Vprašanje draginje reiesio — samo za ministre. rOd kod draginja? Zakaj so davM vedno ve6ji? Zakaj1 ni urejen prora- čun? — Riba smrdi pri glavi! Vsak minister ima 6ez milijon dobodkov! — Na feni zadnjih se^ zakonodajne ga odbora j© vstal poslaneo ziemljoradniško stranke Lazič ter protesliral proti osromnim državnim izdatkom za vladinovce. Miaistri so si sami naka- zali 45 prooentno draglnjsko doklado in {aL0 ima dai.es vsa| dn3vn0: red- ne plae-e 1640 K. dragi^iske doklade 1160 K, poslaniiifciar Unevnio 480 K, kar je slcupaj na dan 3280 K, na mesea 98400 K, na leto pa 1,197.200 K. Zato pi čuda, da clelisje davčni vijalc s vso paro, da rcstejo davki, takso in vsakovrstne pristojbine ad driova do dneva v strahovite višiae in ua &e narod trese v strabu in obupu pred strašno draginjo. K&J je mar iaini&trora, kako drugi ljudja žive, davno so že pozabili, da ja v naši državi i-asto in sto tisoc ljudi, ki s svojirni krvavo in naporno prisliižeiiiiai mesefinimi dohodki niti približno no dospžejo n]ih. diievno T)la5e, Ce jih kdo spomni, da je ogromno tStevilo takih Ijudi v državi, d;: ti Ijudje za svoie težko delo pro sijo iii zahtevajo vsa^' toliko plače, da se lahko skromno prežive, tya pravijo da jo treba Štediti, in 6e še to no poi maga, se pa lačni, nagi in bosi siromaid razupijejo kot uporniM, nezadovoljneži, nebvaležniki ali pa. na kratkd kot brezpravna raja. Za sebe znajo ministri takoj rešiti vprašanje draginje. Cim ve5ia je, tem globejše sogajo ia zagrabijo y držav110 blagajno. S tem jo draginja za. njili re&ena in to v&e brez parlamenta iri brSz kontrolo. iTake samopašnosti in samovoljnosti svet še ni videl driLg]e, kot v absolutizniu Bizanca in orijenta. TOj kar si ministri na tak način grabijo, Se seveda ni v&e. Imamo še ctelo vrsto visokih državnih činiteljev, di^IomatovT zastopndkov, ikonzulov, raznovrstnih šefov misij, in komisij, raztrešenib po celem svetu, ki požirajo enake ali pa še večje svote in vse, kar se odtr_ga državi, ubogemu, iz¦Crpanemu narodu3 nalagajo te prepite in prepoln© pifavke v tujih bankaht da lahko švoje grabežljive prste kopajo v zdravi, zlati valuti^ O teh stvareh oblastoiki ne govorijo radi, velikansko izdatke prikrivajo, svoje mastne plače in nakmpioeno bogastvo zatajujejo, sanio da ne bi se.slt idani narod spoznal, in da ne bi končno zahtevaB, da se v titjini nakopičona bogast\ra raznih veljakov in prvakov zasežejo v kritje razniti primaujklja}ev, pri katerih |e narod popolnoma nedolžea. !