute. 18.15 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Umetnina tedna. 20.20 Več kot bežna avantura, ameriški film. 22.00 Te-lešport. 23.10 Video strani.
9.00 Delta, pon. 9.25 Linda, pon. 10.25 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.50 Katoliški dnevnik. 18.00 Koledar 1990, poljudnoznanstveni magazin. 19.00 Cimbora; Geza Hegeduš: Ljubezen pod vrbami. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Kaviar in leča, sovjetski film. 21.40 Koncert za Romunijo, odlomki iz koncerta v Kongresnem centru dne 23. januarja 1990. 22.40 Tv dnevnik.
8.30 Avtomanija, angleška serija. 8.55 Ples lutk, brazilski film. 10.25 Prenos zasedanja Parlamenta. 16.55 Panonska kronika. 17.05 Poročila v nemščini. 17.10 Unser Bildschirm, narodnostni magazin v nemščini. 17.40 Risanke. 17.55 Madžari v Italiji, dokumentarni film. 18.50 Žrebanje. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Polip, 8. dle. 21.10 Iz Parlamenta. 21.40 Studio ’90. 22.40 Z roko v roki.
9.10 Počitniška matineja,
filmi za otroke. 17.10 Video novice. 17.20 Poročila v slo-vaščini. 17.25 Lovčev sin, nemška serija. 17.50 Rehabilitacijski magazin. 18.10 Bolnica na robu mesta, češka serija. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Madžarska stoletja; Italijansko-madžarsko prijateljstvo. 20.30 Potovanje v Las Palmas, švedski film. 22.10 Čudež, dokumentarni film. 22.50 TV dnevnik.
TV MADŽARSKA
9.10 Polovica srčnega utripa, spevoigra. 10.55 Telovadba za invalide. 16.55 Panonska kronika. 17.05 Poročila v srbohrvaščini. 17.15 Cirkuški film. 18.00 Velemesta sveta; Lissabon. 19.00 Otroški verouk. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnenvik. 20.05 Škorci, angleški Tv film. 21.35 Imre Szucs, razgovor. 22.05 Domače ogledalo, notranja politika. 23.25 Tv dnevnik.
ZVEZDE VAM MEŽIKAJO
kor Pa’ Življenje si boš uredila predvsem s potrpežljivostjo, nika-Van0 ? nenadnimi odločitvami. V večji družbi boš nepričako-kar n. Akrila, da so te nedavno tega pošteno potegnili za nos. Ni-On Nodl “žaljena.
Ov Pr>Prav aj t! ne bo žal’ da s' P°8°st0 osamljen, saj je to odlična Zapirat,a Za novo> popolnejšo ljubezen. Toda vseeno se ti ni treba Predvsl Vase> kajti za srečo se bo potrebno tudi malce potruditi, O m Pa °d'ti v družbo.
bo7sa- Prisrčno se boš nasmejala nekemu spodrsljaju, ki pa ne । s tem 0 ne z?te ’n ne za tV0J0 ljubezen. Priložnost, ki pa se ti \ J/i j *a- P°nudila, pa le izkoristi, saj se ti zlepa ne bo več ponovi-
Ona: Presenečenje, na katero se pripravljaš že dalj časa, se ti bo popolnoma posrečilo in rezultati pač ne bodo mogli izostati. Prijatelj te bo povabil na prijeten pomenek, ki pa se bo končal malce drugače kot ponavadi.
On: Ne odvračaj se od družbe, saj si je v tem trenutku pošteno potreben. Spodbuda prijateljici bi vsekakor koristila tako tebi, kot tudi njej sami. Zapletel se boš v avanturo, iz katere ne bo enostavnega izhoda.
Ona: Partnerjev vpliv v družbi ti bo onemogočil načrtovano avanturo, saj se te bodo vsi na nek način celo bali. Dobro premisli, ali je bilo vredno zastaviti svojo srečo le za popolnoma neuspeli poizkus.
On: Čeprav si prepričan, da te zasleduje smola, se bo izkazalo, da vendarle ni tako. Z novo prijateljico se ti obeta tudi kaj več. kot pa samo prijateljstvo. Tvoj srečen dan je sobota, zato jo kar najbolje izkoristi.
Ona: Nekomu boš dobesedno padla v objem, kar pa ti bo na nek način celo všeč. Situacija bo resda skrajno komična, vendar pa se obeta tudi kaj resnejšega. Vse bo odvisno le od tega, koliko boš za stvar ti sama.
On: Ni se ti treba bati nobenih posledic, saj je neljub dogodek že skoraj pozabljen. A vseeno se še vedno ne boš odrekel statusu previdnega opazovalca, saj je ena boleča rana več kot dovolj za romantika, kot si ti.
Ona: Spoznala boš popolnoma drugačno plat svojega prijateljstva z osebo, ki si jo spoznala na nedavnem žuru. Ponujeno boš sicer sprejela, vendar pa se boš poskušala kar najbolje zavarovati. Uspelo ti bo nekaj čudovitega!
On: Nikar se ne oziraj na dogodke, ki te poskušajo speljati na slepo pot. Vse skupaj je le dobro zrežirana slika, ki ti jo skuša vsiliti nekdo, ki si se mu pošteno zameril. Raje zaupaj svojemu partnerju — ne bo ti žal.
Ona: Bodi malce manj zaverovana v svoje navidezne sposobnosti saj jih vidiš le ti. Realnejši pogled bi ti utegnil celo koristiti na področju, kjer koristi sploh ne pričakuješ. Pazi se partnerjeve ljubosumnosti!
On: To, da si nekaj želiš, še ni dovolj, potrebno se bo tudi angažirati in storiti potrebne korake. Predvsem pa se ne podcenjuj, saj si sposoben tudi takšnih reči, ki so bile nekoč tudi resnično nedd. segljive.
Ona: Sorodstvo ti bo povzročilo kopico zapletov, ki sploh ne bodo potrebni, a se boš vseeno morala ukvarjati z njihovimi navideznimi problemi. Še najbolje bi bilo, če bi se podala na krajše potovanje...	.....
On: Srečal boš osebo, ki ti bo na prvi pogled povsem nezanimiva in morda celo naduta, a boš kaj kmalu docela spremenil svoje mnenje. Vprašanje pa je, ali ni že nekoliko prepozno, da popraviš storjeno napako.
Ona: Zmagoslavje, ki ga boš uprizorila, bo šlo tvojim prijateljem močno v nos. In čeprav še vedno ne boš mogla razumeti, da ti je uspelo, bodo rezultati govorili kar sami zase. Seveda pa ti previdnost ne bo škodila.
On: Vpletel se boš v dogodovščine, ki ti bodo še lep kos časa lepšale življenje in jih boš ohranil v kar najlepšem spominu. Pa še obilico koristi boš imel, tako v ljubezni, kot tudi na poslovni plati življenja.
Ona: Če ne boš vsaj malce pohitela, te bo prehitel nekdo, ki si mu že dalj časa trn v peti. Prijatelji te bodo sicer popolnoma pod-•pirali, vendar, pa to mogoče ne bo dovolj. Konec tedna lahko pričakuješ obisk.
On: Poslušal boš vse vrste nasvetov, na koncu pa se boš vendarle odločil popolnoma po svoji muhasti glavi. To se ti zna obrestovati na dokaj nenavaden način: v ljubezni odlično, v poslu pa
STRELEC
DEVICA
KOZOROG
bredvsemenadne ?Premembe v tvojem poslovnem življenju bodo ‘ 'K P°skusi s P°s'edica tvojega prevelikega razsipanja z denarjem.
"Milino J malo obrzdati in kaj kmalu ti bo postalo jasno, kako Ona. 1 ravnal v preteklosti.
Pega znaxbiskala te bo nepričakovana sreča, ki pa bo le prehod-'?koristj| a-!?- Seveda pa to še ne pomeni, da je ne boš do konca ti in nr;,a' Paz‘ se prijateljevih namenov, saj so vse prej kot odkri-
On- K,azni-
'h "“kaj da uar se ne pritožuj nad svojo nesrečo, ampak raje stori ^Ek di'a niaih b°S stanje tudi popravil. Na krajšem izletu se ti bo zgo-' terega J aa nezgoda, ki pa bo botrovala srečanju z nekom, do ka-
Ona. °°š čisto ravnodušen.
Saj 'e bod'kxr Pe °bešaj svojih neuspelih avantur na veliki zvon, ^tino, Sa-1 J*'' ce'° v deveto vas. To pa utegne biti izredno neu-"'kar še J "“ko pridejo novice na popolnoma napačna ušesa. In Un; pr--e Prenagli.
tab°- Potr ^eri dogodek ti bo popestril »vroče« dneve, ki so pred ?r'Peljati ebno. bo kar precej spretnosti in znanja, da ti bo uspelo drUgega stvar' na svoje mesto. In nikar se ne zanašaj na nekoga
S
TEHTNICA
VODNAR
julija 1990
Škorpijon p°vsem nasprotno!
STRAN 17
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA od 13. do 19. julija
13.	julija ob IS. in 20. uri amer, film MILAGRO
Režija: Robert Redford, vloge: Mekinje Griffith, Ch. Walken. ROBERT REDFORD IMA ZAGOTOVO SVOJ KROG OBOŽEVALCEV KOT IGRALEC. PREVERIMO GA ŠE KOT REŽISERJA!
13.	julija ob 22. uri erot. film LJUBEZENSKI STROJ - nočni kino!
14,	julija ob 18. in 20. uri amer, znan.-fant. komedija MOJA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLANETA
Režija: Richard Benjamin, vloge: Dan Aykroid, Kirn Basinger
POSREČENA TEMA, ODLIČNA ZASEDBA - IZKORISTITE!
14.	julija ob 22. uri erot. film LJUBEZENSKI STROJ - nočni kino
15.	julija ob 18. in 20. uri amer, zna.-fant. kom. MOJA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLANETA
17.	julija ob 18. in 20. uri amer, glasb, kom. LAK ZA LASE. IZREDNA KOMBINACIJA GLASBE, KOMEDIJE, SATIRE IN PARODIJE TER SIJAJNIH GLASBENO-IGRALSKIH DOSEŽKOV! MNOGI GA UVRŠČAJO MED FILMSKE USPEŠNICE!
18.	julija ob 18. in 20. uri amer, glasb, kom. LAK ZA LASE
19.	JULIJA OB 18. IN 20. uri amer, drama OBTOŽEN
Režija: Jonathan Kaplan, vloge: Kelly McGillis, Jodie Foster
ODLIČEN FILM, KI JE IZZVAL MNOGE POLEMIKE! KAJ JE POSILSTVO IN ZAKAJ GA SODNI SISTEM NIKOLI NE USPE NATANKO RAZISKATI - zelo PRIPOROČAMO!
Kino KUD ŠALOVCI!
14. julija ob 21.30. uri amer. akc. film TATOVI PORSCHEJEV
KINO LENDAVA
PETEK, 13. julija, ob 19. in 21. uri, amer, akcijski film SMRTONOSNI PLEN.
SOBOTA, 14.* julija, ob 19. uri LAK ZA LASE, amer, glasbeni film, ob 21. uri, GOLO OROŽJE, ameriška komedija, ob 22.30. SERVIS ZA MOŠKE IN AVTOMOBILE, ameriški erotični film. NEDELJA, 15. julija, ob 18. uri GOLO OROŽJE, amer, komedija, ob 20. uri LAK ZA LASE, ameriški glasbeni film.
KINO TURNIŠČE
PETEK, 14. julija, ob 20.30, GOLO OROŽJE, amer, komedija.
SOBOTA, 14. julija, ob 20.30, SMRTONOSNI PLEN, amer, akcijski film.
NEDELJA, 15. julija, ob 15. uri, GOLO ŽIVLJENJE, amer, komedija.
Prodam
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
FIAT UNO 55 S (5 prestav, 5 vrat), letnik 1984, registriran do 26. 6. 1991, prodam. Saša Županek, Murska Sobota, Štefana Kovača 17. M-SŽ
ZASTAVO 128 prodam, ©zvečer: 22 605. M-9743
ZASTAVO 101, letnik 1978, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Zenkov-ci 55, © 76 835. M-9745
OSEBNI AVTO ZASTAVA 101
KONFORT in izkopalnik krompirja, enoredni, prodam. Turnišče, Prvomajska 9. M-9747
BT 50 S, nov, ugodno prodam. ©(069) 70 201. M-9754
FORLES
— pohištveni interieri MURSKA SOBOTA d. o. o. PREKMURSKE ČETE 8
SE PREDSTAVLJA
s kataloškim posredovanjem in prodajo pohištva ter pohištvene opreme
• Izredno ugodne in vselej konkurenčne cene!
• Svetovanje pri opremi poslovnih in vseh stanovanjskih prostorov!
Prepričajte se, informacije med 8. in 12. uro tel. 24-227 in po 15.
uri tel. 23-331, ali nas obiščite na sedežu rhed 15. in 18. uro.
VESTNIK
VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva Eory, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579; glavna urednipa in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (trženje) 22-403 in 21-064; dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317. Telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za I. trimesečje 1990 je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
GOLF GTI, 110 KS, dodatno opremljen, prodam. S 24 066. M-9757 FIAT 750, letnik 1980, prodam. © 48 533. M-9758
JUGO CORAL, star šest mesecev, dodatno opremljen, in koruzo na storžih, ugodno prodam. S 70 805. M-9759
ZASTAVO 127 P prodam. S 26 786.
M-9764
ZASTAVO 101, letnik 1978, karam-bolirano, prodam. Marjan Kramar, Trnje 88. M-9768 ■
SPAČEK, neregistriran, vozen, ugodno prodam. Štefana Kovača 2, S 21 131. M-9778
JUGO 55, letnik 1985, prodam. Moravske Toplice, Lešče 1, @48 535. M-9784
ZASTAVO 101, letnik 1983, prodam. ©23 912. M-9796
MERCEDES 200 B, letnik 1970, prodam. © (069) 78 044. M-9800
ZASTAVO 101, letnik 1985/septem-ber, registrirano do 2. 7. 1991, prodam. Cena 29.000,00 din. ©46 518. M-9801
126 P, letnik 1982, ugodno prodam. ©77 477. M-9817
OSEBNI AVTO OPEL 20 E, na novo registriran, in rezervne dele za kombi 850 ter kombi 850 keson, v celoti ali za razervne dele, prodam. Kučan, Moravske Toplice, Dolga ulica 62, © 48 255. M-9824
COLIBRI, nov, in avtomatik, rabljen, prodam. Todorovič, Murska Sobota, Finžgarjeva 27, © 22 330. M-9826 ZASTAVO 101, v voznem stanju, komplet ali po delih, prodam. Puconci 90 b. M-9831
MOPED BT 50 prodam. Simon Vrbančič, Rožički Vrh 83. GR-13780
Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Končata 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685.
FORD CAPRI GT, starejši letnik, prodam. Štuhec, Gornja Radgona, Mladinska 14, popoldne. GR-13776 ZASTAVO 101, obnovljena, neregistrirana, prodam. Cena 7000,00 din (dva obroka), prodam. Šebjanič, Apače 122 (stara šola). GR-13779 AVTOMATIK A 3 ML prodam za 7000,00 din. © 74 035. GR-13786 MOPED COLIBTI, motorno škropilnico in motorno kosilnico BATUJE, vse z garancijo, prodam. © po 20. uri: 69 138. GR-13785
FLORIDO — vrstni red, prodam. Er-lih, Gornja Radgona, © dopoldne 74 159, zvečer 74 771. GR-13784 TOMOS AVTOMATIK prodam. Janko Meznarič, Zg. Krapje 15, Veržej. IN-14293
GOLF JX, dizel, letnik 1986, prodam. Franc Grah, Čemelavci, Zadružna 8. M-9834
LADA 1200, letnik 1974, (8000,00 din), OPEL MANTA, letnik 1974, (1100,00 din), na prodaj. Radenci, Finžgarjeva 18. M-9836
ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Cena 5000,00 din. Darinka Gabor, Noršinci 39, p. Martjanci. M-9837 MOTORNO KOLO AVTOMATIK, novo, prodam. ©(069) 82 851. IN-14303
AMI8, letnik 1976, prodam za 1000 DEM. ©(069) 82 525. IN-14295 TOMOS COLIBRI (tri) in BT 50 prodam. S (069) 82 395. IN-14295 GOLF X DIZEL prodam. Ivan Pečnik, Boreči 39, Križevci pri Ljutomeru. IN-14299
ŽIVAL!
PRODAM
Z.AMAVU uit, letniK ivsu, prouam. Slavica Panič, Užiška 7, Ljutomer. IN-14298
126 P, letnik 1980, prodam. ©
48 354. M-9841
ZASTAVO 750, karambolirano, prodam. © 23 085. M-9842
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
PRODAM
STISKALNICO ZNAMKE VEL-GER, voz z gumijastimi kolesi, traktor, bočno koso olt in keson od tarna prodam. Nedelica 12, p. Turnišče. M-9740
PRIKOLICO s priključkom za frezo, dvobrazdni močnejši plug in električni betonski mešalec, malo rabljen, prodam. ©26 136. M-9744
TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA in bočno koso dubrava prodam. Lipovci 232. M-9746
TRAKTOR FERGUSON, 54 KS, dobro ohranjen, prodam. Andrejci 13. M-9752
KOMBAJN UNIVERZAL ZMAJ z adapterjem, zastavo 101 GTL 55, zastavo 750 in avto Ford cortina 1300, generalno popravljen motor, prodam. Ludvik Rudaš, Radmožanci 28, p. Dobrovnik. Ogled po 15. uri. M-9765 TRAKTOR IMT 560, star 20 mesecev, prevoženih 360 ur, poceni prodam. Lebar, Hotiza 3 a, ©36 357. M-9770
TRAKTOR STEYR (žaba), s koso in jermenico, prodam. Hozjan, Gančani 202 a. M-9789
TRAKTOR ZETOR 6011 prodam.
S 45 433. M-9789
MANJŠO MLATILNICO, v odličnem stanju, prodam. Grad 15. M-9803
KOMBAJN FERGUSON 630, prodam. Jožef Buček, Sotina 18. M-9804 KOMBAJN KOLA, za rezervne dele, in nizkotlačno balirko prodam. Zver, Mala Polana 98. M-9805
TRAKTOR URSUS C 335 prodam. Prosenjakovci 38. M-9813
KOMBAJN EPLLE ugodno prodam.. Informacije vsak dan od 12. do 13. ure. ©69 123. GR-13775
TRAKTOR FERGUSON 542 prodam. Franc Kovačič, Vučja vas 6, Križevci/Ljutomer. IN-14296 STISKALNICO EVROPA CLASS za baliranje slame, prodam. © do 7. ure in po 20. uri (062) 721 201. M-OP BALIRKO PANONIJA 344, staro tri leta, malo rabljeno, prodam. ® 46 501. M-9840
PRIKLJUČKE ZA GORENJE MUTA: rotacijski plug, škropilnico (100-litrsko), prikolico in obračalnik, prodam. Kovač, Selo 97. M-LK
posesti
PRODAM
PARCELO z vinogradom v Filovcih in R 5, nov, prodam. © (069) 45 230. M-9742
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Prosečki vasi, 80 a sadovnjaka, možen dokup obdelovalne zemlje, prodam. Gostilna Gergek, Tišina. M-9808
NJIVO V ODRANCIH, 20 arov (nove njive), prodam. Odranci, Ribiška 8, ©041 800 259. M-9811
NEDOGRAJENO HIŠO na zelo lepi legi v Krogu, po ugodnih pogojih prodam. © 063 852 220. M-OP 5-ARSKO PARCELO (vodovod in elektrika), primerno za gradnjo vinske kleti v Čeregu—Bogojina, prodam. S 76 377. M-9839
I BIOENERGIJA!
■ TESTIRANO in preverjeno v petletni praksi — nekaj sto uspešno rešenih primerov.
Igor Husadžič, V. Nazora 24, 42315 Mursko Središče, telefon od 9. do 19. ure: (042) 844 171.
NEMŠKO OVČARKO in več papig skobčevk, standard, prodam. Anton Sreš, Ižakovci 186 — Nemščak. M-9764
BERNARDINKO prodam. S
48 361. M-9767
rNUJVlOAiL UVVAKJt, lUUUVinaKV mladičke odličnih staršev, prodam. Hajdinjak, Rogaševci 13. M-9756 MALE PUJSKE prodam. Bjedičeva 4, © 23 997. M-9762
KRAVO, brejo sedem mesecev, telico, staro osem mesecev, frezo rotax s koso, greben 130, prodam. Ogled možen zjutraj in zvečer. Filovci 103. M-9772
MALE PUJSKE prodam. Pečarovci 45, S 77 114. M-9774
KUNCE, bele novozelandce in belo-resaste, za pleme ali zakol, prodam. Rankovci 15. M-9779
MALE PSIČKE z rodovnikom prodam. Odranci, Ribiška 8, © 70 173. M-9780
TELICO, kontrola A, brejo sedem mesecev, prodam. Bodonci 60 a. M-9791
MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 46. M-9797
NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah.
Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a, © 76 070. M-MM
MALE PUJSKE PRODAM. Martjanci 77. M-9815
NESNICE, male jarčice, pasme hisex, RJAVE, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, © 24 393, pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan,© 77 686. M-MM DVE KRAVI (po izbiri), mlekarici, prodam. Pozvek, Lutverci 80, p. Apače. GR-13771
ŠTIRI KRAVE, breje, in brejo telico (po izbiri), prodam. Boračeva 17, p. Radenci. GR-13777
DVE PLEMENSKI TELICI, kontrola A, breji sedem mesecev, prodam. © 76 975. M-9823
MLADIČE, nemške ovčarje, prodam. Tišina 56. M-9828
PUJSKE prodam. Tropovci, Kolesarska 46, © 46 104. M-9829
MLADIČE - LABRADOR RETVI-JER prodam. Ladislav Kranjec, M.P. Miškina 55, p. D. Dubrava, Medži-murje, © (042) 88 720. M-9830 DVE KRAVI, breji, vozni, prodam. Dokležovje 120. M-9667
KRAVO, staro štiri leta, brejo, kontrola A, prodam. Veščica 19 c, Ljutomer, © (069) 89 157. IN-14302
KOZO Z MLADIČI prodam. Krajna 22 a, S 46 463. M-9844
NEMŠKE DOGE HARLEKIN prodajamo. © 87 076. M-MM
Sobe
PRAZNO SOBO v Murski Soboti, iščem. © 22 846. M-9760
zaposlitve
razno
PRODAM
PRIKOLICO BRAKO, z dodatno opremo, prodam. Beznovci 36, © 76 825. M-9755
I I I
BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. © 26 589. M-9761 STREŠNO OPEKO B1BER, rablje no, prodam. © 25 493, po 18. uri: 22 021. M-9769
ZAMRZOVALNO OMARO in hla dilnik prodam. Radenci, Prisojna 6, pri internatu. M-9775
PRIKOLICO ZA KAMPIRANJE
ADRIA v Novalji, na otoku Pagu, staro 10 let, ugodno prodam. Ponudbe po telefonu: 75 230, od 7. do 15. ure. M-9776
POGONSKI JERMEN za mlatilnico, dvojne dolžine 9 m, širina 12 cm, rabljen eno sezono, ugodno prodam. Mala Polana 119. M-9788
PERKINSOV MOTOR za kombajn 780, generalno obnovljen, ugodno prodam. © 69 190. M-9790
POHIŠTVO ZA SPALNICO, belo, skoraj novo, po zelo ugodni ceni prodam. Magdič, St. Rozmana 6/IV-28. M-9792
HRASTOVE PLOHE, 1 m3, 5 cm, in 125 P prodam. Gerlinci 39. M-9793 PONI EKSPRES PUCH prodam za 4.000,00 din. Tropovci, Kolesarska 83. M-9799
POROČNO OBLEKO št. 40, belo, prodam za 1.400,00 din. © (069) 77 026. M-9809
VISOKOTLAČNO STISKALNICO prodam. Brezovci 68. M-9812
BASS KITARO, super fender, preci-sion bass, 'hohner profesional, bass in bass rockman, ugodno prodam. © (069) 77 102. M-9818
binirani hladilnik, prodam. Vili Vajs, Radenci, Prisojna 8, po 15. uri. GR-13773
PRIKOLICO ZA TRAKTOR, brez hidravlike, prodam. Kapca 76. LE-12786
SLAMO Z NJIVE prodam. Kuhar, Vanča vas 20. M-9819
PRIKOLICO BRAKO ugodno prodam. Novak, M. Sobota, Tomšičeva 14. M-9820
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, novo, prodam. Klemenčič, Dokležovje 74 a. M-9821
BELO IN RDEČE VINO prodam.
Krog, Murska 50. M-9827
DVA ŠOTORA, sedežno garnituro, glasbeni stolp in termoakomulacijsko peč prodam. Viktor Vild, Mikloša Kuzmiča 34 a. M-9835
GASILSKO DRUŠTVO ŠALOV’ Cl in
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA MURSKA SOBOTA
prirejata	H
GASILSKO TEKMOVAB > bo v nedeljo, 15. julij3 1 četkom ob 8.00 v Šalov •j
Vabljeni na ogled tek™ 1 veliko vrtno veselico Z j strežbo vin in prekm^B Zabaval vas bo ansambel0 LAZU iz Lepoglave
Najhitreje, najceneje in najenostavneje od načrtov do ključev » skim, inštalacijskim, gradbenim, obrtniškim in projek a podjetjem TIGOP d: o. o., BELTINCI, Panonska 88 Teleto 41-242	t, jell
K sodelovanju vabimo tudi obrtnike! Posebna ugodno mesečno odplačilo za stavbno pohištvo!
------------------TIGOPrBeTtmci d. o. o.——"---------
GUMIJAST ČOLN BEOGRAD, z motorjem tomos, 18 KS, ugodno prodam. Vse informacije po telefonu: (063) 25 942, R. Dobrotinšek, Na zelenici 9. Celje M-9832
GARAŽNA VRATA, 2 šotora za dve osebi, pomivalno korito, gostinske vrče 0,3 in 0,5 1 ter drugo, prodam. ©21 748. M-9833
VINO ŠIPON, 700 1, prodam. © zvečer: (069) 82 361. IN-14300
KUHINJSKO POHIŠTVO z mizo in stoli, dva fotelja, raztegljivi trised in . stekleni ustnik za B klarinet, prodam.
Klement, Razlagova 38, © 23 619. M-MM
SEME INKARNATKE prodam. Vanča vas 16. M-9838
Razno
ZA DELO V TUJINI: prevajamo vse dokumente (prošnje za vizume, potrdila, spričevala, pogodbe in drugo). Nemški in angleški sodni prevajalci: Evropa '92, d.o.o., Murska Sobota, Ob kanalu 18, (069) 26 170. M-9777 MANJŠO REGISTRIRANO DELAVNICO z opremo za izdelovanje, kovinskih izdelkov oddam v najem. © 26 459. M-9771
NAJNOVEJŠE! ^0^ Reši se skrbi pri
OBLEKE. Za vas dela PK • - f? IZPOSOJEVALNICA_ OBL zalija Santro, Lipovci 2 r ški postaji), p. Belttnct. vse cije dobite po telefon • 9781	.ui-r 0»^
CENJENE STRANKE c g MO, da knjigoveznica sluje od 1. julija v T kj u!iclL 35, in ne več v LendavsK svojimi storitvami se	f
toplo priporoča!	v veCj
ŽALUZIJE IN vah, izdelujem in m°nt 722 645. M-9727	ne«
MATEMATIKO nje šole inštruiram. “ PREKLIC! .	. zaklM
Preklicujem ve,Javnr>iciicnih ^li spričevala Centra p jjna sJJ Sobota, smer avtomehan	J
izdano za šolsko	,
Franc Pasičnjek, IZDELUJEMO NAL£ POPRAVUAMO v’aC|J' ELEKTRIČNIH INŠTA 893. GR-13774 „VIS PU KNJIGOVODSKI SER M* TOKOPIRANJE REGI 041' BELTINCI, Ravenska ■ [o S svojimi storitvami
čarno! M-9816
I SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV
| JANEZ BUKOVEC, KOBILJE 135
OBVEŠČA CENJENE STRANKE, da lahko po PQ telefonu: 79 231.
S svojimi storitvami se tudi v prihodnje toplo priporočamo!
CVETLIČARNA ClKL*^
CANKOVA - pri cerkvi.
Ko se boste peljali skozi Cankovo, se ustavite v cveti oglejte naše
— poročne šopke
— pogrebne šopke, vence in aranžmaje
Priporočamo' se za aranžiranje lokalov, bogato Pa z lončnicami. Pri večjem naročilu vencev daje cve stotni popust. Vse informacije po telefonu: 76.644- j
NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v gostinstvu zaposlimo. Gostilna pri STUDENCU, Nedelica, © 72 146. M-9802
.kličejo
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO. DA BO KEMIČNA ČISTILNICA GRAH, ČERNELAVCI
ZAPRTA
zaradi letnega dopusta od 15. do 30. julija. Cenjenim strankam se priporočamo s kakovostnimi in hitro opravljenimi storitvami.
00^?
BISTRO
Murska Sobota. 5t8' obvešča cenjen® da bo
LOK..-**,
zaradi letnega 14. julija do 6.
Po tem datu^^pio Pogostem sPe* čarno!
Ho s‘
si odšel z«
V spomin	IJ
9. julija sta minili dve ,a<jo ’ odkar je prenehalo b111 dragega
Bojana Novaka
s Petanjec
ni!
Hvala vsem, ki ste ohranili spomin n*
Žalujoči vsi njegovi
vestnik,
STRAN 18
V SPOMIN
13. julija mineva leto tihe žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš najdražji mož, oče, stari oče in brat
V rodni zemlji mirno spiš, a v naših srcih še naprej živiš. ..
Jože Bojnec
iz G. Petrovec
Vsem> ki postojite ob njegovem grobu in mu poklonite trenutek svojih misli.
■	Žalujoči: vsi njegovi
Že leti dve te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
N SPOMIN
27. junija sta minili dve žalostni leti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ata, sin in brat
Valentin Gašpar
iz Čepinec
^krena kv i uvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, Prinašate cvetje in prižigate sveče.
VSI NJEGOVI
K domu svojem si hitela, a nas nisi več objela, vzela te je kruta smrt, pred pragom doma našega. Solze padajo nam iz oči, pred očmi imamo tvoj obraz, odšla si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.
ZAHVALA
Nenadoma in brez slovesa nas je komaj v 36. letu starosti tragično zapustila naša draga žena, mama, hčerka in sestra barija Pucko-Metka roj. Lackovič ^.bo[ej.	s Kapce
X v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorod-z 'h tre sosedom in prijateljem, ki so nam v a$V. ^tkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali p Se> vence, cvetje in jo v tako velikem številu °Sebna v Pospremili na njeni zadnji poti.
||rebni Oh Va'a sosedom Viitkovim, g. župniku za po-sl r®na hv^’ Pevcem s Hotize za odpete žalostinke. Ce lne bea a tud* govorniku Emilu Ferenceku za po-^Podjef.^6 °b odprtem grobu ter njenim sodelav-Ja Golfturist-Integral Lendava in delovnemu kolektivu Ine Nafte Lendava.
5 vsem še enkrat — iskrena hvala!
■ ln Sestr °Z J°že s hčerko Renato, mama in oče, brata e z družinami ter vsi, ki smo jo imeli radi
Življenje tvoje bilo je težko, zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila mama, stara mama, prababica in botra
Helena Balek
■ roj. Felkar iz Neradnovec
seleči i2
?Orh in « U^' se. 'skren0 zahvaljujemo vsem dobrim ^ko^kočiij^dnikom, ki so nam v teh težkih trenut-v "a pom°č ah kakorkoli pomagali, drago
Jl Potj, (j. 0 velikem številu pospremili na njeni ■Vis ’ ar°vali vence in cvetje ter nam izrekli so-c J1® hvala	žalje.
111 Za od duhovniku za lep pogrebni obred, pev-V Pete žalostinke in domačim gasilcem, i	$e enkrat — iskrena hvala!
%. , ^eradnovci, 23. junija 1990
sin, iz Kare| in Štefan z družinama, sin Ludvik
^ru^ina[ -er'ke> hčerke Jolanka, Emilija in Marija L vnuki, vnukinje in drugo sorodstvo
JULIJA 1990
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ne mine ura, dan in noč, med nami vedno si navzoč.
V SPOMIN
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Janez Gerlec
krojaški mojster iz Doliča
Benu Bolkoviču
iz Bunčan 39
13. julija mineva leto dni, polne žalosti, praznine in bolečine, odkar smo te izgubili.
Težko dojemamo resnico, da te ni. Imeli smo te radi. Redno te obiskujemo, ti pa molčiš, ne čutiš solza, ne vidiš naših potrtih src, vonj cvetja te ne prebudi. Ostaja nam vprašanje, brez odgovora — zakaj, oh zakaj?
Hvala vsem, ki se ga z iskreno mislijo spominjate in prižigate sveče ha njegovem preranem grobu.
Žalujoči: mama, ata in sestra Lidija z družino
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, nam pa izrekli sožalje.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Neža, hčerka Zora in vnukinja Lijana, hčerka Angela z družino in Olga z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega
Alojza Kozela
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam poskušali omiliti bolečino in pospremili pokojnika do preranega groba.
Hvala darovalcem cvetja in vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Posebno se moramo zahvaliti osebju ORL bolnišnice v Rakičanu za ves trud.
Zahvaljujemo se tudi za poslovilne besede predstavnikom KS Bakovci, DO Mlinopek, Lovski družini Dolina, pevskemu oktetu in g. župniku za opravljen obred.
Bakovci, 27. junija 1990
VSI NJEGOVI
Ko solza po licu polzi, nihče ne ve, kako boli, morja solz bi potočili, ko bi, draga mama, te lahko zbudili.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je 18. junija 1990 za vedno zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in tetica
Marija Lenarčič
iz Doliča 19
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč ali kakorkoli pomagali, drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Jožetu pa za poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala kolektivu Zvezde in Prodajnega Centra ter kolektivu KG Rakičan, enota Petanjci za darovane vence.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Vsi, ki smo te spoštovali
Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN
17. julija bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama ih sestra
Še nosim v sebi tvoje lepo lice, tvoj vroči smeh mi v vetru trepeta, dotika se me kot peruti ptice, v višinah zopet v soncu se igra, in vendar, to je le privid resnice, ki se nad tvojim grobom lesketa.
(Vida Taufer)
ZAHVALA
Tragično je preminil v 28. letu starosti
Gizela Ficko
od Jurija
Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in dobrot, kar so nam dali tvoje srce in pridne roke.
Hvala vsem, ki seje še spominjate, postojite ob njenem grobu in prižigate sveče.
Žalujoči: hčerka Marica z možem Karčijem, vnuk Tomas in brat Štefan z družino
Marjan Šukar
iz Bodonec št. 143
Prisrčno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem, godbi na pihala, predstavnici KS in predstavniku gasilcev za poslovilne besede, vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, Aeroklubu v Rakičanu, prijateljem zmajarjem in vsem, ki ste mu v času nesreče nudili prvo pomoč in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Jasna s sinom Goranom in hčerko Nino, oče, mama, tast, tašča in drugo sorodstvo
DRAGEMU
Atiju
N SLOVO
GORAN IN NINA
Kako je dom naš prazen, odkar več tebe ni, odšel si k večnemu počitku, zaprl za vedno si oči.
Ne bo besed več tvojih, ne bo več stiska tvojih rok, le v naših srcih bo ostal spomin in bridka žalost, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 76. letu starosti zapustil dobri mož, oče, dedek in pradedek Alojz Šadl iz Večeslavec 70
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter za sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS Anici za ganljive besede slovesa, kolektivu Obrtnega podjetja Kroj ter Društvu upokojencev Večeslavci.
Posebna zahvala uslužbencem Elektra Maribor, DE Cankova, ki so prvi priskočili na pomoč.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
STRAN 19
v besedi in sliki
i---DEBELI RTIČ
Bralni tabor porabskih otrok bil je živ...
V mladinskem zdravilišču na Debelem rtiču pri Ankaranu se je v torek končal enotedenski bralni tabor za slovenske otroke iz Porabja. 30 osnovnošolcev in nekaj njihovih učiteljev si je prizadevalo, da bi s pomočjo literature (predstavitev najnovejših mladinskih besedil), gledališke, lutkovne in filmske dejavnosti (ogledi otroških iger in lutkovnih predstav ter mladinskih filmov), glasbe in na srečanjih s slovenskima pesnikoma in pisateljema Miroslavom Košuto in Marjanom Tomšičem čim bolj spoznalo slovenščino. Pri tem so jim pomagali še mentorji za posamezna področja.
Kot je povedal učitelj slo
7-4!
Slovenska beseda, pesem in igra ter spoznavanje kulturnih znamenitosti, hkrati pa navezovanje prijateljskih stikov — vse to je zapolnilo sedem dni udeležencem bralnega tabora porabskih otrok na Debelem rtiču pri Ankaranu.
venskega jezika na porabski osnovni šoli, Jože Nemet, je bilo v skupini -27 otrok — dvanajst iz Gornjega Senika, pet iz Monoštra in deset iz Števanovcev. Dvanajst do štirinajst let stari šolarji so bili razdeljeni v dve skupini: v gornjeseniško, v kateri osnovnošolci bolj obvladajo slovenščino, ter otroci iz drugih dveh krajev, ki so delali po prilagojenih metodah.
»Učenci veliko pridobijo, ker so v okolju, kjer so prisiljeni uporabljati slovenski jezik. Tu ni tako, kot na taborih, ki so bili pred leti na Madžrskem, kjer otroci tako rekoč niso imeli priložnosti za pogovor v slo-, venščini,« je povedal učitelj Jože Nemet. Na vprašanje, kako vpliva na poglobitev znanja slovenščine na porabske učence dejstvo, da prihajajo z območja, kjer je uradni jezik madžarščina in koder se tudi doma najpogosteje pogovarjajo v madžarščini, pa je njihov učitelj povedal: »To vsekakor negativno vpliva nanje, saj morajo doma upoštevati večinski jezik, seveda pa otroci raje in hitreje govorijo v madžarščini kot pa v slovenščini. Mislim, da
Piloti JLA v M. Soboti
Že dvanajsto leto se na letališču v Murski Soboti učijo leteti z jadralnimi letali gojenci Vojaške letalske gimnazije maršal Tito iz Mostarja. Dejstvo, da že od leta 1978 na prvo fazo praktičnega usposabljanja prihajajo v M. Soboto pomeni, da inšpekcijske službe vojaškega letalstva cenijo usposobljenost soboških učiteljev letenja, sicer pa je soboški center Aerokluba tudi tehnično primerno opremljen za usposabljanje pilotov. Za 15 gojenci je tačas že del šolanja. Na začetku so imeli teoretčni del usposabljanja, zdaj pa že letijo z jadralnimi letali — seveda z inštruktorji. Med gojenci sta dva domačina, Aleš Farkaš iz M. Sobote in Tomaž Varga iz Gradišča pri M. Soboti. Bodoči piloti kot že vrsto let prej stanujejo v Dijaškem domu. Njihov delavnik traja s prekinitvami za malico in kosilo od 6.00 do 20.00.
V nekaj dneh so se spoprijateljili z domačini, tako da jim tudi v prostem času ni dolgčas. Mlade učita leteti vodja internata, sicer upravnik letališča Murska Sobota, Štefan Ružič in dipl. inž. Emil Miloševič. V vlečni napregi pa so še pilot motornega letala Franc Bratkovič in drugi. Mladi se šolajo na dvosedežnih letalih Blanik, za katera skrbi mehanik Emil Škrilec.
Gojenci iz gimnazije maršal Tito se tačas spoznavajo z osnovami letenja v več letalskih centrih po Jugoslaviji. Upravnik letališča Ernest Ružič in inštruktor z desetletnim stažem Emil Miloševič sta povedala, da mnogi pred leti v Murski Soboti šolani piloti tačas že letijo z reaktivnimi vojaškimi in civilnimi letali — nekateri pa so tudi inštruk-
torji letenja na reaktivnih letalih v JLA.
Boris Hegeduš
ROKOMETNI KLUB POMURKA BAKOVCI prireja
TRADICIONALNO TOMBOLO
Glavne nagrade:
bo to v kratkem zelo slabo vplivalo na naš jezik.« (podčrtal M. S.).
Čeprav imajo porabski učenci do četrtega razreda osnovne šole na teden štiri ure slovenščine, medtem ko na gornjese-niški OŠ v slovenskem jeziku poučujejo le zgodovino, tamkajšnji šolski sistem bore malo pripomore k izboljšanju znanja slovenščine.
Strokovna sodelavka za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, Dragica Breskvar, meni, da je slovenščina v porabskih osnovnih šolah slabo zastopana, zato si ZKOS, ki je že četrtič pripravila bralni tabor za slovenske otroke z Madžarske, prizadeva,
da bi se udeleženci tabora srečali in spoznali z vrstniki iz Slovenije in hkrati spoznali slovenščino po zvrsteh in medijih. Po njenem mnenju trud in denar, ki ga vlaga slovenska družba, da bi ohranila znanje slovenščine v Porabju, ni zaman, čeprav jezikovnega znanja še zdaleč ni mogoče pridobiti le na sedemdnevnem bralnem taboru.
Več pozornosti bi bilo treba nameniti vzgoji in poučevanju učiteljev, ki prenašajo svoje znanje na mlade rodove, saj je poglavitna težava, ker niti učitelji ne obvladajo knjižne slovenščine, zato je toliko bolj utopično pričakovati, da bi jo njihovi učuenci.
Seveda pa tudi bralni tabor, ki je ena redkih priložnosti za učence in njihove učitelje (predvsem zaradi prikazanih delovnih metod z učenci), daje upanje vsem, ki želijo izpopolniti in utrditi znanje materinščine, saj poglablja zavest o slovenskem jeziku in kulturi, v upanju, da bo ta jezik v Porabju še živel in se izpopolnjeval.
Besedilo in posnetek: MILAN SKLEDAR
— predsetvenik
Obisk soboške delegacije
v Ingolstadtu
Delegacija Skupščine občine Murska Sobota, v kateri sta bila tudi predsednika skupščine občine in občinskega izvršnega sveta Andrej Gerenčer in Ivan Obal, se je konec tedna mudila na dvodnevnem obisku v Ingolstadtu, kamor jih je povabil nadžupan mesta Peter Schnell. Udeležili so se slovesnosti ob sprejemu partnerskega Ingolstadta v klub mest s sto tisoč prebivalci. Ob tej priložnosti so se predstavile vse nacionalnosti, ki živijo v tem nemškem mestu, s pestrim kulturnim programom.
Soboška delegacija se je ob tej priložnosti pogovarjala s predstavniki mestne uprave in z našimi delavci na začasnem delu v Ingolstadtu. Hkrati so se seznanili z deželnim ministrskim predsednikom, ki je na pogovorih poudaril, da z Republiko Slovenijo navezujejo zelo tesne stike.
S predstavniki Audija, kjer je zaposlenih največ naših delavcev, pa so se dogovarjali o nekaterih konkretnih projektih za sodelovanje s to uveljavljeno firmo.
Atletika
M. Jerše
KRAJEVNA SKUPNOST TURNIŠČE
pisne novice.
š. s.
vostno, brez ceno.
tveganja in s primerno bbp
L
Pogled na prizidek k vaškemu domu v Trnju, v katerem so uredili gasilske garaže, v nadstropju pa so povečali kulturno dvorano, foto: Š. S.
Občinska turistična zveza Ljutomer je predstavila po čine Ljutomer (in s tem pretežni del Prlekije), ki bo v g K0, p/i, mačim in tujim turistom. Čeprav je več slikovnega gr8 n nM? pT sede, pa je prospekt dovolj zgovoren v prikazu najlep’.e’t(]rjsticn > nejšega v turizmu te občine. Denar zanj so namenili iz nekaj je lastnega in denarja pokroviteljev.	n®'2 ajtiil
Lična in pregledna karta občine Ljutomer je os"0* jm60'*05 > spekta, ki ga dopolnjujeta vezni tekst in kratek opis z uA stno podobo pa mu dajejo slike.
Ta prospekt je še en dosežek Občinske turističn ^jutof1 ki zapolnjuje vrzel pri predstavljanju vsega, kar občin	P'
in zna ponuditi gostom. Izšel je v nakladi 10.000 izV°
Srečali so se tudi z delegacijo naših zdomcev in predstaniki društva Lastovka, pri čemer so ugotovili, da se večina naših delavcev želi vrniti v rodno Prekmurje in s sabo prinesti nove ideje o možnostih razvoja te pokrajine.
SATELITI NA VASI
V Turnišču so prvi na pomurskem podeželju (če izvzamemo Radence), kjer bodo imeli kabelsko televizijo. To pomeni, da bodo kmalu s streh izginile antene, televizijski signal pa bo prihajal po kablih. Te so že začeli polagati in najkasneje do konca oktobra bodo v 260 gospodinjstvih Turnišča (od skupnega števila 380) gledali običajne zemeljske programe (tv Slovenija, tv Hrvaška, tv Avstrija) in še 8 satelitskih programov, med temi tudi Evrosport, za katerega je seveda največ zanimanja med športniki in ljubitelji. Kabelska oziroma satelitska televizija bo posamezno gospodinjstvo stala 5200 dinarjev, ki jih bodo plačali v 8 obrokih po 650 dinarjev. Napeljavo so zaupali obrtni zadrugi 14. oktober Gornja Radgona. Novo pridobitev financirajo občani sami, kar pomeni, da iz blagajne krajevne skupnosti ne bodo dali ničesar. Morda še tole: na kabelskem sistemu bodo imeli Turniš-čani tudi poseben kanal za interno televizijo. Sprva bodo na njem le
V TRNJU VEČJA KULTURNA DVORANA
Predsednik vaškega odbora v Trnju Ivan Hozjan nas je informiral o najnovejši krajevni pridobitvi: te dni so dokončno uredili prizidek k vaškemu domu, velik 8-krat 8 metrov. V pritličju teh prostorov so garaže za potrebe gasilcev, v nadstropju pa so za toliko povečali dvorano za kulturne in druge prireditve, ki je zdaj resnično velika: 24-krat 8 metrov. Naložba, ki so jo finan-

— osebni avtomobil R 5 Cam- — barvni televizor pus	— videorekorder in še mnogo
— osebni avtomobil Jugo 45 drugih dobitkov v skupni Koral	vrednosti 350.000,00 din
V nedeljo, 15. julija, ob 14. uri v Športno-rekreacijskem centru v Bakovcih
Ob dobri hrani in pijači bo veselo pozno v noč! Predprodaja kart pred Šopingom v M. Soboti in pri poverjenikih društva.
Ljutomerčani v prihodnje na očesne preglede ne bodo več zahajali v zdravstveni dom, temveč v novo optiko Naočnik in očalnik, ki so jo v petek odprli na Glavnem trgu v Ljutomeru. Lastnica Sonja Jureš je povedala, da bo paciente pregledovala doktorica Alenka Terček iz M. Sobote, očala pa jim bodo izdelali v njihovi optiki oziroma jih bodo z zdravniškim receptom lahko naročili drugje.
—
LiK
Avtoradgona ostaja pri malih avtobusih
šalovci
Medpokrajinsko tekmovanje gasilcev
Občinska gasilska zveza ska Sobota organizira v ned#’ 15. julija 1990, ob 9. urivW cih na Goričkem medpoh# sko tekmovanje gasilcev. So#0' vale bodo enote iz ZR Ne™#' Madžarske, Avstrije, Hrvaški Slovenije. Tekmovali bodo v 2 motorno brizgalno in štafetne^ teku, sodelovalo pa bo okrog gasilcev.	fM
Zadnje čase smo lahko veliko slišali in prebrali o uspešnem poslu mariborskega TAM-a z ameriškim partnerjem, za katerega naj bi izdelovali šolske avtobuse. Američani so menda-s kakovostjo zadovoljni, Mariborčani pa navdušeni nad njihovim zanimanjem.
Ker vemo, da je bila Avtoradgona iz Gornje Radgone, ki sedaj nastopa na trgu pod znakom AR, dolga leta »tesni sodelavec« TAM-a, zaradi njihovega zastarelega programa in nea-žurnosti pa je tudi zašla v težave. Zanimalo nas je, ali bo od tega posla
cirali gasilci in vsi krajani sicer s krajevnim samoprispevkom, materialom in delom, je vredna kar 500 milijonov dinarjev., Zaradi teh izdatkov je blagajna prazna, zato je toliko večja želja, naj bi občina prekategorizirala del vaške ceste, po kateri'dnevno pelje kar 16 avtobusov, v občinsko. S tem bi se Trnjčani nekako otresli neposrednih obveznosti za vzdrževanje.	Š. S.
ZVEZNO PRIZNANJE TONETU BRUSU
Na tradicionalni prireditvi ob dnevu borca, ki je bila v Ljubljani, je predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar podelil plakete Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije za leto 1990. Med 24 dobitniki teh zveznih borčevskih priznanj je tudi Tone Brus iz Gornje Radgone, predsednik občinske borčevske organizacije.
M. J.
imela kakšen delež tudi Avtoradgona. Kot je dejala vodja prodaje Anka Fi-folt, bo Avtoradgona ostala pri svojem programu minibusov in turističnih avtobusov in jih posel Tama in Avtomontaže (za tujega partnerja bosta delali družno) niti ne zanima preveč. V Gornji Radgoni montirajo avtobuse do 33 sedežev na mercedeso-vih podvozjih, zato spadajo le-ti v dosti višji kakovostnejši in s tem' cenovni razred. Torej jih prav nič ne mika, da bi delali pod ceno za TAM. Dokler mariborsko podjetje ne bo uredilo svojih odnosov z Avtoradgono, tudi ne mislijo več izdelovati serijskih avtobusov, saj lahko pomenijo potencialno izgubo. Odslej bodo izdelovali le avtobuse po naročilu za znanega kupca. Obnašajo se torej tržno: kako-
Mali nogomet	—
Velik nočni turnir
Športno društvo Radenci or^ ra tradicionalni nočni turnir v nogometu za pokal Radenske. « ■ bo 20. in 21. julija 1990 na osnovni šoli v Radencih, 1*4 ekipe bodo prejele lepe grade od 1.000 do 10.000 Posebne nagrade pa bosta di najboljši igralec in strelec tu Prijavnina Je 400 dinarjev, spn., pa jo Športno društvo R^eno julija do 16. ure, ko bo žrebanj
Milan prvak in i dosegel uspeh. Na
TURISTICM PROSPEKT PRLEKIJE
Kemična čistilnica
MARTE ŽEMLJIC
A	Z
Štefana Kuzmiča 11	ke, d8,^'
MURSKA SOBOTA obvešča cenjene	’
imeli zaprto od 20. julija do 17. avgusta ( stov).	j
• Pravočasno dvignite obleke.	oStni'’'
• Tudi v prihodnje se priporočamo s kak® ritvami.
VESTNIK,