' ' ' " ' ! ' '
"pkoletarec" je
delavski list za
misleče čitatelje
PROLETAREC
Official Organ Yugot»lav Federation, S. P.--danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
— glasilo — prosvetne matice j. s. z.
iT — NO. 1451. II	■■>■■!< Um Matur, IHcraiker tt. I ml, at tka
»*• *	M	IU.. aailrr ta« Art al laaireaa «f Narfk 1
»aai aftla«
ara. t«rr-».
CHICAGO, ILL., 3. JULIJA (July 3), 1935.

•••
S«tm» W.	»t.
LETO — VOL. XXX.
PROPAGANDA ZA DEPORTIRANJE TUJERODCEV
GONJA VEDNO
PROTI TUJCEM BOLJ PRETEČA
Težki politični zapleti ja ji v Jugoslaviji
DIESOVA PREDLOGA PREDVIDEVA IZGON MILIJONOV PREBIVALCEV
Zvracanje krivde za bedo na priseljence je sču-vanje, ki lahko povzroči težke posledice
Japonska za demilitariziranje sovjetske-mand-
žurske meje
v
STRAHU za svojo bodočnost postaja ameriški kapitalizem čezdalje bolj histeričen. Dolgo Časa je bila v ospre-dju njegove propagande uporabljena "rdeča" nevarnost. Vsakdo, ki je včlanjen v organizacijah za socialne refor me, jim je "rdečkar" in "sovražnik ameriških institucij". Vsaka stavka je delo "komunistov", še celo Roosevelta in člane njegove administracije predstavlja kapitalistična propaganda za "socialiste0 in "boljševike". Ampak te vrste gonja je postala ie precej obrabljena, pa so jo pred nekaj meseci združili s hujskanjem zoper tujerodno pre-
bivalstvo.
V Hearstovih, MtfFaideno-vih, McCormickovih in neštetih drugih listih ameriške reakcije se servira milijonom čita-teljev dan na dan sirup hujskanja proti priseljencem, ako tudi vedo, da niso vzeli tej de-ieli ničesar, pač pa ji prinesli svoje zdrave, močne mišice in voljo za delo. Brez teh zdravih, močnih ljudi, navajenih trpljenja in pomanjkanja, se U kontinent ne bi mogel ponašati z največjimi bogastvi na svetu. To, da kapitalistična propaganda ščuje proti zavednemu delavstvu, je umljivo, kijti ono je za odpravo kapitalizma. Ker krize noče biti konec, «e mogotci, ki posedujejo imeriške banke, industrijo in prirodne zaklade, boje, da se bi ljudstvo koncem konca morda res ne obrnilo k "rdečkar-jem" in odpravilo krizo s str-moglavljenjcm kapitalizma (ki je najsvetejša ameriška "institucija"). Torej je treba to ljudstvo na kak način preslepiti — naravnati njegovo pozornost drugam, in v ta namen so si izbrali tujerodce.
V McCormickovi čikaški Tribuni in v mnogih drugih listih je bil nedavno priobčen kartun hujskanja zoper priseljeno prebivalstvo. V prvem predelu slike je govornik — foreigner kajpada, ki vpije: "Doli z ameriško buržvazno vlado!" V drugem je tujerodec, ki ima dobro delo. Priselil se je v to deželo nelegalno. V tretjem predelu je Amerikanec, ki pohaja po ulicah, ker mu je službo odvzel tujerodec; v četr-l
tem sedr na stolu debel, zabit foreigner, žena mu kuha—oba sta prišla, sem nelegalno in ju zdaj preživlja relif; in v petem je Amerikanec, ki gara in plačuje davke, s katerimi mora vlada rediti milijone foreigner-jev.
V zbornici poslancev je kon-gresnik Dies predlagal zakon, ki ima namen primorati milijone tujerodcev na izselitev iz te dežele. Potniške ladje, ki vozijo med evropskimi in ameriškimi lukami Atlantika, so skoro prazne. Kongresnik Dies želi, da se jih uporabi za deporti-ranje tujerodcev. Kapitalistična propaganda pravi, da se je rzreklo za Diesovo predlogo 1&5 organizacij, katere imajo 5,000,000 članov, poslanec Dies pa je dobil baje že okrog 100,-000 vzpodbudnih pisem in br-zojavov, da naj vztraja pri svojem načrtu. Pravi, da se snuje v prilog kampanje za deporti-ranje nedržavljanov organizacija, ki se bo imenovala "Ame-rikanci"; sprejemala bo domačine in pa naturalizirane državljane. Ustanovitelji pričakujejo, da dobe v doglednem času 10,000.000 članov, ki bodo pritiskali na poslance svojih okrajev v sprejem Diesove predloge.
Dies v svojih argumentih za deportacije na debelo dokazuje, da je v tej deželi nad tri in pol milijona nezakonitih priseljencev. Treba jih je izslediti z registracijo in jih izgnati. Vsem legalno priseljenim pa se naj da le 12 mesecev časa, da postanejo državljani. Teh je
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Konvencija Srpskog Narodnog Saveza
V petek 28. junija, na tako-' zvani Vidovdan, te je pričela v Milwaukeeju, v isti dvorani ka- Vlada obljublja omiljen je izjemnih zakonov. —
POLOM BEOGRADSKE POLITIKE V NOTRANJI IN VNANJI POLITIKI
Kolci Hirota, japonaki minister sa vnin> zadev«, ja dne 26. junija poklical ? avoj urad »ovjatakefa poalanika Konstantina Jureneva in mu pojasnil, da je aovjetaka armada » Sibiriji ob mandiuraki meji prevelika, kar ni v prid mirnih od noš« j« ▼ med Japonako in USSR. Predlagal je ustanovitev poaebne komisije, ki naj študira problem demilitariairanja prostrane meje in potem svoje nasvete predloži obema vladama. USSR ima v Sibiriji okrog 200,000 moi, mnogo vojnih aeroplaaov in drugih priprav, ki ji bi služile v slučaju vojne a Japonsko. Jurenev je Hiroti odgovoril, da bo njegov nasvet predložil svoji vladi in ob enem anova poudaril, da ponuja sovjetska Urija Japonski v sprejem nenapadalni pakt. Japonska ga odklanja, ker mu nasprotuje armadna kamarila, ki odločuje v japonski notranji in vnanji politiki. — Na sliki je sovjetski top, ■ kakršnimi ja oborožena tudi njena sibirska armada.
kor prej Hrvatske Bratske Zajed niče, konvencija Srbskog Narodnog Saveza, ki predstavlja zdaj pod svojim okriljem vse nekdanje srbske podporne organizacije v tej deželi. V o-beh oddelkih ima okrog 16,000 članov. V prošlih štirih letih ie SNS nazadoval nad 3,000 članov. Imovine ima nekaj nad milijon dolarjev.
Izdaja svoje glasilo dnevnik s"8rbobranM. Kakor v HBZ, se vrše tudi v tej organizaciji veliki notranji boji, bodisi proti neveščemu, koruptnemu vodstvu, kakor tudi osebni spor in pa boj načelnega značaja.
Napredna delegacija ima svoj blok, toda narojnjaško-cerkvenjaska klika je v večini.
Kazen za prepričanje
Berta Karg, stara 24 let, je bila v Monakovem obsojena na 15 let ječe in na izgubo civilnih pravic skozi 10 let, ker je prejemala od komunističnih beguncev v Parizu navodila za agitacijo med mladino.
Velik strah med ameriškimi toriji pred "redistribucijo99 bogastev
Rooseveltov predlog za večje davke na prepise in dedščine ni bogatašem prav nič nevaren. Zaslomba kapitalistov v kongresu
Predsednik Roosevelt je s svojo nedavno poslanico kongresu, v kateri predlaga zvišanje davkov na dedščine in na prepise premoženj, ajneriške bogataše tako razdražil, pose->Ftim, bno še, ker je v nji naglasil potrebo 'redi.stribucije bogastev*.
V poslednjih par desetletjih se je ameriško bogastvo skon-centriralo v posesti malega odstotka • ljudi. Nekateri izmed teh imajo milijardne imovine, poleg pa kontrolirajo še ogromne korporacije z nalaljnimi milijardami bogastev. In čim-; bolj se večajo bogastva na eni |strani, toliko bolj je ljudstvo i obubožano na drugi. Nekateri zdravniki kapitalizma vsled te-
Izdatki za militarizem naraščajo
Leta 1934 so vse države po svetu potrošile v pripravah za "obrambo' * pol milijarde dolarjev več kakor leta 1033. Letos so stroški za militarizem še bolj narasli. Vsega skupaj so vlade lani porabile za oboroževanje 4 milijarde 400 milijo-— nov dolar jev, računano na 'podlagi vrednosti prejšnjega zlate-ffa dolarja, če bi pa računali na podlagi sedanjega, je treba imenovani vsoti došteti še 40 odstotkov.
Največjo armado ima sovjetska Unija, namreč okrog milijon mož. Francoska šteje s ko-lonijalnimi četami vred nad 550,000. Armada Zed. držav ima nad 137,000 mož, skupaj z milico in rezervnimi četami pa 439,240 mož. Takozvanih mor-naričnih čet (poleg mornarjev na vojnih ladjah) 109,255 mož. Japonska je imela ob zaključku leta 1934 nad 310,000 mož, v vojni mornarici pa 139,-688.
Ob koncu prošlega leta je imela Italija 390,000 vojakov, i letošnjo mobilizacijo pa jc to
število dvignila na milijon.
Skupna tonaža vojnih mornaric je bila decembra lansko leto približno 5,830,000 ton, ali okrog 100,000 ton manj kot 1. 1913, toda v novih proračunih za vojne mornarice določajo vse vlade gradnjo dodatnih vojnih Ja4ij, poleg pa si jo gra-
di tudi Nemčija, kateri je bila po vojni uničena.
Te števil k (5 so iz podatkov o armadah in mornaricah, ki jih je nedavno izdala v Knjigi liga narodov. Doštejte k njim še ; ogromne zračne vojne flote, pa
imate popolno sliko * Ijen ost i na obrambo" .
priprav-
ga predlagajo "boljšo redistri- dedščine in darila obdavčiti toliko, da bi vsaj nekaj milijard spravila nazaj v državno blagajno in s tem med ljudstvo, temu pa jih bi kapitalizem znova ugrabil, kajti drugače v sedanji uredbi ne more biti.
Toda ali bo imel kongres pogum naložiti multimilijonarjem davke, celo tako majhne davke, kakor priporoča Roosevelt? Težko, kajti kapitalisti so dvignili tak vik in krik, kakor da misli vlada ljudi žive odreti. Njih propaganda je slična kor včasi trditve, da mislijo socialisti "deliti". Kdor ima dva para čevlja, se mu enega vzame, kJor ima stanovanje štirih sob, se odda dve drugemu, kdor ima v banki $200, se mu odšteje polovico itd. Na sličen način zdaj strašijo časopisi multimilijonarjev ljudstvo proti Roosevelt u.
Člani kongresa so takoj pokazali. da jih prav nič ne mika večati davke kapitalistom. Od .kje naj potem pričakujejo prispevkov v svoje kampanjske fonde? Vsled tega bo o tem vprašanju veliko vrišča in bo-
bucijo bogastev".
To, kar je priporočil Roosevelt, ne bo "redistribucija", pač pa povečanje davkov ti-ki jih najlaglje plačajo. Zdaj je davčno breme skoro pretežno na konsumentih. Kapitalista pa ie mogoče direktno obdavčiti le, kadar zapusti imovino dedičem in vlada od tega lahko odračuna znaten davek. Recimo, ako zapusti 100 milijonov in vlada računa 20 odstotkov davka, ostane dedičem še vedno 80 milijonov, ali več kot dovolj za "dostojno preživljanje". Davkov na dedščine so se bogataši ogibali s tem, da so že v življenju "darovali" otrokom ali sorodnikom milijonsko imovino, od daril pa ni treba plačati davka. Roosevelt priporoča davčno reformo, da se ta nedostatek, ki omogoča bogatašem legalno varinje vlade, odpravi.
Ako bo zvezna vlada kdaj hotela misliti na odplačevanje svojega ogromnega dolga, ki narašča v milijardah, bo morali denar vzeti tam, kjer je
torej iz premoženj multimilijo-j gatasi pa si ohranijo svojo imo-narjev. V ta namen bi morala vino.
Mera lojalnosti, kakršno se bi moralo zavreči
Chas. R. Walgreen se silno boji komunističnega okuženja. Ko je svojo nečakinjo poslal v University of Chicago, je od nje izvedel, da se v nji večkrat pomenjkujejo o sovjetski vladi, o komunizmu in socializmu. Bog pomagaj! "Nič več ne greš v to rdečkarsko gnezdo!" ji je ukazal, kapitalističnim listom pa sporočil svoj sklep. Začel jc a kampanjo za senatno preiskavo in illinoiski senat jo je resnično uvedel. Kdo si sploh upa zameriti se takim gospodom, ki Srtejejo imovino v milijonih !
Ampak preiskava ni dognala drugega kakor da je Univcrsity of Chicago eno izmed najboljših vseučilišč na svetu. Res, da ne miži pred dogodki, kajti visok učni zavod, ki bi skušal predstavl jati svet drugačen kot je, ne bi bil učni zavod. Molčati o državi, ki pokriva šestino zemeljske oble, ali tajiti, da je na svetu komunistično gibanje, bi bilo nesmiselno.
Profesorji za socialno vedo morajo tolmačiti dijakom razlike v gospodarskih sistemih in razlike med političnimi gibanji. Mar je to veleizdaja?
Preiskovalna komisija meni •da nc, da pa je v čikaski univerzi nekaj profesorjev, ki po komunistom neveioma posojali svoja imena in indorsiranja.JUe profesorja Robert Morss Ldvet-ta si je izbrala za tarčo. Priporoča, da na j ga univerza odslovi. Aktiven je v American Civil Libcrties League in vrhu vsega je absoluten nasprotnik vojne ;n pripravljenosti ni obrambo.
Komisija priznava, da je imel profesor Morss Loveti sina, ki je padel v svetovni vojni, dočim profesionalni kapitalistični patrioti tega o svojih sino-
J
j vih ne morejo trditi. Profesor Love 11 jc z ozirom na vojno dejal. da jo obsoja tuii Kellog-gov pakt, ki ga je predlagala ameriška vlada. Njegovo stali-proti vojni je isto. A kljub temu, Lovetta se naj odslovi, ker se je zameril vladajočim. Če bi se navduševal za klanje in za sistem izkoriščanja, bi bil "lojalen".
To merilo "lojalnosti" je hinavstvo in klečeplazenje. Cim prej bo odpravljeno, toliko prej postane ljudstvo svobo-
Hrvatsko vprašanje in hegemonija Srbov
liGOSLAVIJA je politično poleg Avstrije ena najbolj neurejenih dežel v Evropi. Diktatura, ki jo je proglasil leta kralj Aleksander, tla šilom« pretvori iržavo prepi-rajočih se plemen in jih usoglasi v enega, ni dosegla namena, ker je zavrgla pravilo čuvstvovanja % narodom in njegovimi potrebami.
Hrvatsko vprašanje je še prav takšno, kakor je bilo do 20. junija 1928, ko je v skupščini v Beogradu srbski nacionalist Pu-niša Račič začel streljati v hrvatske poslance in ranil hrvatskega vodjo Štefana Radiča ter tri druge poslance, dva pa ubil? Dne 8. avgusta isto leto je rani podlegel tudi Štefan Radič.
Po tem incidentu je skušal kralj nekaj časa vladati s tako-zvanim koalicijskim kabinetom, kateremu je imenoval za pre-mierja slovenskega klerikalnega vodjo dr. Antona Korošca, toda naklonjenosti Hrvatov si ni mogel pridobiti. Nato je poskusil z diktaturo. Vse politične stranke je razpustil, državi je spremenil ime iz "kraljevina SHS" v Jugoslavijo in vlado pa izročil "močnim" ljudem. Nekaj časa je ta sprememba učinkovala ker so morali vsled ukaza diktature prenehati strankarski boji. Toda Hrvati so ostali pri svojih nacionalističnih inspiracijah, slovenski klerikalci niso odstopili od svojega stremljenja po avtonomji Slovenije in vladajoča kamarila v Beogradu je bila odločna v svojem vztrajanju za srbsko hegemonijo.
Gospodarska kriza je zadala Jugoslaviji težke udarce. Režim ji ni bil kos in zato je vsa država danes še veliko bolj obubožana kakor pred krizo.
Atentat na kralja Aleksandra v Marselju dne 9. oktobra lansko leto je odprl vrata novim političnim krizam v Jugoslaviji na stežaj. Svet regentov, kateremu načeljuje princ Pavle, se je moral baviti po atentatu že s štirimi ministrskimi krizami. Ampak vsaka nova ali reorganizirana vlada s starimi smernicami je bila sprejeta med večino Hrvatov in Slovencev in me i opo-zicionalci v Srbiji ter drugih krajih Jugoslavije (v Bosni, Dalmaciji, Macedoniji) enako sovražno. Režim pa, ^i nima nikake zaslombe, razen med birokracijo in petolizci, se more vzdržati le s pomočjo nasilja. Diktatura v Jugoslaviji ni slonela na principu idealističnega fanatičnega nacionalizma, ob katerega se opira Hitlerjeva in Mussolinijeva, ampak na načelu ustrahovanja opozicije v takozvanem interesu edinstva države. Ta politika je morala končati s fiaskom. Pod pritiskom njenega ban-krotiranja je moral kabinet Bogoljuba Jevtiča odstopiti.
Novo vlado je v drugi polovici junija sestavil Milan Stoja-dinovič, ki ima v nji portfelj ministra vnanjih zadev. Notranji minister je dr. Anton Korošec. Do nedavna jc bil politični jetnik diktature, zdaj pa je spet glavar žandarmerije. Z njegovim vstopom v vlado upa kamarila in princ Pavle pridobiti naklonjenost in sodelovanje velike večine Slovencev. Drugi opozicio-nalni vodja, ki je vstopil v ta kabinet, je načelnik bo-anskih muslimanov Ahmed Spaho. On je prometni minister. General Pera Zivkovič je vojni minister tudi v tem kabinetu. On je edsn glavnih predstavnikov vladajoče srbske kamarile. Dasi pristaš
(Nadaljevanje na 2. strani.)
MILICA RUSI STAVKE
Nad delavcc v lesni industriji v Tacomi je poslal governer države Washington dva tisoč mož milice, d« protektira ske-be. Več o tem boju jc v dopisu iz Wa*hingtona v tej številki.
V s!avki rudarjev v revirjih cinkovne rude v Joplinu,
zahtevale, da se čete vrnejo, ker brez vojaške protckcije rudnikov nc morejo obratovati. Stavka se je pričela 8. maja. ...
5to\ ko delavcev poulične železnice v Omahi, Nebraska, je strlo vojaštvo, istotako v Free-portu, IU., in kjerkoii drugod
Mo., v Galeni, Kans. in ob meji jc pozvano, da "posreduje". Oklahomc so kompanije navls- V Eurcki, Calif., so policaji kle oboroženih čuvajev, da so dne 21. junija ustrelili deset provocirali stavkarje. Posledi- j stavkarjev. Vsepovsod se vrši ca so bili seveda spopadi.
Prišlo je vojaštvo in usposta-vilo "red in mir". Nato jc odšlo stara igra oboroženih čuva-
tn
jev se je ponovila. 24 ur po odhodu vojaštva so kompanije
stavkovni boj delavcev v znamenju nasilja in oblast ima v 'cm prednost. Seveda, če bi bila obla.nt delavska namesto ka-f Statistična, bi bil rezultat za de!avcc v stavkah njim v prid.
dno.
Cenik Knjig
V tej številki na 5. strani je priobčen revidiran cenik knjig, ki jih ima v zalogi Prolctarčeva knjigarna. Velika zbirka najboljših nlorenskih literarnih del. V zalogi tudi angleške knjige. V ceniku v tej številki je vključenih
Ol novili slovanskih knjig


PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdsja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druibs, Chicago,
III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; ta pol leta $1 75- x»
četrt leta $1.00. ____Inozemstvo: za oelo leto $8.60; za pol leta $2.00.
Vil rokopisi in oglasi morajo hiti v na*em uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
INTRIGE KAPITALIZMA IN CERKVE V MEHIKI
■■
n
T
PHOLBTAKBC
P»Wishsd ev*ry WedneKday by the Yug»slav Workmen'g Puldishin* Co. Ine
Eatal»liiihod lttO«.
Jditor................................Frank Zaiti.
B um ne m Manager.................Charles Poirorelec.
Managejr.............John Kak Jr.
Asaiatant Husines.s
1UITION RATBS:
United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1 00 __Foreign Countrie«, One Year $3.50; Six Months $2.00.
P It O L E T A K E C ~ ~~
W39 WEST 26TH STREET	CHICAGO. ILL.
T.l.pkon.t ROCKVVELL 2864.
POLOM BEOGRADSKE POLITIKE V NOTRANJI IN VNANJ! POLITIKI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
in zagovornik vojaške diktature, je privolil v to re irganizacijo češ, poskusimo! Ostali ministri so, Bogdan Letica, /iniuitv' Lj ude vit Auer, pravosodje; Milan Vrbančič, ■trgovmn; .Nlki>U
Preka, socialna skrb; Miloš Bobič, javna dela; Mirko Komiu-novič, prosveta; Svetozar Siankovič, poljedelstvo; Gjuro Jan-kovič, minister brez portfelja.
Princ Pavle se je pred sestavo tega kabineta p z vodjem veČine Hrvatov dr. Vlad ko Mačkom. Ta je baje vil, da je pripravljen sodelovati edino pod pog )jem, da se
Zasluge družin v delavskem gibanju
: Meseca maja so razne organizacije v Milvvaukeeju priredile županu 0: W. Hoanu slavje le njegovemu 25-Tetnemu delo-vanju v mestni službi. Govornik za govornikom je vstajal in poveličeval zasluge slavljenca, ki je pomagal več kot katerikoli drug posameznik k slovesu milvvauškega mesta.
D. W. Hoan je v odgovor na laskave komplimente dejal, da ga zelo veseli, ker je tu in tam deležen tudi nekoliko priznanja, ne samo kritiziranja. "Ampak zasluga za vse, kar sem storil in dosegel za občino, ne spada meni, ampak v veliki meri moji družini," je dejal Hoan.
Svojim uradnim poslom in gibanju, v katerega veruje, je dal dneve in večere, delavnike in nedelje tolikokrat, da se bi mu morala žena z otroci vred upreti, ako ne bi čutila in mislila z njim in mu dala moralno oporo pri njegovem delu. Medtem, ko bi šel marsikdo drugi vslični službi na izlete, v gledališča, v letovišča, prezimovališča, v igrišča ali si iskal kake druge zabave, je šel Hoan na seje, se posvetoval s sodrugi, kako bi čimbolj koristil svojemu mestu, se odzival vabilom na shode vsepovsod po Zed. državah, in sprejemal odborniška mesta v vsakovrstnih organizacijah za socialno skrbstvo, v socialistični franki in v vsaki drugi skupini, o kateri je smatral, da je v korist soseščini in splošnosti.
Sodrug Hoan je na tem slavju dobil priliko tolmačiti, da je delo, ki ga je izvršil, ne samo njegovo, ne le strankino, pač pa v enaki meri delo njegove žene, ker ni zahtevala od moža, da naj bo doma "kakor so drugi" in ker ni pričakovala od njega komforta in brige, kakor ga pričakuje marsikaka žena.
V socialistični stranki je veliko mož, ki niso iniie bodo ni, kdar imeli prilike povedati svetu, da jim je mogoč^delovati za pokret, se zanj žrtvovati in trositi svoja skromna z napornimi deli pridobljena sredstva samo zato, ker njihove žene čutijo z njimi.
Delavcu, ki gara v tovarni ali rudniku, ali ki je morda večino časa v poslejdnjih letih vsled krize brez zaslužka, je v tej dobi skrb za družino več kakor pa samo težak problem, če je kljub temu še v stanju sprejemati odbore, udeleževati se sej in shodov, prispevati, delovati v kampanjah, posečati razne prireditve in se brigati pri vsem tem za neštete podrobnosti, tedaj je v stanju tak mož vršiti to delo ne samo ker ima prepričanje iz jekla, ampak ker mu je žena v pomoč pri razumevanju njegovega dela. Dasi mu morda čestokrat očita — in kako ne bi, ko bi potrebovala za vzdržavanje družine dolarjev, pa celo nikljev primanjkuje, kljub temu odobrava njegovo delo. On ima mogoče vsaj nekaj užitka od tega, zahaja med svet in se razvedri. Ona ostane zaprta v svojih skrbeh.
Marsikak moški, o katerem so prijatelji mislili, da ga ne bi premaknilo ničesar z njegovega stališča in prepričanja, je omahnil, ker ni zmogel premagati ovir v družini. In mnogokateri moški, ki bi sam od sebe ne zmogel vztrajati, je postal bojevnik in organizator, ker mu je bila žena v pomoč in v vzpodbudo.
Mehiško delavstvo se je leto« v rasnih krajih dcielc poslu ii lo stavk, da si iaboljša svoj iivljenski položaj. Ka-pitalisti so od vlade aaktevali "protekdjo", kakršne so npr. delfini v Zed. državah. Toda predsednik Laaaro Cardenas je isjavil, da so aahteve delavcev upravičene, »ato bodo bogate korporacije najbolje protektirane, ako stavkarjem ugode. Na pomoč privatnim interesom je prišel nato k i vsi predsednik Plutarco Elias Calles, čigar beseda je bila v mehiški politiki odločujoča »kosi dolgo vrsto let, ki je v poslanici predsedniku Cardenasu iajavil, da je stavk preveč, da so mnoge popolnoma neupravičene, in da nimajo voditelji mehiških delavcev aa mehiško revolucijo nikakih saslug. Cardenas je Callee« od-govoril s razpustitvijo svojega kabineta, da je i* njega izločil vse Callesove pristaše in nato ssMtavil novega a ljudmi, na katere se sanese, da bodo podpirali njegovo
pciitiko. ".lede stavk pa je odgovoril, da je dolžnost vlade pomr.gofti delavstvu v njegovih naporih sa isbolj-sanje življenskega standarda. Zaeno s kapitalisti intri-gira proti Cardenasovi vladi katoliika cerkev. V glav-nem mestu je nedavno organizirala veliko demonstracijo, katoližke organiaacije v Zed. driavah pa sprejemajo resclucije proti breabežni mehiški vladi. V nekaterih aa-hleva jo, da naj predsednik Roosevelt odpokliče ameriškega podanika Josephns Danielsa, češ, da se ne savnama aa preganjane katoličane. Na sliki je poslanikova h»ia v mehiškem glavnem mestu, k kateri je nokdo po-Icftit bombo. Eksploaija ji ni napravila veliko škode. Ranjen ni bil nihče. Poslanik Daniels in mehiška poli-cija t ta mnenja, da je bombo podtaknil kak fanatik, ki bi red, de bi ameriška vlada aaveela proti metliški so-vratno stališča.
H. B. Z. OSTANE V STARIH TOKIH
V pondeljek 24. junija so bile volitve v glavni odbor končane in z njimi vred tudi dolgotrajni boj, ki sta ga vodila dva glavna bloka dru^ proti drugemu za mandate. Delegati, ki so zborovali trinajst dni in bili u-pravičeni do 15 dnevnic (13 delavnikov in dve nedelji), ne
vštevši dnevnic na vožnji, so j vatski izkoriščevalec, kajti e li-bili zadnji dan toliko utrujeni, na razlika med njima je v "veda je eden izmed njih predla- ri" — ne v jeziku! Hrvati pod gal porušenje prejšnjega skle- vlado hrvatskih Zifbakov ne pa. ki je določal dnevnice po bodo prav nič bolj svobodni ka-$8 in predlagal, da naj bodo po kor pod vlado srbskih fcivko
čisto nič ne tiče. če bi komu-jgat Zubak je dejal, da je izvr-nfoti bili pogumneji, ne bi apelirali na sentimente ignorantov, katere vabi pod krinko narod-njaštva v Rvoj tabor kak špijon Zubak, ampak bi hrvatskim delavcem odkrito povedali, da je čisto vseeno, če jfh v Jugosla-slaviji zatira srbski ali pa hr-
$10 zaradi umornega dela, ki so ga vršili. Ta predlog ni bil sprejet, pač pa so sklenili, da naj dobi vsak delegat tri dodat ne dnevnice, kar jim je dnevno plačo na ta način zvišalo na blizu $10.
Osvajanje brez vojne
Japonska si je ta in prejšnji mesec osvojila štiri nadaljne kitajske province, z okrog 50,000,000 prebivalcev, ne da ji bi bilo treba vojne. Kitajskim četam se enostavno ukaže, da se naj umaknejo, in Kitajci se ne pomišljajo dosti. Kitajski vojaki odidejo in takoj nato vzamejo varstvo nad "redom in mirom" japonske čete.
'Pod vlado Japonske je po teh novih osvojitvah več ljudi, kakor je prebivalcev v Zed. državah. In če bo z osvajanji nadaljevala, bo kmalu dosegla tudi število prebivalstva sovjetske Unije.
Ta rastoča Japonska postaja čezdalje mogočnejša militari-atična sila. Nekateri se nadejajo, da si bo na Kitajskem polomila zobe, ker je za male japonske otoke preogromna, aa jo bi mogli požreti. Drugi niso tako optimistični. Kitajci Japonsko sicer mrze, toda Japonci trdijo, da je to posledica propagande in šolstva zapadnih velesil, ki ga vzdržujejo na Kitajskem. Ko hitro Kitajci spoznajo, da jim žele Japonci dobro, dočim jih za-padne velesile drže k tlom, da ne spoznajo svoje važnosti in aile, se bodo simpatije kitajskega ljudstva obrnile k svoji osvo-boditeljici Japonski.
Ako se to res zgodi, si Japonska s pomočjo Kitajske zgradi milifcarističnLaparat, ki bo neizčrpljiv in nepremagljiv. "Rumena nevarnost" bi prišla po tem res v veljavo.
Ampak to so le ugibanja in sklepanja. Dejstvo danes je, da si Japonska upa, česar se bi do postanka sedanje ekonomske krize ne bi drznila podvzeti. Japonski militarizem je z osvojitvijo Mandžurije in s svojim prodiranjem v nadaljne kitajske teritorije demonstriral, da je prevladujoči vpliv zapadnih velesil v Aziji zatonil. Njegovo vlogo je prevzela Japonska, ki nič nc taji ali skriva, da se morajo ameriški, angleški in francoski interesi na Kitajskem umakniti japonskim.
Trije komunisti v odboru.
Komunitsi, ki so kontrolirali na tej konvenciji okrog 60 glasov in imeli skupno z Jonič-Bazdaričevo skupino hrvatskih narodnjakov nad 90 glasov, so dobili tri mandate. V nadzorni odbor je bil izvoljen komunist Muselin in v porotni šneler. finega odbornika so dobili tudi v odbor otroškega doma. Na njihovi listi sta bila izvoljena za glavne-ga tajnika Božo Jonič in za blagajnika Vinko Vuk. Jonič je hrvatski narodnjak, toda ne separatist. Že ko je bil glavni odbornik HBZ, ga je jugo slovanska vlada odlikovala z nekakim ordenom sv. Save. Vuk je liberalec. Pri volitvah v nadzorni odsek je zmagal blok "složnih zajedničarjev", ka kor so se nazivali komunisti in njih zavezniki, poleg z enim komunistom še z dvema drugima kandidatoma.
Vae po starem.
vičev!
"Oportunizem levega krila."
Oportunizem hrvatskih komunistov je bil očividen v času konvencije tudi v letakih, ki so jih izdajali in delili med delegate. Eden izmed njihovih letakov, ki so jih pisali proti "or-todoksnim" hrvatskim šovinistom, je imel naslov: "Doli z izdajalci hrvatskega naroda!"
V	boju proti večini gl. odbora, ki je zmagala tudi na tej konvenciji, so komunisti poudarjali, da je HBZ izgubila pod njenim vodstvom okrog 15,000 članov, 25,000 članov pa je odpadlo iz razreda za bolniške podpore. Butkovič in drugi so nato odgovarjali, da je kriva kri^a — in da so izgubile tisoče članov tudi take organizacije, ki niso zapletene v težke Irakcijske boje.
Zajedničar. — Sirotisče.
Glasilo "Zajedničar" je prejelo za oglase vnanjih tvrdk v prošlih treh letih $5,000. Na razpolago za oglašanje proti plačilu bo tudi v prihodnje.
V	bodoče bo moral vsak Član HBZ plačevati v sklad za sirotišnico 7 namesto 5c, kot so jih
V bistvu ostane* ves notranji i plačevali dozdaj. Izdatki za vz
I nrvr* •	.	rl ncnnii 1 a i M 4 i . i »a i n	r» k % <>	• m
ustroj HBZ in sestava njenega glavnega odbora nespremenjena. Predsednik Butkovič je pri otvarjanju konvencije privezal na svoje predsedniško kladivo trak, ki je predstavljal hrvatsko zastavo. Konvencija se je pričela v kosanju, kdo bo večji hrvatski nacionalist. Komunisti
drževanje sirotišnice znašajo redno tri tisoč dolarjev mesečno, prispevek po 5c od člana pa je znašal le $2,400, ali $600 premalo. Upravitelj sirotišnice Geo. Kutuzovič je poročal, da bo na zahtevo oblasti treba preurediti kanalizacijo na zemljišču sirotišnice,' kar bo
so po svoji stari oportunistični *talo $7,000. Stroški za vzdrže-
»n.... .12 i .. ______1 _ J.__• _ .___ i .,. %t U n I O trjn vnnrn	k/> tr n it 111 Mrvi I
Demokratična Jugoslavija
Ako naj vel jajo za merilo demokratičnosti posameznih dežel ministrske krize, tedaj je Jugoslavija približno toliko "demokratična" kakor Francija, ki menja svoje kabinete le malo manj pogosto.
MuAsolini deli medalje materam, ki imajo po ducat in več otrok. Storil bi boljše, ako bi otrobom delil kruh.
navadi to razpoloženje izrabili.
"Naše krilo, dasi v manjšini, je pognalo v marsikakem slučaju reakcijo v beg," piše komunistični Radnik z dne 28. junija. "Eno izmed teh vpraAanj je vprašanje borbe tlačenje hrvatskega naroda za svojo svobodo. V tem vprašanju ne samo da se je delegacija levega krila borila kakor levi, ampak so imeli pozicijo jasno kakor kristal ;.."
Tak je danes "komunizem" hrvatskih komunistov v Ameriki, tekmovanje z Zubakovimi "domobranci" v varanju ameriških hrvatskih delavcev, katere v tej strahoviti krizi vlačijo zaeno s Paveličevimi-Musso-linijevimi agenti v starokrajsko politiko, ki se^priseljenefca ljudstva, / borbi 7.a kruh v tej. deželi, prav malo ali pa <skoro ni pred sodišče v Parizu. Dele
vanje vsakega otroka v sirotišnici znašajo $30 mesečno.
Zadolžen upravni fond.
V slabem položaju je tudi upravni fond Zajednice, ki si je moral do te konvencije izposoditi iz drugih fondov štirideset tisoč dolarjev! Vsak član plačuje v upravni sklad 20c mesečno.
Pravni svetovalec HBZ o-stane Bogadek, za vrhovnega zdravnika pa je bil izvoljen dr. Pavlinac. Slovenec dr. Arch je dobil 70 glasov.
Zelo vroča je bila razprava o vprašanju, če je glavni upravni odbor storil pravilno, ko je prispeval $.100 v obrambo treh Paveličevih teroristov, kateri so bili po atentatu na Aleksandra v Franciji aretirani in gna-
šil atentator "najboljše delo" za hrvatski narod. Konvencija je prmpevek h blagajne Zajednice v obrambo obtoženih Paveličevih agentov odobrila s 112. proti 93. glasovi.
Plače in "tilelm".
V debati o predlogu za zvišanje plač glavnim #odborni-kom, kateri ni bil sprejet, je delegat Virovac iz Ohicaga izvajal, da nihče izmed upravnih odbornikov ni "umski" delavec v pravem pomenu besede. Plačo prejemajo za svoje titelne, dočim je njihov najsposobnejši klerk, knjigovodja Gregorič, ki res vrši umsko delo, plačan le $140 na mesec. Butkovič je na to odgovarjal, da je treba upoštevati ne samo delo, ampak odgovornosti, ki jo imajo upravni odborniki. Neki delegat je v medklicu dejal, da je bil bivši glavni tajnik šolič dobro plačan, pa je vseeno kradel.
Fišerjeva tožba.
Urednik Petrak je odgovarjal na napade komunistov z o-zirom na tožbo, ki jo je vložil komunistični vodja Leo Fišer proti Petraku za $25,000 odškodnine, in proti HBZ za $50,-000 odškodnine. Komunisti so v razpravi na konvenciji Pe-traka pozivali, da naj laži proti Fišer ju prekliče, in slednji bo umaknil tožbo. Toda namesto tega je Petrak začel navajati dejstva o Fišerju, o izkljuČe-nju in ukoru, ki mu ga je dala kom. stranka, o njegovih prejšnjih načinih preživljanja — in ko je Petrak končal, se ni oglasil niti en komunist, da bi branil Fišerja, kateri je bil že prvi teden izgnan s konvencije. Fišer je bil radi svojih grehov in napak levemu krilu ves Čas v breme. Najbrže bo vsled tega med svojimi ljudmi obsojen na zadnjo klop in v pozabljenje, kakor pred njim drugi slični vodje.
.. ..	„ ........ . - svetoval
tudi
izjav.., — rf~ r-^ —	• «m...v i*"* jjt'iu, da se
razpišejo svobodne, tajne volitve v skupščino. Poročajo, la mu je Pavle to obljubil — vendar pa je tehnično nemogoče i) takoj izvršiti. Maček je odgovoril, da novi vladi ne bo delal zaprek toda njegovi poslanci ne bodo šli v sedanjo skupščino pod nobenim pogojem, niti ne poslanci ostale opozicije, pač pt hoda čakali, da Stojadinovičeva vlada razpiše nove volitve in dovoli političnim strankam svobodno delovanje.
O Stojadinoviču pišejo, da ni bil diktaturi nobenkrat naklonjen in da ima resen namen demokratizirati državo. Obljubil je tudi več svobode tisku, kar pa rve pomeni, da bo cenzura odpravljena; k večjemu, da ne bo toliko "stroga" in nesmiselna, kot je bila doslej.
Poleg nacionalnih j-azlik in notranjih homatij ima Jugoslavija težkoče v orientiranju svoje vnanje politike. S sovjetsko Rusijo še zdaj ni v diplomatskih odnošajih. Ruski belogardisti imajo v Beogradu velik vpliv. Komunisti se na I režimom vsled tega maščujejo z netenjem nacionalizma jn propagiranjem svobodne Slovenije, svobodne Hrvatske in svobodne Macedonije. Oni vedo, da je to nesmisel, kljub temu so se oprijeli te za delavsko stranko nedopustne taktike, ker hočejo, da naj bo država, ki noče odkritega sprijaznenja z USSR, čim šibkejša. Drug njihov namen je, da jo primorajo v sporazum z Moskvo, pa bi potem v nagrado za ta njen korak prenehali s taktiko razkrajanja jugoslovanske države.
Velika zagonetka je tudi vprašanje, ali naj se Jugoslavija
še oslanja v vnar.ji politik: :*a Francijo, ali pa se obrne k Nemčiji. Dokler je bila Francija z Italijo neprestano v sporih, je Jugoslavija imela v Franciji naturno zaveznico. Od kar pa sta se Pariz in Rim pobotala, se Jugoslavija na francosko protek-cijo več toliko ne zanaša, zato ji je postala Italija relativno nevarnejša kakor prej, čeprav je Mussolini v sporazumu s Francijo izjavil, da ne goji na Balkanu nikakih osvojevalnih namenov.
Hitlerjeva vlada se trudi to negotovost v Jugoslaviji izrabiti zase. Nemški ministri Beograd pogosto posečajo. Zbližanje med Jugoslavijo in Nemčijo bi bila protiutež Mussolinijevi nevarnosti, kajti Jugoslavija je prepričana, da ne želi Mussolini ničesar bolj kakor osvojitev nadaljnih jugoslovanskih krajev. V ta namen podpira Italija finančno in diplomatično tudi hrvatski separatizem, kar je bilo posebno očividno po atentatu na Aleksandra. Vodja teh nacionalistov, dr. Ante Pavelič, ima svoj glavni stan v Italiji in njegovo propagando financira vlada v Rimu.
Vsi ti problemi čakajo rešitve. Notranji minister dr. Korošec je za protektiranje katoliške fašistične Avstrije in za prijateljstvo z Italijo ter proti zbližanju s Hitlerjem. Mnogo drugih politikov zastopa nasprotno stališče. Kako najti v tej neodreje-nosti in konfuziji jasno pot bodisi v notranji ali vnanji politiki, je probl#m, ki ga bo Stojadinovičeva vlada tu in tam skušala načeti, toda rešiti ga tudi ona ne bo mogla. V ravnotežje svojih notranjih tokov bi Jugoslavija zelo potrebovala močno socialistično gibanje. Toda zaslepljeni kabinet prejšnjega pre-mierja Jevtiča je s svojimi sodniki pri zadnjih volitvah socialistično listo razveljavil, ker se je ustrašil zanimanja zanjo, ki ga je kazalo ljudstvo na socialističnih shodih. Ako bo Stojadinovič res razpisal svobodne in tajne volitve, kar je zdaj še zelo dvomljivo, pride tudi delavsko gibanje Jugoslavije do svoje prave veljave. Brez tega je v tej dobi moderna država nemogoča.
Aktivnosti kluba it. 1
"Napredni Zajedničari."
V nedeljo 23. junija je imelo levo krilo svoj poslednji sestanek na tej konvenciji. Vršili so se vsak večer. Mnogi delegati so kritizirali naziv "levo krilo", češ, da ne vleče, da cika na ra-dikalizem in komuniZcm, pa odbije marsikoga, ki bi ga drugače morda laglje pridobili. Sklenili so, da se bodo v bodoče imenovali "Napredni Zajedničari". Firmo "Levo Krilo" se izbriše. Njihovo glasilo "Borbeni Zajedničar" bo izhajalo po konvenciji enkrat na mesec.
Vzeto vse v upoštev, ni bila milwauška konvencija HBZ drugega kakor 15 dni grmenja, dežja pa prav malo. Spremembe so neznatne, vodstvo je isto in visoki potrošek je bil res nepotreben luksus.
Prihodnja redna konvencija ho čez šliri leta v Pittsbunrhu.
—X.
Chicago, III. — Na prošli seji dne 28. junija so pristopili v klub št. 1 trije novi člani (Matt in Lizi Kure ter Jos. Gerbays), Frances Langerholc, zdaj M rs. John Rak, pa je prestopila iz kluba št. 5 v Johnstownu v klub št. 1.
Finančno poročilo tajnika Justina Zajca in finančna poročila o raznih klubovih prireditvah v tem letu so bila mimeo-grafirana in razdana članom, ki so se udeležili seje.
V fond za s. Adolf Dreifussa, kateremu dolguje okrajna organizacija $500 na zaostali plači, je klub prispeval $10 in ob enem se pobirajo prostovoljni prispevki. S. Dreifuss je težko bolan in v velikih stiskah, pa je potrebno, da mu organizacija, za katero je delal, poravna vsaj del svojo obligacije.
Večerni piknik pevskega zbora "Sava" se vrši v soboto 3. avgusta pri Keglu v Willow Springsu. Vstopnice so po 25c.
Piknik socialistične stranke Čikaškega okraja se vrši v soboto 24. avgusta v Pilsen parku na 26. cesti blizu S. Kedzie Ave.
S. Garden je poročal, da bo meseca julija sklicana konferenca čikaškega članstva soc. stranke. Datum bo naznanjen vsem pismeno.
Mary Jugg je poročala o mladinskem odseku Red Falcons, o šoli trga oddelka, ki se vrši vsako soboto dopoldne, o izletih, ki" jih prireja šola, in ob enem je apeHrala, da naj starši urgirajo svoje otroke v poseča-nje te šole. Zdaj jo obiskuje kakih 30 otrok.
Dalje je poročala o ženskem odseku soc. stranke v Chicagu, v katerem je ona poleg Mary Oven zastopnica kluba.
Organizator Pogorelec in Angela Zaitz, članica agitacij-skega odseka, sta poročala o problemu pridobivanja novih članov v klub in o obiskih članov, ki so zaostali s članarino.
A lice: Artach je poročala o delu in stanju angleškega odseka (Social Study Club) in D. J. L. o delu odseka za razpečava-nje literature.
Po končanem dnevnem redu je predaval s. Frank Zaitz o razvoju komunističnih strank in njih taktiki od pocetka do danes z ozirom na posledice na splošno delavsko gibanje. Dis-kuzije po predavanju so se u-deležili Fr. Alesh, Joško Oven in Anton Garden.
Poročevalec.
Sin Blaža Kaltingerja utonil
Chicago, III. — Blaža Kaltingerja, ki je znan mnogim rojakom v tej naselbini, je zadela nova nesreča. V nedeljo 30. junija sta šla s sinom Stanleyem na piknik društva št. 30 SNPJ v VVillovv Springs. Sin je nato odšel s par drugimi fanti k staremu, z vodo zalitemu kamnolomu, kjer so se kopali. Voda v njemu je zelo globoka. Kmalu so pritekli na Kcglov vrt in Blažu sporočili, da mu je utonil sin.
Mladi Stanley je bil Blažev edini otrok, fcena mu je umrla po dolgi bolezni že pred leti. Našemu zvestemu prijatelju in somišljeniku izrekamo ob tej težki, nenadomestljivi izgubi, iskreno sočutje. — P.
ANDREAS LATZKO:
§ED£M DNI
. ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ.
TJ?
(Nadaljevanje.)
Abt bi bil gotovo poslal bankovec nazaj, si olajšal srce z nekaj zaničljivimi besedami v pismu, če ne bi bil dolgo pričakovani odgovor prišel tri in dvajsetega decembra, ravno en dan pred svetim večerom. Olepšati na smrt bolni materi božične praznike, to je bila pač prehuda skušnjava.
Kaj bi dal zdaj za to, da bi bil takrat manj mehak. Kajti ravno na sveti večer, ko so sredi bolniške sobe prižgali drevesce in je z usmi-ljenko dvignil bolnico, da je sedela, je prvič opazil na materini spalni srajci rdečo liso, ne rečjo od novčiča. Z vsakim dnem se je rana hujšala, natanko kakor so to napovedovale usmiljenke; naposled je postala zlobna zver, |u je še cele tri mesece žrla kožo z bednega, mučenega telesa, ki je ob vsaki kretnji iztisnila bledim ustnicam rahto ječanje, samo *ato, 4wr skopi, brezsrčni lopov ni mogel utr-peti od svojih milijonov več kakor kvečjemu deset mark! Mar ni bilo kakor opomin usode, kakor klic iz groba: "Ne pozabi mojih bolest" — da se je moral natanko čez leto dni, ravno na božični večer pojaviti ta lopov v Berlinu ter prečiti pot sinu?
Jezen je bil Abt z urnim korakom premeril ves Živalski vrt ter neodločen obstal na robu široke ceste samih vil, kjer so se mu zableščali v oči in mu jemali vid refleksi razsvetljenih oken, ki so se zrcalili v vlažnem tlaku. Naj izvrši svojo namero ter blodi po cestah bogate četrti?
Nenadoma ga je predramil tuj glas moškega, ki je prišel za njim. Pod vsako pazduho je držal velik zavoj, pa ni mogel prebrati naslova, ki so mu ga bili potisnili v roko. Abt mu je vzel listek iz roke in stopil pod prvo svetilko.
Sprva si je nejevoljen pomel oči. Kamorkoli je pogledal, povsod je zdaj že bral osovraženo ime. Hudiča vendar: kaj ni bilo tu res zapisano: "Po naročilu gospoda barona Man-giena"?
Prestrašen od nenavadnega Abtovega str-menja, bi bil nosač rad zahteval svoj listek nazaj. "Bom že sam našel — daj mi tisti papir nazaj!" je zaman moledoval; ta neotesa-nec je tekel pred njim ter obstal šele, ko je našel iskano hišno številko.
Vile, kakršne so v vsej tej okolici, stanovanje petičnih ljudi. Da je imel gospod baron v tej okolici prijatelje in da daje njihovim otrokom darila, to ni (bilo nič čudnega. Samo radovednost, zakaj ni sedel doma pri svojih otrocih, se je spet oglasila in ni popustila, Obudila je v njem nespametno upanje, da bo morda nosač vedel kaj povedati, ko se spet vrne iz hiše.
Sprva sploh ni maral odpreti ust, tekel je, kar je mogel, šele ko sta srečno pretekla prazne ceste gosposke četrti, je strahopetec po-časnil korak, postal polagoma zgovoren ter si upal celo pokazati dve marki, ki jih je bil dobil. To ti je bila babnica in pol!
•Razdražen mu je sledil Abt še po stopnicah k podzemski železnici, držal žlobudravca za suknjo, a vendar ni mogel spraviti iz njega več, kakor da hišnega gospodarja ni videl. Mogoče je bila lepa gospa vdova? V črnini vsekakor ni bila — vsa v rdeči svili — in dišala je! "Fant — fant! Kakor greda samih hiacint!"
Dollgo še je stal Abt pred zaporo podzemske železnice. Lepa ženska? In nobenega moškega v hiši? Saj se baje dogaja, da tudi visoka gospoda ni tako natančna, kar se tiče morale? če bi bilo tako, bi bila s tem rešena uganka, zakaj se potika gospod baron po Berlinu! Morda je oni drugi odpotoval?--
Malo je manjkalo, da se Abt ni zaletel v vrtno ograjo, tako naporno zatopljen je bil v neobičajno premišljevanje, še se je temno spominjal nekega pretepa z "malim gospodom baronom", obupno je vrtal po svojih spominih ter iskal dogodka, ki se ni brez kakršnekoli zveze ravno zdaj javljal v njegovem spominu.
Za Veliko noč, na veliko nedeljo ali veliki ponedeljek je moralo biti, to drži — ker mu je bil oče prejšnji večer prinesel na posteljo veliko stekleno kroglo, pisano lesketajočo se kroglo, ki je bilo vanjo vfito velikonočno jaig-nje. Kakor bi posvetil, je nenadoma oživel ves spomin: naslednji večer ga je mati pretepla, hudo pretepla, rahločutna, potrpežljiva mati, ki je poredkem in nerada dvignila roko nanj. Zakaj? Zato, ker je hotel "mali gospod baron" imeti njegovo kroglo! Cela ve-
lika soba v vili je bila polna igrač, proleterski frkolin pa naj bi si bil lepo mirno dal vzeti svojo kroglo, svoj edini zaklad! S šestimi leti je bil človek pač še neumen — šele pozneje so mu vtepli, da ni smel biti močnejši in da je vse na svetu za druge.
Gospodu baronu pa se ni bilo treba izpre-meniti. Ta je smel še zmerom segati po vsem. Kar mu je bilo všeč, si je kratkomalo vzel, bodisi stekleno kroglo ali žensko — zanj sploh ni bilo razločka med mojim in tvojim. "Mali gospod baron" je zrasel pač v velikega gospoda barona: ta je šele smel vse!"
Abt je težko vzdihnil, si potegnil klobuk z glave in trgal ovratnik sem ter tja.
Vseh trideset let samega neprestanega pomanjkanja in trpljenja, z nikakim višjim smotrom, z nikako srečnejšo možnostjo pred očmi, kakor imeti v najboljšem primeru streho. cele podplate in tisto bore nekaj žrtja — to bedno življenje, nenadoma postavljeno baronovemu nasproti, je »skelelo kakor rana. Kakor zasledovan je zdrvel po cestah, ko da bi lahko ušel svojim mislim.
Začuden je opazil, da so ga bili njegovi koraki privedli nazaj pred vilo. Blesk tablice iz medinine ga je zvabil čez cesto. Ime je ae poznal z nosačevega listka in ga šepetaje ponavljal predse:
"von Brenken, von Brenken, von Brenken"
—	dokler mu ni roka, preden je utegnil to preprečiti, skočila h gumbu zvonca.
Najrajši bi bil zbežal, pa ni našel moči, da bi se bil odtrgal, in je šele premišljeval, da mora pač nekaj reči, da si mora izmisliti kakršenkoli izgovor. Tedaj pa je zagledal skozi ovalno okence, da že prihaja sluga po stopnicah.
Nič drugega ni kazalo, kakor da se napravi berača, a tudi to je zahtevalo vaje. Zardel je ko kuhan rak, in zašel bi bil v najhujšo zadrego, če bi ga bil sluga vprašal, po kaj je prišel. Prepogosto pa se je dogajalo, da so vojni invalidi, ki so v vojni služili pod poveljstvom hišnega poglavarja, trkali na dobrot-Ijivost svojega nekdanjega poveljnika. Človeka, ki je celo na sveti večer ostal na cesti, nikakor ne smejo spoditi praznih rok od vrat. Gospod major je sicer v sredo odpotoval, za danes pa bo gospa baronica gotovo rada —
Odpotoval! — Dalje Abt sploh ni poslušal. Ne da bi se zmenil za slugov osupli obraz, ji zamrmral nekaj, kakor "se bom že vrnil", in odhitel.
Odpotoval!! —
Nekaj trenutkov ga je spreletela blaženost, občutek zmagoslavja, kakor da ima zdaj gospoda barona v krempljih. Zakaj? — Ker je danes dospel v Berlin, major Brenken pa odpotoval iz Berlina? To veliko odkritje! In če ima Mangien res razmerje z gospo majorko? Kaj bi to brigalo njega, Karla Abta? Migljaj, in prvi stražnik bi odvedel predrznega pro-leta, ki je poizkušal nadlegovati visokega gospoda. -
Kaj ni prva kazen zaradi steklene krogle prav nič zalegla?
VI.
Otto Schiitze je sedel kakor zmerom za mizo v kotu pod Hindenburgovo soho ter kartal s svojimi gosti. Konvencionalni krčmarski nasmeh okrog njegovih ust je odrevenel, kakor hitro je v vstopajočem gostu spoznal sina samomorilca Ludwiga Abta.
»Ob začetku njegovega življenja — kot ne-izučen pomožni delavec v Mangienovi tovarni
—	se je tudi Otto SchUtze navduševal za novo gibanje, ki je obetalo krajši delavnik in višjo mezdo. Da pa bi se kakorkoli priključil stranki, tega bog varuj: ni mu dišalo, da bi hodil za druge po kostanj v žerjavico kakor prismuknjeni Abt. Kdor je zavrgel sijajno službo in pahnil svojo družino v pomanjkanje zaradi takoimenovane solidarnosti, ta ni zaslužil drugega ko vrv za vrat. Poštenjaki skr-be sami zase; norci, ki so hoteli služiti "aplo-šnosti", so padli nazadnje prav tej splošnosti v breme. Tako se je zgodilo tudi Ludvvigu Abtu.
čisto do kraja dokazati gospodu SchUtze-ju, da je bil on tisti, ki je spravil takrat policijo na sled skritih časnikov, tega kajpada niso mogli. Dejstvo pa je, da bi se bil nenadoma moral ta potuhnjeni delavec nAseliti v čedno vratarsko hišico in da je moral pobrati šila in kopita ter pod varstvom policije odnesti pete skozi noč v meglo, da je ušel pestem svojih bivših delovnih tovarišev.
(Dalje prihodnjič.)
Klub it, 175 in Konferenčna organizacija JSZ zapadne Penne
priredita v soboto 13. in nedeljo 14. julija
PIKNIK li\ slavji; 30-LETNICE PIIOLGTAII1A
v 1'oHmitiitt tiroi^. 1M0011 Hiiik Pa.
INVAZIJA BREZ ODPORA
Milica proti stavkarjem žino» ampak moram zaradi bu-
, sinessa — reven kot je — prispevati in se udeleževati pri-
v VVashingtonu
Puyallup, Wash. — V Ta-
comi in Seattlu so meseca junija zastavkali delavci v lesni industriji. V Tacotni so družbe
vatnih iu drugih zabav, drugače je zamera in bojkot.
Zanimive so tuli zahvale presenečenih ljudi, kf jih posi-
najele sktbov, državna policija Uajo listom. Nihče ni vedel, popa jih je protektirala. Kljub tem pa kar naenkrat — sur-teniu je stavkarjem uspelo na-1 l'Hse. Zaupno pa potem skoro
Japonske čete »o prevzele prošli as—< Kontrolo nad velikimi kitajskimi provincami Hopei, Santung, Sansi in Cahar skoro brez odpora, ker se je kitajsko vojaštvo umaknilo o« zahtevo japonskega poveljnistva preje nego so do»peli Japonci. 50 milijonov Kitajcev je s to spremembo prišlo pod "di-rektno sfero japonskega vpliva'*, nevštevši Mandžurijo, ki so si jo Japonci še prej osvojili. Na sliki ja viak a japonskimi vojaki, ki se vozijo v novo osvojene kraja.
PRIKAZEN KRISTA NA DIMNIKU BLIZU UN10NT0WNA
V premogarski kempi Collier,Igu, tedaj res služi dobremu na-6 milj od Uniontovvna v Penn-jmenu.
sylvaniji, ima barako in hišo V Collier sta prišla dva pro-
Joe Sterle. V baraki živi Tony Karishman, in iz te koče se dviga dimnik iz glinastih cevi. V tem ni nič posebnega, kajti barak in dimnikov iz glinastih cevi je v premogarskih kempah nič koliko.
Kljub temu je prišlo občudovati Sterletov dimnik kakih trideset tisoč ljudi. Kajti na njemu se je pokazala podoba — Sterle in Karishman pravita, da je to prikazen Kristusa, dočim je "Father" Tomaž B. Har-nyak, župnik cerkve sv. Cirila in Metoda v Fairchance, mnenja, da je podoba veliko bolj slična nuni kot pa Krtstu.
Prišli so tudi drugi katoliški duhovniki in nune, da občudujejo prikazen. Župnik Harnjak je šel na streho barake, da ugotovi, če ni podobo formiral dim, saje, ali prah. Vzel je robec in skušal zbrisati podobo. Toda je ostala kakor vtisnjena.
moterja iz Pittsburgha, ki sta hotela iz te prilike nakovati nekaj denarja, kajti ljudje so lahkoverni. Ponudila sta Sterletu twoč dolarjev za dimnik, ali pa 6,000 za celo hišo, toda pobožni Sterle ni hotel prodati. "Kar pride denarja, mora iti za cerkev," je dejal. Ona dva promoterja pa bi ga kajpada spravila v svoj žep.
Od kraja so ljudje lahko o-pazovali sliko na dimniku s ceste, ne da jim bi bilo treba plačati vstopnino. Toda župnik
praviti kompanijam precej sitnosti in marsikdo .zmed skebov se je bal preko vrst piketov, pa je ostal doma. Kompanije je to draižilo, pa so pridobile gover-nerja, 'da jim je poslal na pomoč milico. Tako so stavkokazi dobili vojaško protekcijo na stroške delovnega ljudstva te države. Coverner Clarence D. Martin je izdal proglas, da bo varoval pravico do dela vsakemu, ki hoče delati (to se pravi, skebati). '
Stavka se je razširila potem tudi v Seattle in v druge centre tukajšnje lesne industrije. Oblast je povsod zoper stavkarje. Dnevnik Seattle Post-Intelli-gencer, ki ga izdaja znani sovražnik delovnega ljudstva Wt H. Hearst, je priobčeval.o stavki veliko slik s komentarji, v katerih se je norčeval iz piketov in stavkarjev vobče, njegova poročila o stavki pa so bila oči vid no še bolj v korist kom-panij in proti delavcem. Ta list so v stavkovnem boju delili zastonj povsod, seveda na stroške magnatov lesne industrije, da takozvano javno mnenje na-hujskajo zoper stavkarje.
G. J. Porenta.
Metropolaki 'ringelspil'
vsakdo prizna, da je vedel, "kaj kuhajo zanj" (ali zanjo).
Tudi mnogi demokrati so presenečeni — ampak ne "prijetno". — Frank Barbič.
"Komunistični" napad na a. Podboya
Johnstovvn, Pa. — V Cleve-landu mimeografirajo slovenski "komunistični" buletin, ki mu pravijo "Iskra". V junijski izdaji se nekdo v dopisu iz Johnstovvna, ki se je podpisal z "Delavec", obreguje ob starega borca za delavske pravice Frank Podboya. Ne mislim starega po letih, ampak po vztrajnosti v tem boju. Kajti kdor je aktiven v delavskem gibanju veČ kot 80 let, kot je Frank Podboy, ga po vsej pravici lahko imenujemo "stari borec".
Kdo pa je korenjak, ki se je podpisal z "delavec"? Delavcev v Johnstovvnu je tisoče. Naj bo že kdorkoli, lahko trdim, da on ne foo nikoli storil ali žrtvoval za delavce toliko kot je s. Frank Podboy, zato on nima pravice se zaletavati vanj.
Dotični buletin veliko piše o enotni fronti delavcev. Ali so neupravičeni napadi na 30-let-ne sodruge pot v enotno fronto? — John Langerhofc.
burškem Sun-Telegraphu med drugim:
"Nad 25,000 ljudi je že prišlo k Sterletovi hiši, da vidijo čudež. Mnogi kleče in molijo. Drugi se vračajo z dvomom, da-li tista podoba sploh kaj pomeni. če jo gledaš od blizu, je kakor oljnata slika s kupi barv, brez oblik, šele ko se oddaljiš, začneš razločevati tudi oblike. Veliko jih je, ki verujejo, da je podoba na dimniku prikazen svete male cvetke Terezije, kateri je posvečen oltar v cerkvi šest milj od tega kraja. Ze prve dni, ko je šel glas o čudežu od ust do ust, je prišla na ta kraj množica v 6,000 avtih. Prve tri dni so plačali tisoč dolarjev vstopnine, da so smeli videti "čudežni dimnik". Prihajali so noč in dan. Joseph Sterle je dejal, da gre vsa vstopnina cerkvi sv. Cirila in Metoda v Fairchance, ki ima $52,000 dolga in ga v tej krizi ne more zmagovati. Župnik Harnjak je dejal, da je prišel ta čudež kot sreča božja, kajti cerkev je v veliki finančni stiski. Izmed 175 družin v župniji jih je 60 odstotkov na relifu, drugi pa delajo nestalno že sedem let — torej kje naj dobi uboga fara denar, da bi plačevala svoj dolg! Pa je župnik odredil molitev — verniki so prišli in prosili farna patrona, žalostno Mater božjo in sv. malo cvetko Terezijo, da naj posredujejo pri vsemogočnem, in vroča prošnja faranov je bila uslišana.
Reporterji so župnika vprašali, ako misli, da je podoba na dimniku čudež. Dejal je, da je zdaj še prezgodaj reči, ali se je dogodil čudež, ali pa je slika nastala kar tako iz kakih prirodnih vzrokov. Vprašali so tudi Rev. James R.Coxa v Pitts-burghu kaj on misli o tem. Dejal je, da stvar ne pripisuje kakemu čudežu, ampak ako je slika obrnila misli ljudi k Bo-
Cleveland, O. — Eden izmed vzrokov, da niso delavske in tudi druge prireditve toliko po-sečane kot se v tako napredni naselbini pričakuje, so neštete privatne zabave in partije presenečenja. To je zdaj v modi že*p1tr let.
človek je 20 let oženjen, ali 10 let, pa ga presenetijo s "surprise party". Ima god ali rojstni prejema iz zvezne blagajne dan — spet surprise party. Ali $4,620 na /leto. Poleg tega pa Harnjak in Sterle sta prišla na j se poroči, zaroči, ali ima zaslu- mu je kongres meseca junija
ge ali prijatelje, pa se zberejo, da iznenadijo svojega jubilanta.
Naravno, da pri teh partijah niso pozabljeni naši veliki zaslužni možje, kot je recimo pionirski borec, predvajate!j filmov itd., itd., Tone Grdina.
S temi presenečenji je mnogo dela — ampak naše mamice se ga ne strašijo, posebno ne za ugledne, zaslužne rojake.
Za surprise parties je med nami veliko večje zanimanje kot pa za father Coughlina ali
sto p a c k a r i j o n a ~k a k e m uma-	Kdo se fci sploh
zanem dimniku in v domišljiji |sukal okrog onih dveh, ko pa pa vidi v nji čudež. Slovaki in
srečno misel—Sterle je cev dimnika s sliko obrnil, da se ni več videla s ceste, dimnik je o-gradil in nato določil vstopnino. Tako je župnija sv. Cirila in Metoda dobila celo procesijo in "ofer", kot morda še nofoen-krat — niti v dobrih časih ne.
Pittsburški in drugi listi v tem kraju Penne so imeli o ču-
dežu ne samo poročila, ampak J. Jamej* Moore piše v pitts- mn0K0 koion 8ijk. župniki in
nune so se ob tej priliki spet lahko uverili, da je ljudstvo še zmerom vraževerno in pripravljeno plačevati, da gleda saja-
Slovakinje so vzklikale: Kristus! Kristus!
Father Harnjak si je med vernimi in napolvernimi še bolj dvignil svoj ugled, kajti božjemu namestniku je dano, da vidi marsikaj, kar navadnim Zemljanom ni mogoče. Ljudje to verujejo in plačajo. Sterletov dimnik je pripomogel, da so se dohodki cerkve sv. Cirila in Metoda znatno dvignili, čita-tclj, ki je nam poslal izrezke iz pittsburških listov, pa zaključuje svoj komentar: "Ne bo še revolucije, ne dokler bodo ljudje toliko bedasti; da bodo v tisočih oboževali kak zamazan dimnik in si domišljali, da je v sajastih pegah prikazen Kristusova."
K temu poročilu nam naš dopisnik dodatno piše, da je bil dotični kos dimnika prenesen v cerkev sv. Cirila in Metoda, ker se je župnik bal, da bi mu ga kdo ne ukradel.
Plača ameriškega podpredsednika
Ameriški podpredsednik prejema $15,000 na leto plače. Toliko jo dobiva tudi sedanji podpredsednik John N. Garner; za tajnico je najel svojo ženo, ki
dovolil za potne stroške iz VVashingtona na njegov dom in obratno $851.20 na leto. Skupaj bo torej prejemal iz zvezne blagajne v bodoče $20,-471.20 na leto.
Moskva in Chicago
Skupni koncert mladinskih zborov
Cleveland, O. — Tukajšnji mladinski pevski zbori "Slav-čki", zbor šole slov. del. doma, "Skerjančki" in "Kanarčki" pri rede v nedeljo 8. sept. v Pu-blik avditoriju skupni koncert, v katerem bo sodelovalo okrog 800 malih pevcev v starosti od 6 do 15 leta.
Tajnik skupnih zborov je!;; Louis \Vess, 20571 Miller Ave.,[j; Kuclid, Ohio.
imamo mi pod versko-narod nim .šotorom svoj "ringelspil".
V "kulturnem vrtu" hočemo za svoje ovekovečenje misijonarja Barago na kamenitem podstavku, v kulturnem delu za pridobitev naše mladine slovenstvu pa ji kažemo, kako so se vrteli starši in njih dedi in kako se naj na željo Toneta, Jožeta in Johna vrtimo mi, kajti to vrtenje bo v ponos nam in naši mladini.
Imamo tudi soho Cankarja— ampak on ne sme biti v "kul-turntMU vrtu", ne poleg Barage, čepraV pravijo, da je Cankar umrl kot skesan grešnik.
a
Surprise parties imajo poleg prijetnih tudi zelo neprijetne | stvari ne samo za društva in kulturne ustanove, ampak tudi za nase trgovce in obrtnike. Deležni so sicer zahval, ampak kaj bi človek z zahvalami, ako ne pomagajo. Mali grocerist mora biti zjutraj zgodaj na nogah, v prodajalni je v soboto do 10. zvečer, potem pa na part.v. Nekdo mi je nekoč rekel: "Sobota je moj najboljši dan. Zaslužil sem 11 dolarjev. Sest jih moram dati za blago, pet mi jih ostane. Imam dru-
Chicago se pripravlja že mnogo let, da si zgradi podzemsko železnico, toda v pri-četku sedanje krize je prenehalo tudi s pripravljanjem. Moskva pa je odprla prometu svojo novo podzemsko železnico dne 15. maja. Dolga je 7 milj. Ko bo povsem dokončana, bo imela 19 milj dolžine.
r;r

Milwaukee Leader
Največji amerjški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece.
Naslov: 540 W. Juneau Ava.
MILVVAUKEE, WIS.
E!!!!!!!!!!I______
• »I
BARETINCIC & SON
Tal 1475
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHNSTOVVN, PA.
lil! VI


IEX(LS
RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawnd«'ile Ave. Chicago, 111.
Tal. Crawford 138»'
Pristna in okusna domača jedila
Cena smerna. Postrežba ločna.
.............................
Proletarcu »torite t točnim obnavljanjem naročnine veliko' uslugo.*
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
\AllOII\A TISKAIt\\
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo ▼ slovenskem, hrvaškem, slovaikem, češkem, poljskem, kakor tudi t angleškem la nemikem jesiku.
NAŠA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCA
Simon Kavčič:
POGLED SKOZI PROŠLOST
(Nadalje vanje.)
Bilo bi mi /al, če bi tak odločen in Vztrajen sodrug, kot je bil pokojni Ivan Šolar, ne aode-loval pri naAem listu, pa sem pisal v CThieago, da naj mu prvo številko Proletarca pošljejo tudi oni na ogled in ga povabijo, da se naroči. Ob enem sem jim poslal ftolarjevo pismo.
Frank Petrich mi je na to tole odgovoril:
Chicago, dne 22. februarja lUOfl.
Cenjeni s. Kavč k": Pismo a priložen m 'ftelurjevim prejel. S. Aolar pravi, da v Chk>affu vemo za njegov naslov, tudu jaz: o tem ne vem ničesar. Mislim pa, da v Chicagu ni nihče izmed nas vedel, da m* je šolar preselil iz Alaske v VVashincton. Ce pa je kdo o tem znal, tedaj je njegova kritika upravičena.
l>a smo slovenski "rad »kaki" malenkostni, se je pokazalo že zdavnaj. Toda naposled — če. čluvek aodi po razmerah, se vpraša: ali je ta malenkost nastala iz velikodušnosti, ali kar tja vendan, ali moidu velo frivolnost!
Sicer se pa jaz v resolutnoati Šolarja popolnoma strinjam, ker vem, kolikor sem mojfel posneti iz do tirnega pisma, da je preživel suhoparne dokLrinske nazore. To m• lahko aahie-va H^veda W> od po.saint-zn.kov, ki ho toliko samostojni, da ay ne vržejo v vsaki Acegvtavosti predsodkom v naročje.
ii lede ostalih razmer zavzemam
jaz med socialisti v Chuagu popolnoma samostojno stališče. Preveč imam s-kušenj, da se bi še kdaj vtikal v osebnosti. Moje načelo je, da ae naj vsak sam zagovarja, zato se naj mu da prostor, ako je potrebno stvar nositi na veliki zvon. Ce <pa ni potrebno, naj se sami med sabo pobotajo bruz vmešavanja drugih. Ment* se je ee davno huj^kalo proti raznim tukajšnjim "klulHiveem", ampak jaz se temu le smejem. »Pred menoj st«yi samo ena naloga in ta je, ustreči stvari sami. Pozdrav! Frank Petrich.
Tudi iz tega pisma je razvidno, da so bile tedaj v našem mladem pokretu velike razlike,) nesoglasja, sumničenja in tudi boji, v glavnem na eni strani med pristaši Konde, ki so se več ali manj tudi prištevali k socialistom, in proti tej je stala načelno močna socialistična skupina.
Kot že omenjeno, je bil s. šolar tudi v A laski. To, da je ta človek postal socialist, je nekaj izrednega, kajti bil je star 14 let, ko je prišel v Ameriko, bil v benediktinski šoli v Minneso-ti, potem živel z materjo na farmi v isti državi, za tem pa se podal za kruhom v zapadne kraje. Midva se nisva osebno nikdar videla, kljub temu se je med nama pričelo toplo dopisovanje in si na ta način postala intimna prijatelja.
Tu objavljam eno njegovo pismo, ki sem ga prejel iz Alaske spomladi 1904.
/ '
Sulphur, Yukon Territory,
21. feb. 1U04.
Cenjeni prijatelj S mon Kavčič! Vaše pismo sem ibral z velikim zanimanjem. Prejel sem ga po 20. dneh od datuma, ko ste ga poslali. Veseli me, ko poročate, da ste zopet čil in pri svojem navadnem poslu. Dolgi so tedni in meseci, ako mora človek trdo delati, še daljši pa, ako s« mora boriti a boleznijo ali s poškodbami.
Podzemsko de k) je pač jako nevarno in kvarno zdravju. »Sploh je nemogoče biti dovolj previden, da se bi mogel nesrečam vedno obrniti. "Nevedni Jurče" in menil, da je tako "božja volja", ker je delavski stan
ustvarjen le za tnpkjenje ne pa za dostojno življenje. Zavedni proletarec je obratnega mnenja. Svet bi po vsej praviei spadal njim. Ni čuda, da se socialistična ideja tako naglo Airi,
V	pismu omenjate nekega Bajca, da odpotuje a urednikom Glasa Svobode prihodnjo jesen v stari kraj. Kdo je ta Hajee, tudi jaz ne vem. Znano pa mi je, da je neki Haje>c m-deloval pri "Am. Slovencu" ko je ae v Chicagu .izhajal in ga urejeval A. Murnik. S tem imenom je tudi neki duhovnik v Ameriki, ako ni to ena in ista oseb«.
V	oglasih (ilasa Svcfl>ode vidim tudi inserat Frank Bernika, gostilnčarja v So, Chicagu. To je menda Bernik iz St. Josepha, Minn. Bil je tam učitelj in zakotni zdravnik. Prvega bolnika je hitro spravil v krtovo deželo. Izobraževal se je v Benediktinskem samostanu, in bi bil poatal duhoven, ako bi mu neka koketa ne zmedla glave. Ako je to isti Bernik, je v omenjenem samostanu zasačil nekega meniha v zelo kočljivem položaju s žensko. V istem času (leta 1KK6) je nas bilo v tem kloštru vtposlenih več Slovencev. Marsikaj zanimivega smo doživeli v njemu.
Slovenska narodna j« dno ta, kakršno mislijo ustanoviti za napredne Slovence, ni slaba misel. Z njo bi bilo ustreženo onim rojakom, kateri nočejo klerikalnega nadzorstva. To idejo zamorerao imenovati naprtvlek.
Ne vem pa čemu naše jednote ne sprejemajo za člane rojakov nad 45. letom starosti. Saj vendar ne bo«h> vsi v 46. letu umrli in tako jednoto bankrotirali! To ni bratski čut in če jih bi sprejemali, ne bi bilo protipostavno. iHidi ne vem, Čemu morajo biti vsi jednotini člani v društvih, namesto naravnost v jednoti? Znano je, da žive rojaki raztreseno v vseh Zed. državah, BritSki Kolumbiji itd., in marsikje jih je premalo, da bi mogli imeti svoje društvo. Takih poaamoenih rojakov se bi gotovo precej priglasilo za pristop, ako ne bi bilo te ovire. O dveh sedaj obstoječih jednotah mi pravila niso znana, razen v kolikor o njih berem v časopisih, in tudi o novo snovani le kar je v **G. S." in v tvojem pismu.
"Gl. Svdbode" me tu bolj kratkočasi ko vse drugo. Ko bi bil vsaj dnevnik, bi imel ravno >prav čtiva za vsak večer. List odložim šele ko ga «k> kraja preč.tam. Nekatere artikl-ne navadno prHberem po dvakrat, ako me posebno zanimajo. V bližnjem Dawsonu so časopisi po 2&c iz-tis. Sploh je kvoder v teh krajih najmanjši denar. Ako kupiš časopis od raznasalca, ki ga prinese sem, pa stane 50c izvod. Draginja je v splošnem velika in vsaka stvar ima pretirano ceno. Tu v Sulpburu, ki je 35 milj od Daw*ona, velja obed dolar. Vožnja je 2&c na miljo. Vozniki, katerih je vsak čas dovolj na poti, ne vzamejo na voz nikogar, ako ne plača, pa čeprav je voz čisto prazen. V Alaski imajo za prevoz težke, močne konje. Samotar se preživi najceneje, ako si kuha sam. Če želodec ni preveč razvejen, in ako ne delaš, se z lastno kuho preživiš z dolarjem na dan.
Bonanza.in Bldorado Creek sta bila v Yukon teritoriju najbogatejša zlata, {^ansko zimo so delali trije na "klemu ' za delež po 50c od dolarja pridobljene zlate kovine. Delali so pet mesecev in napravili vsak $40,-000 čistega. Minulo poletje sem marsikateri dan prevrgel zemlje, v kateri je bilo za $1000 vrednosti zlata, ali za 25 do 50e na lopato prsti. Tu v Sulphur Creeku pa je povprečno le za 5-c zlate kov:ne na vsako lopato prsti. Zlato je v tem creeku 30 čevljev pod površjem.
Nikjer drugje na svetal ni toliko pasje vprege, kakor v teh krajih severa. Povsod, ob vseh creekih vidiš te živali, ki prevažajo potrebščine. V saneh so vrpreženi tako, da gredo drug za drugim. Ona dobremu vpre-žnensu psu je od 50 do 100 dolarjev. Človek se čudi, ko gleda, koliko tovora prevozijo te živali. V velikem mrazu jim mora voznik pogosto brisati oči, ker jim zamrzujejo. Kadar je pot slaba, ali ostra, jim natikajo na noge "nogavice". ♦
GONJA PROTI "TUJCEM" VEDNO BOLJ PRETEČA
(Nadaljevanje s 1. strani.)
baje štiri milijone. Toda nikogar izmed njih se ne sme upo-sliti, razen ako delodajalec dokaže, da za isto delo ne more dobiti domačina. Vsak nedr-žavljan bi moral poleg tega dobiti še "permit" iz delavskega departmenta, ki bi mu dal pravico iskati delo v tej deželi, toda permit bi mu dovolil vzeti delo le v smislu prej navedene točke. Na ta način misli Dies prisiliti tudi te štiri milijone legalno priseljenih - tujerodcev na izselitev, ker bi tu ne mogli dobiti dela. če pa ne bi hoteli iti prostovoljno, bi jih vlada smela na podlagi njegove predloge deportirati, ker bi postali breme "javni dobrodelnosti".
Kongresnik Dies je dejal, da če ne bi bilo teh milijonov tujerodcev, ne bi imeli problema brezposelnosti — in naivni domačini mu verjamejo.
Njegovo in slične predloge poifržigajo -plemenska sovraštva in potvarjajo resnico, ker zvra-čajo krivdo za krfzo na delavce, namesto na KAITTALI-ZKM. Ako bi jo zvračali na vse delavce, bi se jim trik kajpada ne posrečil, zato so si izbrali osem milijonov tujerodcev — kar vleče pri vseh, ki so za svojo "duševno hrano in vzgojo" odvisni samo od kapitalističnega časopisja.
Ker krize ne bo še konec, se bo propaganda proti tujerod-cem poostrevala. Kdor izmed njih še ni državljan, naj se potrudi, da postane Čimprej, da bo imel vsaj na ta način nekoliko protekcije. Ob enem se naj vsi tujerodci, državljani in ne-državljani organrzirajo v unijah in socialistični stranki, v katerih naj ne bodo samo člani, ampak AKTIVNI člani! T* na ta način bodo v stanju uspešno braniti svoje čltneške pravice.
V teh krajih sta dve firmi, ki tržita s slanino in z "fceans and bacon". Ta hrana je med rudarji in slatobkafci povsod po severu jako v čw«lih in omenjeni firmi sta < »ogati li s to robo.
Iz tvojih skušenj vidim, da se človek mraau laglje privadi, kakor vročini. Ko je bilo v Minne.oti ;<U pod ničlo, ni šel nihče iz h:šc, ako ni bik) neobhodno potrebno. Kadar pa je U» ,'10 PvmI ničlo, ne pravi nihče; "l>anes je mrzlo". Mraz tukaj ne ustavi ljudi od dela, pa ttaprav je 00 ali 70 stopinj pod ničlo. Seveda mora biti človek obut n oblečen takemu mrazu primerno. V Suhphuru je to z mo padlo živo srabro tfK pod ničlo, v Dasv^onu pa 71, Snega imamo zdaj dva čevlja.
Vem, da sem s tem pismo zgrešil pravo pot dopisovanja. Te podrobnosti Vam pišem, ker Vas bodo mogoče zanimale. Verjemite mi, da v pusti, prazni deželi ni lahko najti venelih, simpatičnih prizorov, kakršni bi dopisnika in čitatelja prijetno zabavali.
Odlični pozdrav! John Šolar.
(Dalje prihodnjič).
PREJ VEČ LET SUŠA, NATO POVODNJI


Ameriška farmarje je tepla prejšnja leta mm, | letos pa je bilo deževje tolikšno, da »o povodnji povzročile ogromno škodo. Tudi ve« mesec junij je bil jako deieven. Na »liki je kiša farmarja v Kiowa, Colo., in
mm strehi njegova družina. Trije ljudje »o v tej povod-rji izgubili življenje. Veliko jih je utonilo v rasnih krajih v T«iim, Oklahomi, Nebraski itd., katere je prošle tedne zajela povodenj.
Sygan, Pa. — Socialistična stranka v Allegheny County je s smrtjo s. John Slaytona izgubila enega svojih najboljših članov. Umrl je dne 4. junija v starosti 73 let. Po poklicu je bil tesar. Vsled svoje velike delavnosti in inteligence se je v delavskem gibanju že v mladosti uveljavil. Bil je štirikrat delegat svoje unije na konvencijah A. F. of L. in mnogokrat na konvencijah soc. stranke. Bil je eden najpopularnejših govornikov. Organiziral je socialistične volilne kampanje v raznih krajih v Pa., in rezultati, ki jih je stranka dosegla, so razglasili njegovo sposobnost daleč naokrog. Bil je izboren v debatah in socialistični ž urna list.
Njegova hči je rekla o njemu, ko je umrl tudi tole: "Moj oče je živel takšno življenje, kakršnega je on hotel, in rečem, to ni bilo življenje sebič-neža!"
I
Pogreb je imel sijajen. I)vo-j rana je bila natrpana in tudi: zunaj je bilo veliko občinstva.' Govorili so socialisti o sodrugu, ki je delal, dokler mu ni bolezen zastavila njegove po4i. Pogreb se je vršil v Pittsburghu, kjer je bilo truplo upepeljeno.
S. John Slayton je bil že dostikrat kandidat soc. stranke, izboren v kampanjah, govoril, organiziral in agitiral, znan tudi slovenskim delavcem v tej državi, zato se spodobi, da se ga Proletarec spominja. Poročilo o njemu sem poslal šele za to številko zato, ker sem priea-koval da bo o njemu pisal Anton Zornik ali kdo drugi od tod. — Lorenc Kavčič.
Naznanilo
Bridgeport, O.—Člani in članice kluba št.'11 JSZ, udeležite se vsi seje v nedeljo 21. julija ob 10. dop. Na dnevnem redu bodo sklepi prošle konference JSZ, ki se je vršila dne 23. junija. Razpravljali bomo o agitaciji za pojačanje kluba, kar Jf eno nalili najvažnejših nalog. Skušajte do te seje pridobiti kaj novih članov. Eden izmed mladine je že priglašen.
Ker ste bili na prošlem pikniku izredno pridni, bo pivovarna dala sodček piva, da ga izpraznimo po končanem dnevnem redu prihodnje seje. Zraven nam nudi pivovarna priliko za izlet v Martins Ferry. Podrobnosti bodo sporočene na seji.
Tiste, ki imajo še listine, ki so jim bile dane za United Socialist I)rive, prosim, da jih oddajo podpisanemu čimprej, da stvar uredimo z glavnim uradom. Joa. Snoy, tajnik.
D0VTIPI IZ TRETJEGA RAJHA
LISTNIC A
UREDNIŠTVA
Urednik Frank Zaitz bo ta mesec odsoten. Prihodnje številke bo uredil sodrug Louis Beniger, ki bo to delo vršil v svojem prostem času, s sodelovanjem ostalih dveh nameščencev v našem uradu.
e
Zaradi cenika knjig, ki je objavljen na 5. strani v tej številki, smo morali precej drugega gradiva odložiti.
e
J. S., Bridgeport.—Vaše poročilo o konferenci in slavju bo objavljeno v prihodnji številki.
Yukon, Pa. — Rudolf Fradel ve, da so naročniki v stanju Proletarca najbolj razširiti. Dobil mu je novega naročnika in poslužil se bo v prid agitacije za ta list vsake prilike, kakor doslej. — Društvo št. 117 SNPJ je imelo slavnost 25-let-nice dne 4. julija. Glavni govornik je bil Joško Oven.
Weat Allia, Wia. — Vincent Pugelj je poslal Proletarcu osem naročnin.
Cleveland, O. — Znani popotnik Anton Jankovič se je o-glasil s 27 naročninami. — Frank Barbič je prispeval $1 v tiskovni fond. — Klub št. 49 priredi izlet v nedeljo 7. julija na Tanckovo farmo.
Chicago, 111. — Klub št. 1 JSZ je naročil pravila JSZ s spremembami, ki so bile sprejete na zadnjem referendumu, za vse svoje člane. — Frank Bizjak je dobil s«pet 3 naročnine, Charles Pogorelec 9 in Frank ter Angela Zaitz vsak po dve. — V fond za s. A. Dreifussa, kateremu dolguje okrajna organizacija več sto dolarjev na zaostali plači, je klub prispeval $10, prispevke v ta namen pa nabira med člani Chas. Pogorelec.
Arma, Kana. — Anton Sular je poslal 2 naročnini. Nedvomno bi imel Proletarec v Kan-sasu veliko več naročnikov, ako ne bi bile razmere v premogar-skih naselbinah tako žalostne, kajti v teh krajih se je pričela kriza veliko prej kot 1. 1929.
Nanticoke, Pa. — Henrik Pe-
čarič je zdaj v sanatoriju v Fo-sterdale, N. Y. Sporočil je nam, da mu naj Proletarca pošiljamo v njegov novi "dom". Muči ga takozvana rudarska naduha, ki si jo je nakopal v premogovnikih.
Sheboygan, Wia. — Agitacija za Proletarca v tej naselbini ni pozabljena. Frank Stih se je potrudil s posečanjem rojakov in dobil 13 naročnin.
So. Chicago, II. — Naši pull-manski in south-čikaški sodrugi, organizirani v klubu sit. 224 JSZ, prirede piknik dne 14. julija v Foreat Preserve na 114th Street.
Moon Run, Pa. — Klub št. 175 JSZ in Konferenca klubov in društev Prosvetne matice priredita v soboto in nedeljo 13. in 14. Julija slavje 30-letnice Proletarca, na katerega je vabljeno vse zavedno delavstvo v zapadni Pa.
Milwaukee, Wia. — Eden izmed naših stalnih agitatorjev je Jacob Rožič. Prošli teden se je" oglasil iz dvema naročninama.	/
Cenik knjig. — V tej številki na 5. ??trarti je priobčen cenik knjig. Vse nove knjige, ki smo jih naročili letos iz ljubljanskih knjigaren, so vključene v njemu. Prečrtajte ga paznol
Strabane, Pa.—Tu se je dne 4. julija vršila slavnost 26-let-nice društva Postojnska Jama št. SNPJ. Spored je bil ofo-širen in udeležba velika.
(Konec.)
Pri postajališču berlinskega tramvaja stoji brezposeln delavec in čaka bogve na kaj. Policistu se zdi sumljivo in fiksira moža, ki nato izgine.
Čez nekaj ur stoji isti brezposelni slučajno zopet na istem postajališču. Slučajno pride mimo isti policaj: "Povejte mi, na kaj čakate tu?"
"O, na socializem pod vlado nacionalnega socialrzma!" odgovori delavec.
«
"Včeraj so zaprli Bernarda."
"Tako poštenega človeka! Zakaj pa?"
"No, baš radi poštenosti."
*
Baje nameravajo napraviti novo koncentracijsko taborišče visoko na alpskem hribu Zug-spitze.
Pričakujejo namreč, da bodo tam jetniki prej postali rjavi...
m
Šef vse nacionalsocialistiene propagande Gobbels je na nekem velikem zborovanju slovesno in mogočno izjavil: "Jaz nikdar ne lažem! Za vsako laž naj me kaznuje Bog, da se bom po smrti še enkrat obrnil okrog samega sebe."
Več let po njegovi smrti je umrla tudi njegova vdova; ko je prišla v raj, je vprašala po možu. Peter ji je pokazal na strop: "še vedno se vrti v ventilatorju."
*
Duhovnik, ki pripada nacio-nalsocialistični skupini "Deutsche Christen", je pridigal v svoji cerkvi.
Začel je: "Preden začnem s pridigo, pozivam vse tiste, ki pripadajo judovski rasi, da nemudoma zapuste hišo božjo. Kajti noben čistokrvni Nemec ne more dihati z njimi pod isto streho." In trije ali štirje verniki so skesano zapustili cerkev.
Duhovnik nadaljuje: "Tudi tistih nearijcev, ki imajo judovsko staro mater, ne morem trpeti tu!" — nakar je odšlo precej vernikov.
Tedaj je duhovnik tretjič povzdignil glas: "Kdor ima Judi-njo za mater, naj se tudi takoj odstrani!"
V	tem trenutku je stopil Kristus s križa, srepo pogledal duhovnika in molče odšel iz cerkve.
*
V	tretjem rajhu sestavljajo nov finančni leksikon, to je tolmač vseh pojmov in besed, ki pridejo v poštev pri finančni-štvu. Pri leksikonu sodelujejo najboljši strokovnjaki. Leksikon bo kmalu gotov. Tu navajamo nekaj primerov, ki jih sicer nismo utegnili urediti po slovenski abecedi, cesar naj nam nihče ne zameri, ampak naj to deTo rajši sam opravi, če ga veseli. Evo:
Posojilo — denar, ki se ga ne vrne.
'Posojilo garantirano — denar, ki se ga garantirano ne vrne.
Goljufija — glej bilanca!
Bilanca — glej goljufija!
Deficit — kar je nevidno.
Devize — kislo grozdje.
Upnik, inozemski — smešna figura.
Kapital — plod dosledmga zadolževanja.
Lombard — način izposojanja lastnih dolgov.
Obligacijsko pravo — sestavni del rimskega prava, torej negermansko.
Kvartal — glej termin!_
Sanacija — spreminjanje dolgov v posojila.
Statistika — moderno za-slepljevalno sredstvo.
Termin — rok, ko se ne plača.
Menica — hitro se množeč mrčes.
Nelojalnost — upnik, ki zahteva svoj denar.
Hranilnica, njena politika— glej pod rop!
(Po Delavski Politiki.)
Dober kžeft
"Pretepanju za denar", v katerem sta se spoprijela v New Yorku črnec Joe Louis in Italijan Primo Carnera, je prisostvovalo tisoče ljudi, ki so plačali $340,000 vstopnine.
Popolna razprodaja
je sedaj v teku. Deške o/bleke, moške in deške hlače, perilo in druge potrtthffčine po znižanih cenah.
20% do 50% ceneje
SE PRIPOROČA
John Močnik CLEVELAND, O.
6517 ST. CLAIR AVENUE
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK

99
PItOSVETA
Stane um celo leto $6.00, pol leta |3.00
Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) Je treba za novo dru&tvo. Naslov za list i" za tajniitvo j«?
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL,
v n in i: ii u e
K LII HOV
J* Si.
V »l««deeem seznamu to pMl, klubov JSZ, konferenčnih ormiM, «ij in M»ciaU*ticaik p*v»kik ikeeee. Ako priredba vaiega kluba ni vklji,] cena, nam «poročite.
JULIJ.
CLEVELAND, O. - l.Ut kUke it 4» JSZ v nrd« Ijo 7. julija na T»««ke! vo farmo.
SO. CHICAGO. ILL. — V m*^ 14. julija piknik klub« it. 224 JSZ.
MOON RUN, PA—Slavje 30-Ut. niče Proletarca pod pokroviteljstvo« kluba JSZ in Konference v »oboto h nedeljo, 13.-14. julija.
CLEVELAND, O. — Piknik klek. it. 27 in odsekov v nedeljo 21. julija na Pintarjevi farmi.
BEAR CREEK RED LODGE, Itoat Piknik kluba it. 35 JSZ, v nedeljo 21. julija v Happy Brothers Parke, Red Lodge.
AVGUST
CHICAGO, ILL. — Večerni pik.ik "Sava" v soboto 3. avgusta pri Ketla v Willow Springsu.
VVAUKEGAN, ILL.—Piknik klek. it. 45 v nedeljo 4. avgusta.
SALEM, O. —: Piknik in proslav« 30-letnice Proletarca kluba it. 24 JSZ v nedeljo 4. avgusta.
CHICAGO, ILL. — Izlet angleškega odaeka kluba it. 1 JSZ v nedelj« 11. avgusta v Sand Dunes.
CHICAGO, ILL.—Piknik socialisti-čne stranke v Pilzen parku v sobote 24. avgusta.
BRIDGEVILLE, PA. Konferenca klubov JSZ in druitev Prsvetne Matice v nedelje 25. avgusta ▼ Društvenem domu.
SEPTEMBER.
CLEVELAND, O. — Klub it. 4» JSZ priredi slavje 30-letnice Pro le-tarča in 25 letnico u nedeljo 29. sept v Slovenskem delavskem domu.
OKTOBER.
CHICAGO, ILL. — Slavje 25-letai. ce JSZ v nedeljo 20. oktobra v dvorani CSPS.
NOVEMBER.
MILWAUKEE, WIS. — V nedelj« 17. nov. prireditev sbora "Naprej' v S. S. Turn dvorani. Dramski odsek kluba it. 1 vprizori dramo "Rdcce roie**.
CHICAGO, ILL.—Koncert "Save" v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ.
DECEMBER.
CHICAGO, ILL. — Silvestrova zabava kluba it. I JSZ v torek 31. dec. v dvorani SNPJ.
Zmaga unije pullm&n-akih porterjev
Pri glasovanju porterjev, ki delajo v pullmanovih vozovih na ameriških železnicah, jih je glasovalo 5,831 za unijo Bro-therhood of Sleeping Car Por-ters in za kompanijsko unijo "Pullman Porters and Maid« Protective Association" 1,422. Prvo imenovano unijo so ustanovili socialisti. Posebno veliko agitacijo zanjo je izvršil znani zamorski socialistični vodja Frank Crossvvaith.
Resnico o razmerah nudijo delavcem socialistični listi. Či-tajte Proletarca!
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURoJ At 3724 W. 26th Stre*t
1:30—-3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.t Crawford 8440 If BO answer — Call Anetin 5700
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria.Printing Co.
1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.
: m m
i ■
■
■	mximm a a ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ vi
PARK VIEW WET VVAS H LAUNDRY CO.
FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Na« vozniki pobirajo perilo po r*em mestu. Cieero in Berwynu in dovaiajo {iMega na dom
i TOČNA POSTREŽBA j	DELO JAMfENO
■j 1727-1731 W. 21 at STREET	CHICAGO, ILL.
g	Telefonit CANAL 7172-7173
ftiiauAiOiauttiMtBA^	m m
Poučne in znanstvene
knjige.
Romani, povesti, črtice in opiai. ■H
Alt i«" slovenskih književnikov,
(ttre«lil 1 dr. J. Mebingor), vsebuje opiae in »lik« slov. književnikov od Trubarja
dali«'. Kina vezba........$5.00
~A*a -Karo ni na, (L. N. Tolstoj), • i »man v dveh del h, 10S7 str.,
f,roi ..................... 4.00
Btril: ia bacilke. (Damir Fei-
g 1), humoreske, broš........45
i«	(ruski pisatelji),
bro«. 60e, vezana......... 1.00
• Rrd*kova izpoved, (Au*. Strind-
<V»r*), l>« t................ 1.25
B#n-Hur, (L. Wallaee), povest v
d:?ft delih ♦ r V......... . 1.75
<Be«i,	Dostojevski), roman
v dveh d- lih, 75<H >tr.,l>roi.. . S.00 Br'fraj«ki biser, JOVest U starih
dai, broš...................15
Bratje Karamazovi, (F. M. J>o-ttojevi ki), roman v štirih delih, fina vezba, 1122 str..... 5.00
B«j «• pravico, (Fr. J. Milovrš-
nik), povest, broi...........40
Bey, (L. Coloma), roman, ve-
»n .............................25
Beiicaa pesem v prozi, (Charles PtekemK broi..........25
Bele noči—Mali junak, (K. M.
ftostojovski), povesti, broš. .35 Bilke, (Marija Kmet), povesti
in črtice, broš.............35
Brez sarje, (Milan Pugelj), broš...................
KN J14; AKNA "PItOl	jEI	rARCA"
:i(i3» \Vest 2<»th ftlreet, tli i ca 4». lllinoi«.		
.75
.50
.50
.40
Kmečki punt, (A. Scnoa), zgodovinska povest iz upora
»lov, kmetov, vez.........
Konfesije literata, (J. S. . Mtt-
rhar), zbirka npisov, vez... Kaaaki (L. N. Tolstoj), kavka-
ška povest, broi.........
Knea Serebernjani, (A. K. Tolstoj), ruman iz časov Ivana
Groznega, broš............ 1.25
Kreutaerjeva senata, (L. N.
Tolstoj), roman, broš......
L« te strahote 1793, (V etor Hu-go), (povest iz francosko revolucije, brjA................
Ljudske povesti, (Franc Jak-
šič), hroft...............
Ljub*lanski tipi, (Jo<. Suchy), satirično-psihološki obrazi,
ibroš............•.........
Leteče sance, (S. II. Vajan-
ski), roman, broi.........
Lovski spomini, (Vladimir Ka-
pus), broš..............
Moderna knjižnica. I. zv. vsebuje črtice in novele, (Milan Pugelj), broš.............
Med padarji in zdravniki, (Jan-
Cankarjev ahornik, spomin Ivana Cankarja, vez..........
Četrtek, ((i. K. Chestertcn), fantastičen roman, vez.....
Cvetke, (Majar II.), šopek pravljic za stare in mlade, broš....................
.50
1.00
.50
.20 .15
va os vata, -povest, »broš.. Črni panter, (Milan Pugelj), povesti in črtice, broi...... .50
Dolina meseca, (Jack London), —
roman, 504 str., ibroš....... 1.75
Dva svetova,. (Ivan Molek), povest slovenskima priseljenca,
broš. .....................50
Daj nam danes naš vsakdanji kruh, (A. Cerkvenik), povest, broš................40
Deeaaneron. (Giovanni Boccae-eio), 1. del. broš. $1.25, vez. 1.50 II. del, broš. $1.25, vez.... 1.50
.7f
.75

.35
.05
ko Kač), spominu svoje matere, broš........»j...........
Moje življenje, (Ivan Cankar),
vez.....................
Momenti, iz spisov A. P. Če-hova, (Ivan PrijateljUra- _
širana 75c, vez........... 1.10
Merski vrag, (Jack London),
. vez.....................
Mož a brazgotino in drugo novele. "(Jack Ijondnn), broš. . Muhoborči, (Fr. Milčinski), črtice, vez.................
Mlada IjuSrzen, (Altjz K~r»i-
gher), roman, vez. . . .......r,5
.'ded v ladje, (Jožo Pahor), socialen roman, broš.........00
Na krvavib poljanah, (Ivan Maticič), trpljenje in »t-a-bote z bojnih pohodov hiv-SUga slovenskega planinskega polka, vez. ............ 1.25
Na polju slave, (H. Sionkiewicz), povest iz časa kralja Jana So-
tbieskega, vez.............. 1.50
Naša vas, (Anton Wovačan),
ibroš.....................
Na krivih potih, (Žaljski), broš.....................
Spomini Krištofovega Pepčka,
(Joseph ,SiHihy)> lično vez. .SO Srce, (Ivan Albrfcctt), nove.
le, vez...................35
Slika Doriana Grafa, (0*enr
Wilde), roman, broi........75
S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, broš...........50
Sasuti stolp, (Ivan M >lek), povest iz dobe velike ameriške
krize, broš..'...............50
Sosedje in druge novele, (A.
P. C"ehov), broš............40
Siato e Šesto, (Federer-Polja-• nec), povest i*. Ahrurev, br. .20
, Stric Tomova koča...........25
.50 ; Srce, (Aml?l:.<Mlklavči&va), k
vrjrcji mladine, vez........ 1.25
Spomini na Prešerna, (Erne-
stina Jelovšek), broš........65
Srečolovec. (U. Majar), povest, broš................25
Samosilnik, (Anton Novačan),
10 povesti, broš............65
Staroindijske pripovedke, (Jos.
Suehy), s slikami, broi..... 25 Spe ved, (L. N. Tolstoj), broš. .25 Stepni kralj Lear in hiša ob Volgi, (Stepnjak-Turgenjev), broš......................45
Taraan, sin opice, (Edgar Ii.
Burrough), broš. 60c, vez.. .80 Taraan in svet, (Edgar R. Uur-
— roug+O, ve*. ............. .80
Taraanove živali, (Edgar R.
Burrough), broš. 60c, vez. .80 Tarzanov sia, (Edgar K. Bur-
rougto), vez...............80
Taraanova mladost v džungli,
(Edgar R. Burrough), vez. .80 (V « h pet kniir vez. «3.00.)
.50
.50
.50
.15
IV. zvezek: Golida, lfči me-stn«'ira sodnika, Nemški
valxt, Dva brata, Boži-dar Tirtelj, Koilovska sodba v Višnji gori, črta iz življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin ..............
V^ zvezek: Lipe, Pipa to. bak*k Moč in pravica, /upanovanje v Globokem dolu, V rojni kra-i j i ii i, TeloCJa plenica, I* an Kr:r;i Ri Tatten-ba h, pela ruta, Bel <1»-rsr, Ma Ko!p:kem u i ju in DofctOr Zober ......
Zbrani spisi,
Ter* s MoSbn, (Ni. Gogolj), sa-
.80
.75
.30
III. del, broš $1.25, vez......1.50 j Ncč po iadaji, (Liam 0'Flaher-
.40
.35
.20
.15 .40
.75
.20
.40
.35
.75 .75 .50
.35
.00 .40 .35 .50
Deteljica, ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, (Janez Cigler),
. bno*. ....................
Domače živali, (I)amir Fei-
*el), vez................
Deveti januar (M. Gorki); črtica iz ruske revolucije, broš. Don Corea, (G. Keller), roman
<broš....................
Dve slike, (Ks. Moško), broš.. Dvoncžec, (Kari F>wald), naravoslovne pravljice a slikami, vez...................
Elizabeta, hči sibirskega jetnika, broš. ..............
Farcvška kuharica, (J. Š. Raar),
povest, broš................
Filozofska zgodba, (Alojz Ji-
rasek), vez..............
Francka in drugo, (E. Kristan)
broš.....................25
Grrminal, (Emil Zola), roman,
♦',17 str., broi.............. tjfO
Glad, (Knut Hamsun), roman
brož................
Gadje gneado, (VI. Levstik),
broš. 50c, vez.............
v Golem, (G. Meyring), roman
broš. 35c, vez............
Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, (Fr. Milčin-
ski), vez................
Grešnik Lenart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka,
Ibroš. ...................
Hadži Murat, (L. N. Tolstoj),
roman, broš..............
Heptameron, (Marg. Valoiska),
povesti, broš.............
Humoreske, groteske in satire (VI. Azov in Toffi), broš. . . Idijot, (F. M. Dostojevski), I. II., III. in IV. zv. broš. @
65c, vez. @ ............. 1.00
Vsi štirje broširani $2.50, vezani ..................3.50
lagubljeni svet, (Conan I)oyle),
roman, broš.............
I« naših krajev, (Zofka Kve-
der), povesti, vez..........
Igračke, (Fr. Milčinski), črtice, vez. L................
Jaeomkin krog, (A. Koiovni-kov), povest za mladino s slikami, broš.............
Jei»ny, (Sigrid Undset), krasen roman mlado umetnice, 376 »tr., broš.................. 1.75
(P. Chorholoušek), zgodovinski roman, broš. 50c,
vezar. ....................75
Jubilejni zbornik, Oton Zupan-,
čiča, vezan .............. 1.25
Junak našega časa. (M. J. Ix»r-
montov) p, vesti broi........50
Jurltica Agičeva, (Ks. Sandor-
Gjalski), broš. 40c, vez.....60
Kandid. (Voltaire, j>osl. O. Zupančič), satiričen roman, Ibrš. .80 Krištof Dimač. (Jatk U>ndon),
broš.....................
K'«lj alkohol, (Ja<k London),
povest, broš...............
Kajige Cankarjeve družbe aa
1932,	zbirka vsebuje: Koledar in tri knjige fine po-vestne vsebine ........... 1.00
Knjige Cankarjeve družbe aa
1933,	zbirka vsebuje: Koledar
in tri knjige fin« povest no vsebine ............100
Knjig« Cankarjeve družbe aa
1934,	zihirka vsebuje: Koledar in tri knjigo fine povestih vsebine .............. 1.00
ty), roman, poslov. O. Zupan-
č č, ibro*.................. 1.75
Otroška leta, (Maksim (Torki),
povest, broš...............
Ogenj, (H. Barhuftse), «lnovnik
desetnije, vez............
Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, (Izidor Cankar), vez................ 1.00
Obsojenci, (VI. Levstik), povesti, broš...............
Oglenica, (Fr. Za krajše k), po vest, broš...............
Pertinčarjevo pomlajen je, (E.
Kristan), * sanjska povest,
broi. OOc, vez............ 1.00
Plat svona, (Leonid Andrejev),
novele, vez.............35
Prekletstvo. (Martin Anderson-
. . . . .75
80
.80
.05
.35
.35
.50
.50
.60
.30
.60
.85 .75 .50
.35
.75
.75
I tVična povest, bro.i. OOc, vez. (Tri povesti (L. N. Tolstoj), t lo nik v Kavkazu, Starca, K }'>k > zemlje potrebuj« člo-
vo';), bros...........
Ti!: ra fronto, (Damil Feigel), vez.....................
Ulenspiegel in Lam Dobrin, junaka veseljaka iz deželo Flan-dersko, (Charles de Coster), junaška bonba flandrijcev proti katoliški cerkvi, »pan&ki nadvladi in ni«človuaki inkviziciji, 551 str., broš.......... 2.00
Udovica, (I. E. Tomic), povest
broš. 35e, vez.............
Upcrniki, (Ivan I.ah), povest kmečkih uporov, vez.......
V	Ameriko in po Ameriki, (A. Kristan), broš...........
Veliko mravljišče, (Ivan Molele), (Ivan M<»1< k), povest !z življenja slovenskih delavcev v
Ameriki, broš..............
Višnjeva repatica, (VI. Levstik), satiričen roman v dveh delih, broš. $1.50, vez. 2.00 Vitea ia rdeče hišo, (A. Du-mas), roman iz časov francoske revolucije, broš. 50c, voz......................75
V	krempljih inkviaicije, (Michel Zevaco), zgodovinski roman, 401 str., ibroš.............. 1.75
Vojna in mir, (L. N. Tolstoj), najznamenitejše delo .slavnega rurkega pisatelja, 4 knjige, 1750 str., po*, knjiga $2.00,
vse štiri knjige skupaj...... 7.00
Vladka in Mitka, (Zofka K veder, vez. .................40
V	oklepnjaku .okoli sveta, (R. Kraft), v dveh delih, broš. 1.25
Zajedalei, (Ivan Molek), življenje slovenskih priseljencev v
Ameriki, vez............... 1.75
Zadnja kmečka vojaka, (A. fto-noa), zgodovina kmetskifc uporov v 14. in 15. stoletju,
vez..............;...... 1.00
Zapiski iz mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, vez................. 2.00
Železna peta, <Jack Londoti), socialen roman v dveh delih, broš. ................
Zmcte in konec gospodične Pavle, (Ivan Zoreč), broš..
Za srečo, (Fr. Malograjski),
poveat, broš.............
.25 j Zvonar jeva hči, (M iller-Ster-
.50' žaj), povest, broš........
Znanci, (Rsdo Murnik), povesti iti orisi, vez...........
Ženini naše Koprnele, (Rado Murnik), satiričen roman, broš....................
Z ognjem in mečem, (H. Sien-kiovvk-z), povest iz davnih
lot, 681 strani, vez........ 3.00
Zlatar jevo dato, (Avgust fte-noa), zgodovinska povest iz
10. stoletja, t»roš.. , , .......60
Zločin in kaaen. (F. M. Dosto-jrvski), roman v šestih dnlih z epilogom, 004 str., broš... 1.75 Zabavna knjižnica, vsebina: Zločin in madež, Mojster Roba, in Mladih zanikarnežev
lastni životopis, vez........
Zbrani spiai. (Dr. Hinko Dolenjec), broš............i
Zbrani spisi, Val. Voonika, broš...................
.05
.15
.15 .40
.50
.80
.25
.35
5.00
. .Nexo), roman, ,broš......
Pustolovščine dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni, (Jaro-slav Hašok), v dveh dolih, 403
str., Ibroš.................. 2.00
Prva ljubezen, (I. S. Turge-
njev), ljub. roman, broš......05
Papežinja Fausta, (M. Zevaco).
roman, broš............... 1.25
Polom, (E<mil Zola), roman iz
vojske 1870-71, 540 str., *>roA 2.00 Pravljice. (Fran Milčinsk ), s slikami, vez................. 1.00
Plebanus Joannes, (Ivan Pregelj), roman, broš..........
Parižki zlatar, (Silvester K.),
povest, broš...............
Pravljice in pripovedke, (S. Ko-
šutnik), broš..............
Povesti, (Fran Erjavec), vez. Po strani klobuk, (I)amir Feigel), humoreske, bro«.....
Pingvinski j otok, (Anatole
France), vez.............
Prelepa Vasiljica in druge ruske pravljice, (Cvetko Go-
lar), broš...............
Povesti, (Maksim Gorki), broš. Pasti in sanke, (L. S. Orel),
kriminalen roman, broš.....
Pikova dama, (A. S. Puškin),
povest, broš.............
Potop, (H. Sienkiewicz), roman, vez. I. del. $3.00, II. del $2.75, o.ba dela skupaj, 1003
strani ................
Povestice, (Rabindranath Ta-
gore), Ibroš...............25
Podobe iz sanj, (Ivan Cankar),
vez................•......00
Požigalec, (K. S.), broš.......20
Povesti, (Lovro Kuhar), broš. .35 Predor, (B. Kellormann), socialen noman, broK........50
Roman treh src, (Jack I*on-
don), vez................ 1.25
Rodbinska sreča, (L. N. Tolstoj), roman, "broš..........50
Razne povesti, broš...........35
Rdeča kokarda, (Stnnley Woy-man, roman iz velike francoske revolucije, 'broš........ 1.15
Sentjernejska noč, (Prosper Me-
riniee), roman o p«be*nolosti	SLOVENSKI PISATELJI.
verskih bojev v Franciji v 10.
stoletju, broš.............. 1.50 j Ivan Cankar: Zbrani spisi:
Sentpeter, (Jus Kozak) ( roman,
423 str., broš.............. 2.25
Smeh v džungli, (IjOuIs Adamič), avtoibiografija ameriškega priseljenca, 41^ str., broš...... 2.25
Spisovnik ljubavnih pi*cm, (S.
K.), broš...................2f.
Sanin (II. Arcibašev), voz... 1.25 Selo Stepančikovo in nicgovi prebivalci, (F. M. 1 Dostojevski), humorističen roman, broi..................... 100
IV.	zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci, vezana............ 12.25
V.	zvezek: Kralj na 11 tajno-vi, Na klani u, Crtics, O-pombe, 323 »tr., broi... 1.50
VI.	zvezčk: Ob zori, Življenje in *mrt Petra Nov-Ijana in Hiša Marije Po-m-očntre, vezana. ....... 2.2^*
VII. zvezek: Mimo življenja, črtice In novelo ter Kri-
t;čni spisi, vezana...... 2.25
V|II. zvrzek: Gtvia Judit, Khž na g*»r', Potepuh Mai ko in k ulj M itjuž, Op.'ni;e,
377 St-., r> »;... ...... 2.0)
IX. zvezek: V mesečin, Martin Kačur, Nina, Ii Ottak-rint?a v Obcrhollabrunn, Opoinbe, 350 str., '»roš.. . 2.00 X. zvez(.k: V samoti, Smrt in pogrt '> Jakoba Nesreče,. Aleš iz Ra/.ora, (Vtiče, Opombe, 370 str., .broš.. . 2.00 XI. zvezek: Krpanova kobila, Novele, Poslednji dnevi fttt fana Poljan a, Hlape" Jernej in njegova -pravi -a, SaHričn in polemični koi-. * si, Opombe, 409 str. fcroš. 2.00 XII. zvezek: Pohujšanje v dolini Jentflorjanrki, Zgotbe iz doline šentflorjansko,
_____ Novo življenje, Oponviv,.
355 str., brož...... ... 2.00
XML gverek. Za kržem, So»ed 1/ika, Kc rent, 0,v>r»r>e, ^ 350 rtr., broi........... 2.00
XIV.	zvezek: Pesmi, Nioba, trtice, Novele, Illapei,	^^^ pornbo, 313 Str., broš... 2.00 Akropol,, m p.ram.de, (Ant.
XV.	zvezek: Troje povesti, «sr-tk-e, Opomne, 327 str., broš.................. 2.00
XVI.	zvezek: Satir eni spisi, Kritični in polemični apisi, Bela krizantema, Volja in m»>č, U4pa Vida, ())wm-be, 355 str., broš....... 2.00
XVII. zvezek: črtice, Milan in Mib>na, Moje življ «nj \ Grešnik Lenart, Opombo, 33!) str., broš......... . 2.00
(Prv h 7 zvezkov v fini napol-usivjevi vezavi po. ......... 2.75
Finžgar F. S.: Zf>ran spisi:
I. in II. zvez<k:Pod svobodnim solncem, povest «lav nih dedov, 00S sir., 'broš.
III.	zvezek :Iz modernega sveta, roman, 280 str., broš. 1.75
IV.	zvezek: Deklo Ančka «in Srečala sta se, novela, 200 str., broš.......... 1.25
V.	zvezek: Prerokovana, Slike iz svetovne vojno, 204 str., broš.............. 1.25
VI. zvezek: Sama, Kakor Pelikan, Boltežar, Naš vsakdanji krrh. Tri Črne žene,
1*50
.00
.35
.75
2.<M
Kersn.k Janko:
broširani:
L zvezek: Agitator ...... - .50
II zvezek: Lutrski ljudje, Testament ............05
III.	zvezek: Rošlin Vrjanko, Jura gospoda^ in Očetov greh ......T......... 1.00
IV.	zvezek: Gospod Janez, , Kmotske slike, -Humoresko. Povesti za ljudstvo l.Ofl
V.	zvezek: Pesmi, Borit« novice. Kritike, Komentar 1.25
VI.	zvezek: Njegovo delo in doba, I. seiitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. .*ešitek: Novelist
in Politik ............"2.00
PESMI IN POEZIJE.
.35
1.75
.35
.40
.15
.25
.15
Aškerc), poetični spreh xli pO Orientu, fina vezba.... $1.00 Atila v Emoni in Romanca,
(Ant. Aškerc), broš........50
Balade in romance ' in Stara
pravda, broš. '.............50
2.50
209 str., broš.......... 1.25	(Fr. Levstik), vez..
VIL zvezek: Moja duša vasu-	Poeziie dr. Franceta Prešerna
Jadranski biseri, (Ant. Aškerc)
"fina ve*ba ....T......... 1,00
Job in Psalm 118, (S. Gregorčič), vez.................50
Junaki, i psko pesnitve, (Ant.
Aškerc), fina vezba ...... 1.00
Moderna francoska lirika,
(Ante Debeljak), vez.......50
Mučeniki, slika iz našo proti« reformacije, (Ant. Aškerc),
fina vezba .............. 1.00
Mlada pota, (Oton Zupančič),
broš.....................40
Preproste pesmi, (Mile Klopčič),
ve«.......................50
Poezije, (S. Gregorčič), I. zv.,
vezan ................... .50
Poezije (S. Gregorčič), II. zv.,
vez................] . . 1.00
Poezije (S. Gregorčiči, ilustrirana izdaja, velik format,
vez..................... 1.25
Poezije, (Dragotin Kette), vez. 1.00
.< 5 .50
.80
.25
.25
.40
.75
.25
1.50
.05
.40
.26
I.	zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika, izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjeto, veZana.. $ 2.25
II.	zvezek: (Vtiče in povesti ter Kritični in polemični sp >i, vezana.... 2.25
III. zvezek: Jakob Roda, Potovanje Nikolaja Nikiča, /!a narodov blagor, črtice ter Kritični in polemični spisi?" vezana..... 2.25
je,' J^pomini na petelina, Slike brez okvira, Pisarna, Gospod, 272 str., broš. 1.25
Levstik Fran: Zbrani spisi za < mladino, vez........... 1 nA 1
Maselj Fran-Podlimbaraki:
Zbrani spiai, fina vezba. «<
I.	zvezek: Slike in črtice, Gorski potoki in Tovariš Damijan, br. $1.25, vez. 1.75
II.	zvezek: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice, broš. $1.25, vez... 1.75
Oba skupaj, broš. $2.25, vez. 3.25
Pregelj Ivan, zbrani spisi:
I. zvezek: Štefan Golja in njegovi. Tolminske povesti. broš. $1.10, fina vez. II. zvezek: Bogovec Jernej, Ralade v prozi, broš.
41.10, .fina vezba..... 1.50
IV. avezek: Ztfodbe zdravnika Muznika, Tolminske matere sv. noč, vez 1.50
Tavčar Ivan: Zbrani spisi:
f. zvezek: Gospa Amalija, Dona Klara, Povest v kleti, Anton.o Gledjevič, Bolna Ifisbezen, Mlada leta. Margareta. Ivan Slavelj, Valovi življenja, Mo<l gorami, 500 str., Ibroš..... 2.00
II. zvezek: In vendar —! So-ror Pia, V KArlovcu, čez osem let, Tat, Gospod Ciril, Mrtva srca, 480 str.,
ibroš.................. 2.00
HI. zvezek: Otok in struga. Tiborius Pannonicus, Ku-zovci, Vita Vitae Moao, Janez Solnco, 404 str.,
broš.................. 2.00
IV. zvezek: Grajski pisar, 4000, V Zali, ta«wlbljeni bog. Pomlad, 512 Mt.% Bri '2.<>i> V. zvezek: Izza kongresa 2.00 VI. zvezek: Cvetje v jeseni
in Visoška kronika .... 2.00
Trdina Janea: Zbrani spisi, fina voaba, vsebina: U. iv.: Bajke in povesti o
•Gorjancih ........... 1.75
III.	zvezek: Bajke in povesti 1.75
IV.	zvezek: Bajke in povesti 1.75
Jurčič Josip: Zbrani spis!, (nova izdaja,) fina verJ>a:
I.	zvezek: Pesmi, Narodne pravljiee in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, UboStvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen...... 1.25
II.	zveze: Spomini starega 81ovenca, Tihotapec, Juri Kobila. Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitov
in Grad Rojinje....... 1.25
III. zvezek: Kloštrški žolni r
in Deseti brat ........ 1.25
Pesmi življenja, (Fr. Albrecht)
vez. ....................
Pesmi, (Srečko Kosovel), broš. Pohorske poti, (Janko Glasor),
broš.......'.............4
1 00 Primož Trubar, (Ant. Aškerc)", zgodovinska epska pesnitev,
vez.....................
Solnce in sence, (Ante Debeljak, broa.v...............
Slutnje, (Ivan Albrecht), broš. Slesk? pesmi, (P. Bozruč), vez. Plamteči okovi, (Mile Klopčič), broš. 25c, vez.......
Pesmice iz prirode, (VI. Ka-
pus), broš................35
Sto let slovenske lirike,, od Vodnika do moderne, (Cv. Golar), broš. 05c, vez. . . . V zarje Vidove, (Oton Zupančič), pesnitve, broš.......
Svojemu narodu, (Val. Vodnik), broš................
Trbovlje, proletarsko pesmi, (Tone Seliškar), broš. >35c, vez. ....................
.35 .50
.35
.50
.50
.35 .35
.35
1.00
.35
.25
IGRE.
Anfisa, (I/eonid Andrejev),
Ibroš^rana ...............
Beneški trgovec, (Wm. Shakespeare), vezana ...........
Čarlijeva ženitev—Trije ženini (F. S. Tauchar), dve ša-loigri, enodojanke, broš.... Golgota (M. Krlež), drama v
treh dejanjih ............
Gospa a morja (Henrik Ibsen) igra v potih dejanjih, broš.. Strup iz Judeje, (J. S. M a -
char), . . ............
Hrbtenica, (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom..........
Julij Cezar, (W. Shakespeare)
—l'l I I I Ml»»l»>l> , , ,-
M ar bet h, (Wm. Shakespeare),
vez.....................
Othello, (Wm. »Shakespeare),
vezana ..................
Očiščenje, (Angelo Cerkvenik) tragedija v šestih scenah . . Romantične duše, (Ivan Can kar), drama v treh dejanjih,
vezana ..................
Sen Kresne noči (Wm. Shakespeare), vezana ..........
Umetnikova trilogija, (Alois Kraigher), tri enodejanke, so celota zase, broš. 45c, vezana ..................
.50
.35
.50
.25
.40
.45
.25
.50
.50
.50
.50
.00
.50
.00
Pesmi, poezije, igre.
Angleike knjige socialne in znanatvene vaebine.
1 AnK!eško.«loveniko_ berilo,
(Dr. F. J. Kern), voz..... 2.00
Čitanka o higijeni, (Dr. Ivo
Pire), ilustrirana, vez....... 2.00
Čuda In tajne življenja, (Dr. Anton Brccelj), splošno živijo njeslov je ...............75
Domači zdravnik (Kne'pp) broš. 1.25 Elementi moderne izobrazbe,
(I. Molek), br<*š. 40e, vez... Idejni predhodniki današnjega socializma in komunizma,
<Abditu#), broi. ..........
Ilustrirana lepa m.iska. navodila za fmin\anjs, vez.......
Mat rrSiiilta p^nvjč zdrave mu in I o'n'—iu dojenčku, (Drv Matija Amhrožič), s 30 hlHtumi .35 Jugoslavija, (Ant. Melik), I. in II. del, broi. $1.50, vez..... 2.00
Kako je nastalo današnje delavstvo in njegovo gibanje?
(Dr. D. Lončar), broš......
Kapital, (Kari Marx), poljudna
izdaja, vezana...........
Kari Marx, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Boer) . . . . Kletarstvo, (Bohuslav »Skali-
cky), broš. $1.50, Vez....... 2.00
Koledar Cankarjeve družbe
1930, broš. . ..............
Kratka srbska gramatika, (Dr.
Josip Mencej) ............
Kratka Zf?odo*-»ne Slovencev, Hrvatov in Srbov, (Ma' ja Pire)................
Mridro delo in kapital, ^Kurl
Varx), broš..............
Misterij duše, (Dr. Fr. Gosti), |M>ljudni pregled psihiatrije,
vezana .................. 1.00
Naš jezik, (Dr. Joža Glonar),
vez......................25
Naš eadašnji ustavni položaj,
(Dr. Štefan Sagadin) .....50
Na rod no-gospodarski eseji . . . .2v> O zdravju in boleznih, (Dr. Ant.
Breei'j), ibroš............. 1.50
O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do ustanovitve jugoslovanske ' socialnodemokratične stranke (1848-1890), (A. Kristan),
broš. 75c, vezana ........ 1.00
O konsumnih društvih .......10
Politika in zgodovina (Dr. Dragotin I/or.čar), broš.......
Praktični socializem, broš. . . . Priče evolucije in Adami pred Adamom (Ivan Molek), broš.
35e, vezana ......-.......
Proletnrska etika in ~ morala,
(Ivan Molok), broš.......
Prva pomoč, (Dr. M. Rus), s
40 slikami, firoš. ........
Psihične motnje na alkoholski
podlagi, broš. 75c, vez..... 1.25
Rastlinstvo naših Alp, (F. Seidl)...................
Razvoj socializma od utopije do znanosti, (Friderik Engols,
prevel M. ?.agai) ........
Ropnrr.ka trojica, (Claessens-
Molek) ..................
Slovenski pravopis, (Dr. A.
Breznik), broš...........
Socialni ideali in Kako ai je človek ustvaril boga. (Mo-lek-Keracher), broš. Slavonska kuharica, (S. Felici-ta Kalinšek), vez., G00 strani, ilustrirana ........... 4.00
Smernice novega življenja _
(Dr. K. Ozvald), broš......40
Spol, ljubezen — materinstvo
(Prof. dr. Zahor), trda vez. .35 Spretna kuharica, vezana .... 1.25 Strokovne .organizacije v Sloveniji, broš..............
Svetovna vojna in odgovornost •ocialiama, (E. K.), broš... Uvod v Budhizem (Joseph
Suchy) ..................
Varčna kuharica, (Marija Re«
mec), vezana ............
Vladar, (Niocolo Michiavelli),
broš. . +..................
V novo deželo, (E. K.), broš. Zadružna prodajalna ali kon-
sum ....................
Zadružni koledar 1929, izdala Zadružna založba v Ljubljani ...................40. .
Zadružni koledar 1930, izdala
Zadružna založba v Ljubljani .40 Za staro pravdo, (Fran Erjavec) .....................36
Zbirka domačih zdravil, S poljudnim opisom človeškega
telesa, broš..............
Zbirka rudarslcih in fužinskih
izrazov (J. Bezlaj) .......
Zdravje in boleaen v domači hiši, (dr. Just Bačar), I. del: Sestava, delovanje in nega človeškega telesa; II. del: .Smernice zdravega življenja. Ilustrirana, vez......1.25
Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088
strani, ilustrirana ........ 3.50
Zgodovina socializma v Srbiji,
(Fran Erjavec) ..........
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, (Ant. Melik), dva zvezka broširana, I. zv. 75r, II. zv. 05c; oba zvezka skupaj ..................... 1.25
Živčevje človeka, (Dr. Alfred Aerko), ilustrirana, vez.... j2.50
letnik 1932, vezan ....... ,76
letnik 1933, vezan ........75
letnik, 1934, vezan........76
letnik 1935, vezan........75
Cankarjeva sliki na dopisnicah, 2 za ................05
(Imamo dvojne vrste.) Krea, vezan, letnik 1921-22.. 1.00 Informacije o dobavi državljanstva Zedin jenih držav .15 V'l'-*'»rec> vezani letniki 1919-28, vsak ........... 3.00
.40 .10
.50 .10 .00
.50
.25
.25
.35
.30
.25 .25 .15 1.25
.4U .25
.10
.50
.20
.15
-RAZNO.
Ameriški družinski koledar,
Znanstvene razprave, politični in froapodartlco-tocialni »piti, učne, zdravstvene in druge knjige ter broiure.
Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata ...... .15
Ali spolna vzgoja res ni potrebna? (Franjo fcgeč), broi. .35
letnik	1016,		.40
letnik	lt lt,		.65
letnik	itto.	vezan . .	......65
letnik	1922,	vezan ..	..... .75
letnik	1922,	broš. ...	_____ .50
letnik	ItSl,	vezan ..	......75
letnik	1926,	vezan ..	......75
letnik	r.»2 7,	vezan ..	......76
letnik	1928,	vezan . .	......75
letnik	1929,		. .75
letnik	1930,	vezan ..	......75
letnik	1931,		
ANGLEŠKE KNJIGE.
American Outpost. (Upton
•Sjecaii), spomini njegovega
življenja ................ 2.00
As 1 See It, (Norman T-homas) pogled na sedanjo razmere v
kapitalistični družbi ....... 1.50
\mor!can Corimunun, (James
On aD, v«7ann ........... 1.21
•\merica'« V/jy Out, (Norman
Thoma*) ................. 2.00
Anarchism and Socialism, (Geo.
Plechanoff), vez...........60
Ancient Low!y, (C. Osborne Ward), dve knjigi, 1313 strani. vez..................'3.50
Ancient Societjr, (Lewis H.
Morgan), vezana ......... 1.15
3rass Check, (UpUn Sinclair), Slika korumpiraaoMi kapitalističnega žurnalizma, vez. 1.00 Civil War in Austria, (Julius Deutseh), Commander on the
Barrlcades of Vienna.......25
"Debs, His Autfhorized Life and Letters", (David Kars-
ner), vezana v platno.....76
Debs and the War, njegov govor v CantorHi, ()M in pred
poroto na sodišču.........25
Drugless Health, (Jos. H. Greer, M. I).), zdravljenje
brez zdravil, broš.........75
Dynamite, (Louis Adamič), The »Story of Class Violence
In America............... 2.00
End of th^ World. (Dr. M.
VVilhclm Boelsche), vez. .. .60 Grandsons, (Louis Adame), A
story of American Lives... . 2.50 Goose-Step, (Upton Sinclair), fttudija ameriškega visoko-šolstva, nad katerimi imajo kontrolo privatni interesi,
vez..................... 1.50
Goslings, (Upton Sinclair) vez. 1.50 Hundred Per Cent, (Upton •
Sinclair), Povest patrijota. 1.00 Jungle, (Upton - Sinclair), povest iz čikaških klavnic.... 1.50 Jirrmie Higgins, (Upton Sin-člair), povest socialističnega
agitatorja med vojno ..... 1.50
Kari Mara, biogra*)hical me-moirs (Wilhelm Liebknecht)
vezana ...................60
King Coal (Upton Sinclair), povest iz štrajka coloradskih premog.irjev 1. 1913-14, vez, 1.25 Law of Biogenesis (J. Howard
Moore), vezana............60
Life and Death, (Dr. E. Teich-
mann), vezana.............60
Monoy Changers, (Upton Sinclair), novela z Wall Streeta, v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize 1. 1907. Zanimiva vse skozi, vezana 1.25 Mountain Citjr, (Upton Sinclair), novela, vezana...... 2.00
Oil, (Upton Sinclair), novela, vezana .................. 2.00
?hysician in the House, (J. H.
Greer, M. D.). Domači zdravnik, vezana ......... 1.60
Republic of Plato, vez....... 1.50
R»ght to bo Lazy, (Paul Lafar-
gue), vezana .............60
Robcrts Rules of Order, vez... 1.50 Roman Holidajr, (Upton Sin-
clai), vezana ............ 2.00
Science and Revolution, (Er-
nest Untermann), vez......60
Sex Science, (Jos. II. Greer, M. D.), znanstvena razprava
o spolnh problemih, vez.....75
The Social Revolution, (Kari
Kautsky), vezana .........60
Struggle Between Science and Superstition, (A. M. Lewis),
vezana . . . ................60
They Call Me Carpenter, (Upton Sinclair), povest iz Los
Angelesa, broširana .......76
The Road Ahead, (Harry W. Laidler), abecednik o kapitalizmu in socializmu......75
The Cry for Justice, (Upton
Sinclair), vezana ........ 1.50
The Profits of Religion, (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatne
interese, vezana ...........50
Vital Problems in SociaJ Evo-lution, (A. M. Lewis), vez. .60
The Wet Parade, (Upton Sinclair). Opis bivše subaške
Amerike, vez............. 2.00
Yerney's Justice, (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič), vezana v platno .50 Walla and Bars, (Eugene V. .Debs). Njegova poslednja knjiga, vezana ........... 1.25
Naročilom priložite postni ali ekapresni money order, ček ali gotovino. Za manjia naročila lahko pošljete poštne znamke. Pri večjih naročilih popust. Kdor želi vezane knjige, cena toliko višja kolikor znaša vezba.
PROLETAREC
3639 We»t 26th Street CHICAGO, ILL.
A Y ugnali* v WV«klv Devoted
to the Interest of t!ic Worh-A'»
OPF1CJAL ono AN OF
Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMON\VEALTH
NO. 1451.
Publiahad W.«kly at 3639 W. 26lb Si.
CHICAGO, ILL., July 3, 1935.
VOL. XXX.
SLUMS CONDEMN CAPITALISM
The sitim distriets in the larger American eitiea are an ugly pieture ereatel by the capitalist system. In spite of the abundance of material, rkilled tradesmen, architects, ready to replace these sights vvith ne\v modem homes, they stili remain, breeding disease and erime.
In Vienna. Au.*:ria, when the Socialista eame into power this problem vvas one of their first concern. The slum distriets vvere rcplaced with beautiful modem apartments, play-grounds and parks and rented to the workera for as low as $3.50 per month. In America these ugly sigbts stili exist. Why?
The Reading Labor Adyocate ansvvers this question in the follovving articlc:
"One-third of the American people are condemned to live under unheaUhy slum condi-tions. That is the conclusion to be dravvn from an analysis of slum conditions in 15 leading cities, made by I)r. Edith Elmer VVood tor the Public VVorks Administration.
Whv must so many Amer-icans live in 'buildings and nejghborhoods unfit for human habitation? Is it because the nation cannot provide the ne-cessary buildings and improve-ments? No, these United States can provide ali the material that is needed to build and beautify. Is it because Amer-icans lack the skill to ereet &pacious, sanitary convenient homes? No, building tradesmen by the many thousands are ready to do the vvork.
"Well, then, — WHY?
"Because—nobody can make a profit by building homes. And because under the present economic system—vvhich Pre-sident Roosevelt cheerfully an-nounces he intends to preserve —people can go rot if private
profit interest* cannot 1 >«* er ve 1 b.v supplying them vvith the good life.
"Under the system of pro-duetion-for-profit, houses can built:
"By private interests, or—
"By the government.
"Private interests won't buil l houses because people are too poor to buy or rent them.
"The government won't buil 1 houses because to do so would be to interfere vvith the pri-vate-profit racket.
v
"Truly, the American people are paying a terrific priče for permitting the profit system to
jContiiKie. The destruetion of [ that jystem and the ushering in ot a co-operative plan vvhich vvill produce food, clothing and shelter for use aud not for profit ahould be the issue to unite ali vvho vvihh to preserve civili-I zation. Kvery real progressive j—and especially every vv >rker —should unite upon that issue a ga i n« t the Roo.se velU, the Hoovers, and against aH other conservatives vvho are seeking to bolster up a system vvhich has alwaya exploited producera in the past and which novv con-demns millions to live n\ean lives in a vvorld of potential abundance."
Spains Socialista Rise in Their Might Despite the Terror
An rm»i*tn«' dem o nitrat ion of the -i'rength of the Socialist and |-<V»r movement in Srain, de»pite the *rv »tre reprerdon since the un ure^ful revolt last Ot'«l>er, vvas given re-ri»nlTy at a m'rhty dvmonstratlon in Valenria.
More than 100.000 vvorkers nourt ! into thst city to hear a fiirhMng neech l»v Ex-c»remier Manual A/ana, 'u*t released from iail. The meeting w • h a croihing blow to the h open of th« reactinnarie* vvho hope-J that £>• •i«! m and t h«* Imb r mov-mcnl w • r «• •omeletelv, destroyed foll<»wing the failure of the Octdber upriaing.
A t th? same time t»»eie •« rejo;cini? in f\>ain over the reopening of the nffiees of the General Union ot VVorkers, follovving the- Vemarkabl * I)ay demonstrations in '»very pa»rt of Soain.
4tWHAT WILL PEOPLE SAY"
A person vvho is alway-< a'kin.«r "VVhat will people say?" is an igno minous slave, a covvard and a nonen-
tity.
f* lppose Socrates had a ked, 'VVhat vvill people say?"
SupjH>se Jesus Chri*t had asked, "VVhat vvill people say?"
Supnose Charles Darvvin had ask--d. "What will peonle say?"
.^ 'pno-- • Kari Marx had asked, "VVhat vvill people say?"
S u p pose Will am Lloyd Garri<on had asked, "VVhat vvill people say?"
Suppose Susan B. Anfhony had asfced, "VVhat vvill people *ay?"
Suppose Eugene V. Debs had asked. "VVhat vvill people say?"
Suppose any of the really great men and vvomen of history, knovvn and unknovvn, had asked this stand-ardizing and mentally enslaving ques-tion.
They vvould not have been great. The.v vvould not have helped the wor!d »o move forvvard. They vvould have been *tationary.
The epoch makers of ali ages have rcorned thi.s que*tion. They have de-fied tradition. They have thought for themselves. They have boldly laid their epoeh-making thought before the people, and have taken whatever eonsequences there vvere in the way of misunderstanding, abu.se, ri licule, and soTietimes persecution.
Suffered?
Of course they have suffered, in a way. But the joy of being true to themselves—of being true to the best that vvas in them—far outvveighe 1 the suffcring. Many of them vvere
Our Doings Here and There
Frank Barbic from Cleveland re-ported last vveek that the comrade« of »branch 45» J?F vvill hold an outing Sunday, July 7, at Tancek's Farm. They extend a cordial invitation to ali friends and symnathteers. — One busy comrade in Cleveland Is Anton Jankovich, our suh go-getter. His regent letter contained 27.
Last vveek comrade Elizabet h M. AmJbrozich of Moon Run, Pa., gave an account of the 30th anniversary program of Proletarec, a two day affair vvhirh vvill be sponsored l»y the JSZ Conferen'-e of VVestern Pennsylvani-j and branch 175 on Sa-tur«lay and Sunday, July 13 and 14. They e*pect a large crowd of vi^itor.; from near-hy-towns and are prepar-ing a fine program. This anniversary of Proletarec vvhich has fought for the interest of Labor thru-out its ex-istence, deserves a large attendancc. We urge the readers and sympathiz-ers of Proletarec to turn out in full numtbers.
•
In Shi'boyj?an, Wis„ comrs le Frank Stih was out recently soliciting suthi-for Proletarec. The result of his vv >rk vvas 1.1 renevvals. A letter from com rade Vincent P lige'j fr<.m West Alli contained H more. Jaro-h Hozic in Mil waukee never fails us an l gets in 2 the chfeag« ff-frtet crrmrHite; Chas. Pogorelec turns in I) su4>a, Fr Bizjak comes thru with 3 an<l Fran^
and Angela Zaitz with 2 each.
•
In a box article on the front pag of last wcek's rasue of Proletarec wa published a program of setion for ali member s of JFF bran:'hes. We should strive to carry out as many of the sug^estions thercin as possi<Sle There are tvvo thing« evcry mem"»er can do and that is, getting ncw mem-bers to join the branch and aolicitin« s»bsr*riptions for Proletarec. Al. member* should renpond to this call. Boost your branch vrith ne<w members and inerease the circulation of Proletarec.
a
This Fall it will be 25 years sincc the Yugoslav Socialist Federati »n vvas oriTanized. A number of branehes are already planning to ob^erve this ann'versary. Branch 4U in Cleveland has reserved its date for £unday. S<»ptemfSrr 20, at the Slovene VVorkers Home.'in Chicago, branch 1 ,vvill
sponsor its program in October at the C&ps Hali.
*
At the meeting of our Engli;h Setion of branch No. 1 held last Friday is vvas reported that 104 pamphlet < vvere aold by the members during the month of June. Future activities planned for vvere street corner meet-ings, a drive-for nevv members and an outing to the Sand I)unes on Sunday, August 11.
*
At the JSF Conference held May 19, in Wauk»-gan comrade Ant. Kam-niker reported aHout the various activities of their English Se?tion of branch 37 in Milvvaukee. We hope they vvill occasionally let us knovv also thru the columns of Proletarec of their vvork. — John Rak.
WHICH GROUP?
Throujfhout the years as .one sit* in retronpectron there have been v,ry dof nitely defined groups makiner up the personnel of every labor union.
There has been one very smal' group. generally a minorit.v, of the momVrs who vvould actively entrag" in tho work that is always ne?e vary to carry on.
} Among this group vvould a!ways b( found those vvho make trp thr off -er~ ind working committees vvho do the ictusl vvork of conducting the affair-of this organization.
Then should be addrd tho«'.» vvho attend the meeting regularly an I by their presence and vrith the co-^era-t ve špirit of contributin? thoir store of knovvledge tovvard satlrfactory so-lutions of the prablems.
The second group is generally made up of too larjtc a percentp^e af the menVbership and include those vvho feel that the mere payment of their dues fulfill their obligations to the union, and a large part of the deatructive criticism always come s from them.
They are the ones vvho always can teli you that this or that officcr or member Is vvrong or not deipendahle, but ver.v generally cannot Njrn.sh better plans than tho»e being foll »w-ed or procrf that al) ia not vvell.
The one small group makes ali the effort larg'_»ly vvithout pay, vvhiie the largrr group furnishes—what?
Which group do you belong to?
—The Labor Newa.
hounded, traduced, in.-ultrd, ostracis-ed and maltgned^-^ut vvhnt of that? Their live\vvctfe w>>rth living because they helped Tne vvorld forvvard. The lives of their maligners vvere not vvorth living, for they tried to make the vvorld stand stili.
The Milvvaukee Leader.-
Sarcasm in Kansas
And at the height of it ali. wh.L» the inexi)lic-able calsmity wns nuttin'* its paraly» ng handi upjn the orderly ormreases of life, someone wrotc in dust on the »»late-glas* vvind >w of the b isted First National bank of a high plains tovvn:
"Ashes to ahht«s, dust to dust, the men folks raved and the vvimmin* cussed. take it, and like it, in God vve tnaat."—William Allen VVhite, editor, Kmpor a Gaiette.
MORE PRODUCTION-BUT H0W?
VVriling in a braml nevv ma-trazine called The People's Monty, Richard T. Ely Mays vve need more production.
VVhile this idea may scare some- of the nevv dealera to death, the fact i s that vve do need very greatly inereased production; but the ques»tion is hovv to get it; also hovv to dis-tribute it if vve get it. Pro lucts vvould not do any good if not distributed.
.Thtre vvas much production :n lf)29 and for some years previous, but there vvas not proper distribution. The na-tional income vvas distributed vvith groteaque unfairnesa; hence t he people (li.l not have the money to pay for the thingii the.v vvanted. They bought large quantities of products and vvent in debt up to their neeks. Of course that could not last, and it didn't. Since then, production has greatly de-creased.
The industrial plant is oper-
The Yevtich Governmer.n, vvhich came into offk-e four months ago (and vvhich in a parliamentary cr sis reaigned June 20 this year), earried on energetic pr««paganda abroad vith a vievv to convincing the vvorld that it vvould set the country on the ro»d torvvards internal pacification and He-mocracy. It vvas for this purpose als-i that the recent electims mere held. In pract ce. hovvever, it has been «hown thit there is no sign of demo-crac.v in Yt>go«lav!a. It vvas possible to carry on election eampaign to a restiicted extent, and in this can-ne<*tion the Socialista proved them-aelves to be esger for the fray. But at the conclusion of the ele?tion eampaign it was clear that the Government vvas prtipared to secure a majority by force and cunn ng.
The Socialists had to overcome enormous dif f.culties. Nevertheless they succceded in collecting lists A nominations in 205 constituen?ies. vvith the result that their list of kandidate!) vvas sgned by 7.000 eleetors. Candidates vvtre also put forvvard in ali the 400 con«tituencies. In -tpite of the open elections it b came quite e vide nt that the Socialist list vvould not on'y »_»cure the !?gal min mum of 50.00') v. es, but al o that in certain d »tri c t s, for exan'ple in thv Slovene distriets on the Austrian frontier, it
vvould actually aerio>usly imperil the H*»ction of the Government candidates. "
In order to avoid this the Government vvas guilty of a despicable election fraud. At the conclu<ion of the period for submitting the list of candidates the Minister of Justice order-ed that the signatu.es of the candidates and their sObstitutes si ould not be certified before the courts in the places vvhere they resi ded but befor» the coorts in the constituencies in vvh ch they were standing. According-ly our candidates had ncither the t me nor the possibility to appi-ar l»e-fore other courts in ord<*r that their signatures might be verified. This vvas actually impo^s^-ble for th" fur-ther reason that in the remote distriets on the AJban an frontier^ f ir ex*mple, it vvas intpossrble to fin I any»body who could have appeared as a vvitness before a court in order to declare the identity of our candidates. Our comrades hnped that the courts of cassation vvould not re?og-nir.e this instruetion from the Minister of Justice, since it vvas given too late and vvas a patent fraud. and since on the other hand it is ex-pressly provided in the civil lavv that every distriet court is competent in cases concerning the verification of a signature. But as the judgcs in
Yugoslavia are not ind^pendent, and as their security of tenure has been abroirated and the judges in the court of ea^sation vvere changed during the election eampaign, it vvas nevertheless possible for the court of cas-sation, relyinsr upan this instruetion f-om the Minister, to declare the Socialist I st to be irregular, vvith the result that it wa> nbt admitted for the election.
In the ranks of the vvorkers this decision ca used the greatest indigna-tion. Our comrades made many sac-rifi es in order to dravv up a li<t of candidates of their ovvn. Quite a number of salar ed employees and vvorkers in public services, and pectally raiVwaymen, were dismissed or transferred to remote distriets. In several constituencies the distriet chairman forcrbly confiscated the sig-natures collected by the vvorkers' offic als, or d rove out, and somc-times arrested, the pr.^pagandists. And .vince ali the^e me t hoda faileJ to drive the Socialists out of the eampaign the authority of the Minister of Justice and the court of caasation had to be abused in order to make Socialist representation i m possible. They vvill continue their untiring labour for the development of the idea of Socialism in Yugoslavia.
—International Information
44
Japan Proposes Demilitarizing Soviet-Manchukuan Border
(Nevvs Jtem)

By John M. Work
ating only at a fraetion of its capacity. It does not operate more fully because the ovvners do not find a profit in sight. The people have the capacity to con ume even more than the plant-could produce, and, if the.v could buy vvhat they vvant, it probably vvould have |o be extended somevvhat. No conaldcrabla estfmloa la likely to take plače under this sys-tem, for the same reason that the plant does not run full blaat: because no profit for private profiteers is in sight. One of the reasons why capi-talism is through lies in the fact that there is no plače for the capitalists to invest thrir .Hurplus capital profitably.
There could be greater pro-
duction and equitable distribution—through socialization of industry.
This should be undertaken on a national scale by the federal government and on a atate scale by the state govern-ments.
VVhat a pity H is that the federal and state governmenta are not in charge of men who have the vvill to spend most of the four billion dollars, recent-ly appropriated, in this way, 80 that H vvould leave permanent prosperity in its vvake!
The national and state-gov-ernments vvould be in charge of such men if the people had not made the terrible mistake of voting the Democratic and Republican tickets.
•^miiiiiii".....
Searchlicht
I llllllll.....
Donald Lotrich
ll^.......I>lll
, After the regular monlhly meeting of Branch No. 1 JSF vve had a dis-cussion on the communist tactics in seeking unity with Socialists. Frank Zaitz, editor of Proletarec, led off vvith a brief summary of vvhat th-? communists have done since the break in 11)17 and their manipula-tions of various j>olitical groups and eonvent ons in America.He relatedthe stand~of these revolutionists in other foreign countries and made compari-.sons with what the Communist government of Russia has been forced, by the turn of events, to do. Com-promise deals, trade and friendship pacts have been possible vvith the most reactionary gavernments but a like agret-ment with the Socialists vvas not desirable. Zaitz had the friendlitst of gestures for Russia and only used this as a means of illu3-traUnvf hovv inconsistent the communists have been thru aH these years. Others took up the cuigels for and against the tacticA of the communists and Russia.We are in perfect agreement vvith most of vvhat comrade Zaitz had said. In su.^h a dfacua-sion hovvever it vvould be beat to omit mention of our present internal con-flict. I am of the opinion that com-munism vvas never the issue of our pres-jnt internal contr>versy. It wi:< raised bv the right merely to detract our minds from the real issue. In that sense they deserve to be re-priman 1-ed. But, as stated, that wa5n't the issue anyway.
To conclude the follow-up of the meeting vve heard various reports and acct pted three nevv members. For the Social Study Club it vvas reported that our best month in 1935 wa* May. Prospccts look bright for many more nevv members.
Some stress the fact that we mu3t put more energy into the movement of youm? fol^s. Thcy are entirely right. Hovvever, many, many eligitble cnior candidates are stili at large. Nevertheless, it vvould be a great .h ng if our Social Study Club vvould <ccure at least another dozen ne-w members. The only v%ay that can be
done, is by vvork and the difficulty lies in that the aetive comrade* are already overworked. We vvere glad to annex our aetive Johnstonian comrade Frances Rak vvho, no doulbt, vrill be able to do much for our movement here. — Even about our Falcons there isn't that interest froim our comrades that could prevail. When so much good vvork is done by tvvo comrades in keeping up weekly meetings, etc., vve must do something to ex-pand that branch of our organization, too.
VVeVe asking our good friends and comrades to attend the f i f t h anniver-skry picnic of the Chicago Distriet Federation of SNPJ Thursday, July 4 at Kegels Grove in Willow Springs. VVe'11 have ali kinds of games and races and a fitting program at twi-Kght, In the short time of five years the Federation has become a great asset for our people. It deserves du«
recognition, therefore.
*
The Juhe meeting of our Unem-ployed Club vvill be held Friday, July 5- at the headquarters, 2544 S. MU-lard Ave. Members are urged to attend. Others are invited. A number of vital questions are up for diseus-sion.
*
Another change has taken plač« in Yugo5lavia. A change in vvhich the dovvntrodden vvorkers vvill have some opportumty to breathe. Under the dictatorshrp they vvere perfectly life-less. I don't kno/w as the conce3sions vvill amount to much because the vvorkers are too easily satisficd and fhey may take these concessiin^ and forget their demands. We could often question the uselessnesa or usefulness of such gradual change but l suppose history vvould prove that grad-ualness has brought us as much as any violenfand immediate overthrow of the rulers. Progressive forces vvill at least have a chance t) vvork vvithout fear of persecution, if nothing else. Unusual as the voluntary disuol-ution of a dktatorship may be it clearly ahows it inability to govem and rule.
SPECIAL GRANTS NOT SOCIALISM
By Norman Thomas
From time to time I get letters vvhich go somevvhat like this: "I am a /eteran of the VVorld War. I have a »mbbut I also oinght to have my bonus right novv. Look what the bankera got out of ihe vvar." Or "I am a farmer. T^Tike to get paid for not planting cotton or vvhcat. Look vvhat the man* ufacturers got out of the tariff."
Of course there is some force in the argument. We have been living under a system of special privilege "ncourafjed by the Government. But there is neither social peace, nor se--urity, nor prosperity to be found in trying to organize life by a program of bestovving special privilege* on evcrybod.v. It is the troulble «with the capitalist systcm that it doe^n't knovv any other way out. People vvho are used to being paid for nothing vv 11 make poor builders of the co-operativc commonvvcalth.
VVithout arguing in detail the re-Utive merits or demerits of high tariffs, AAA paymcnts or the bonus to cmployed veterans, this much is inesc-apable true: There is no pay-ment to any group as a special privilege. vvhether it is to landlords, stock holders and bond holdera, farmers vvho don't plant crops* or high tariff beneficiaries, vvhich is not at the ex-pense of withholdirg 4o vvorkers part of the just revvard of their labor.
The co-operative commonvvealth does not depend on pass.ng round special privilege. It depends on abol-i.^hing specal privilege and sUbstitut-ing for it a systcm of planned production for use. not profit. Undff such a system ali the fruits of labor vvith hand and brain vvill go to the vvorkers and their dependents.
There is no other way out. Our jofc ia the job of effecting the transfer of the essential means of production from private to public hands as rap-dly and in as orderly a fashion as possible. Then and only then can we truly abolish special privilege.
THE STRONGEST PROVISrON
Three times the Founding Fathfrs, in the Constitutional Convention, rt-jected a clau^e vvhich vvould have given the Supreme Court povver to declare a lavv passed hy Congress "un-constitiitional'*.
But a tough and obstinate i<ld Tory lawyer named J >hn Marshall got on the Suprome Court beneh, and turned out to be smart enoufh to get around the Conatitut on. That's why the strongest consti tutional provision in the Constitution novv is one that isn't there.
—Amcrican Guardian«