PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV.—No. 688.	CHICAGO, ILL., 18. novembra (November 18th), 1920._LETO (Vol.) XV.
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO. ILL.—Telephone Rockwell 2864.
. v
SOLIDARNOST ANGLEŠKEGA DELAVSTVA.
Alfred G. Baker Lewis.
Radikalci v britanskem delavskem gibanju se razlikujejo od radikalcev v mnogih drugih deželah v enem oziru: kadar se ne strinjajo z zmernim in kompromisnim stališčem večine svojih tovarišev, ne odstcpijo od njihove organizacije, da si ustanove svojo, kjer bi lahko neovirano zavzemali svoje radikalno in revolucionarno stališče. Nasprotno, oni nadaljujejo z delom v stranki ali strokovni organizaciji, četudi je večina v nji še nasprotna njihovim radikalnim naukom. Včasi si sicer ustanove separatne organizacije, ki pa jih pridružijo k večji skupini. Tako je n. pr. združena z zmerno angleško Delavsko stranko Neodvisna delavska stranka, ki je popolnoma socialistična organizacija. Nedavno ustanovljena . komunistična stranka, v katero spadajo vsi tisti komunisti, ki so za politično akcijo in poseganje v volilne boje, je tudi vprašala Delavsko stranko za sprejem. (Op. ured. — Aplikacija komunistične stranke za sprejem v delavsko stranko je bila od strani slednje odklonjena.) Ta taktika daje radikalnim elementom priliko, da nastopajo s svojimi argumenti pred večjimi tribunali in s tem uspešnejše vrše svojo propagando, pri tem pa ni nobene bojazni, da bi se v organizacijo zanesel kak oster boj, ki bi slabšal splošno delavsko gibanje.
Delavska stranka napram inozemskim zadevam.
Taktika angleškega delavstva rodi dobre rezultate. Pred vojno je bila delavska stranka še zelo šibka, nevplivna organizacija; bila je nekoliko več, kot radikalno krilo liberalne stranke, katerega je stalno podpirala v parlamentu. Vsled trajnega pritiska na delavsko stranko od strani neodvisne delavske stranke se je njena taktika vedno bolj približevala levici. Prenehala je s kompromisi z liberalci v volilnih bojih, dasiravno bi s tako kooperacijo lahko odvzela obsovraženi koaliciji mnogo mandatov. Na svoji letni konferenci je zavzela stališče, ki je zelo sorodno stališču socialistov.
Med vojno je bila delavska stranka za vojno, dasiravno ni v nobenem oziru zavzemala džingoisti-čnega stališča. Kljub temu je protivojna neodvisna delavska stranka obdržala svoje zveze z delavsko stranko, in pri tem je dosegla uspeh, da je prepričala njene vodilne elemente, da je bila politika vlade v vojni in za časa mirovnih pogajanj vseskozi imperialistična in kot taka nevredna, da bi jo podpiralo delavstvo. Kot posledica tega je delavska stran-
ka na svoji letni konferenci sprejela soglasno resolucijo, s katero obsoja mirovne pogodbe radi njih strogosti proti Nemčiji in radi prelomitve obljub, ki jih je delala vlada.
Robert Smillie je dejal, da ni nihče tako ubog, da ne bi mogel pravilno ceniti taktike napram vladi. Celo tisti, ki so bili svoj čas za vojno, so sedaj z obsojanjem kazali na imperialističen značaj sklenjenega miru in vrgli vso odgovornost na vlado Velike Britanije za bedo in kaos v Evropi in za beli teror, ki je bil zavladal na Finskem in na Ogrskem. Ta solidarnost med angleškim delavstvom je produkt tiste protivojne skupine, ki je gledala na vojno ne kot posledico kajzerjevih slabosti, ampak kot posledico kapitalističnega imperijalizma, za katero so bile več ali manj odgovorne vse vlade; dasiravno je bila ta skupina v manjšini, je delovala s svojimi argumenti v notranjosti delavske stranke in jo s tem pridobivala polagoma na svojo stran.
Direktna akcija.
V vprašanju direktne akcije se je angleško .delavstvo posluževalo iste poti. Pristaši politične akcije in direktne akcije so o tem vprašanju obširno debatirali in v odločilnem času je bilo zanje glavno vprašanje: Ali bo mogoče z direktno akcijo uspeti? Delavstvo ve, da so naredbe, ki so jih začrtali Lloyd George in njegovi pristaši o legitimnosti stavk za industrialne namene in politične namene naperjene proti delavstvu, kajti vlada se pri stvarjanju zakonov vedno postavlja na stališče, ki je nasprotno strokovno organiziranemu delavstvu.
Ker so pristaši direktne akcije ostali v glavni organizaciji, so s svojo propagando seznanili večino o svojem bojevnem načinu. Ko je nastala slutnja, da izbruhne proti sovjeski Rusiji vojna, je bilo soglasno sklenjeno, da se proti tej nakani vlade nastopi z direktno akcijo — generalno stavko, s katero so se strinjali celo skrajni desničarji v delavskem gibanju.
Industrialni unionizem.
Ko je večina na kongresu zastopnikov strokovnih organizacij odklonila priporočila za stvorjenje "ene velike unije", se njeni zagovorniki niso odstranili in ustanovili separatno organizacijo, ampak so ostali v glavni organizaciji in nadaljevali v nji propagando za svoje ideje. Namesto razkola vidimo sedaj, kako se zbližujejo unije posameznih strok in se polagoma spreminjajo v industrijalne unije.
Sedaj organizirajo "unijo splošnih delavcev", ki ima že nad miljon neizučenih delavcev. Pristop v unijo železničarjev je odprt vsakemu železniškemu delavcu, izučenim in neizueenim, klerkom in postajnim načelnikom. Zveza transportnih delavcev je praktično že postala industrialna unija in sedaj se delajo načrti, da reorganizirajo tudi izvrševalni odbor v smislu "ene velike unije" (One Big Union).
Kooperativno gibanje.
V teku zadnjih treh let se je v kooperativnem gibanju porodila tudi politična stranka s tem imenom, ki si je že pridobila en mandat v parlamentu. Radikalnejši člani kooperativne stranke prepričujejo svoje konservativnejše tovariše zadrugarje o potrebi neodvisne politične akcije, namesto, da se prizadevajo prepričati manj radikalne elemente v kooperativni stranki, da je boljše, ako se združijo z delavsko stranko. Najprvo hočejo pridobiti kooperativno gibanje kot celoto za samostojno politično akcijo, potem šele bodo delovali za združenje z delavsko stranko. Medtem pa delajo sporazumno z delavsko stranko pri vseh volitvah.
Radikalni elementi v angleškem delavskem gibanju ne cepijo svojih energij z razdruževanjem, ampak skušajo pridobivati novih pristašev za svoje teorije. Ta taktika se je izkazala za zelo uspešno. Delavsko gibanje kot celota se vedno bolj oprijema nazorov, kakršne je pred ne še tako dolgim časom imela le neznatna manjšina.
Dve zborovanji.
Dne 15. novembra je pričelo v Genevi v Švici zborovanje Lige narodov. Zastopanih je dvain-štirideset vlad. To zborovanje se je odlagalo štir-najst mesecev in sedaj se je vendar pričelo. Kakšen bo konec, ne vemo, prepričani smo pa, da ne bo tak, kakršen bi bil, če bi v Genevi res zborovali zastopniki narodov. Tako pa je ta liga še vedno le organizacija zavezniških velesil. Zedinjene države ne bodo oficijelno zastopane na genevski konferenci, ravno tako tudi ne premagane države, kot Nemčija, Avstrija in Bolgarija. Zastopniki Skandinavskih dežel delujejo za sprejem Nemčije v Ligo, toda Francija in Belgija odločno nasprotujeti, medtem, ko je Anglija za sprejem.
Liga narodov je bila ustanovljena, da prepreči vojne, da pridobi države za sporazumno razorožitev armad in da rešuje spore med posameznimi državami. Ničesar tega se ji ni posrečilo, niti nima moči, da bi preprečila pustolovstva, kakršna uganjata d'Annunzio v Reki in Zeligowski v Vilni. Današnja Liga narodov je liga imperialističnih vlad. Ker so imperialistične, ker si hočejo zavarovati svoje gospodarske interese v inozemstvu in si pridobivati novih koncesij v gospodarsko slabo razvitih deželah, potrebujejo armade in vojna brodovja. Militarizem v evropskih državah in na Japonskem je še vedno v sedlu. V Ameriki tudi dviga svojo glavo. Vlade malih državic hočejo imeti velike armade in tako
bo vojni moloh žrl nove miljone in se pripravljal na razdejanja, kadar zopet izbruhne svetovni vojni požar - če izbruhne.
Kljub vsemu militarističnemu drvenju kapitalistične vlade vendarle čutijo, da je igranje z vojno zanje nevarno. Ker to čutijo, se žele zavarovati z organizacijo, ki so jo nazvali Ligo narodov, na drugi strani pa hočejo imeti močno militaristično ma-šino "za vse slučaje".
Ako vstopijo v to ligo še Zedinjene države, Nemčija, nemška Avstrija in Bolgarija ter nekatere druge države, ki danes niso še v njej, bo ta liga vendarle nekak parlament, mali korak naprej k zbli-žanju narodov. Socialisti od te lige ne pričakujemo, da bi delovala v interesu ljudstev. Militarizma, imperializma in kapitalizma ne bo odpravila, ker so vodilni predstavniki današnje Lige tudi predstavniki sedanjega reda, ki sloni na kapitalističnem družabnem ustroju. Zato je Liga narodov, kakor je sedaj konstituirana, le en korak naprej v kapitalističnem sistemu za, ohranjenje tega sistema. Za kapitalizem pomeni taka Liga napredek v njegovem razvoju. Če bo mogla funkcionirati in kako dolgo,
to je vprašanje bodočih razmer.
• • *
Dne 5. decembra t. 1. se bo v Bernu, Švica, vršila konferenca socialističnih strank, ld so za pridru-ženje k tretji Internacionali, ki pa odklanjajo dik-tate iz Moskve, kakšne taktike naj se poslužujejo v posameznih deželah. Bernske konference se udeleže zastopniki ameriške socialistične stranke, nemške neodvisne socialistične stranke, švicarske socialistične stranke, angleške neodvisne delavske stranke in še nekaj drugih.
Zadnji kongres tretje Internacionale, ki se je vršil v Moskvi, je izdal pogoje, pod katerimi bi se mogle razne socialistične stranke pridružiti moskovski Internacionali, ki pa so nesprejemljivi za soci-jalistične stranke v Ameriki in v zapadno evropskih državah. Te pogoje bo morala Moskva modificirati, ako ji je res ležeče na tem, da se ustvari resnična socialistična Internacionala. Bernska konferenca ima nalogo, da se pogaja z Moskvo za sporazum, ki bi omogočil imenovanim strankam vstop v tretjo Internacionalo.
Kakor nastopajo Francozi in Belgijci na zborovanju Lige narodov proti sprejemu Nemčije v Ligo, tako so nastopali v Moskvi gotovi ljudje proti sprejemu mnogih socialistov, ki so v teku svojega življenja dokazali, da so ga porabili za socialistično delo. Kakor daje Francija Nemčiji nemogoče pogoje, tako jih je dal tudi moskovski kongres raznim socialističnim strankam.
Za nas je torej bernska konferenca važna, mnogo važnejša, kakor pa zborovanje Lige narodov v Genevi.
Socialistična Internacionala je nemogoča brez sodelovanja socialističnih strank iz Amerike in zapadno evropskih držav. Tudi Moskva bo to spoznala, pa se oprijela taktike, ki bo omogočila Internacionalo, ki bo resnično jedro, iz katerega se bo raz-
vila liga narodov za interese vseh narodov. Brnska konferenca bo skušala ugladiti diference, ki jih je povzročil kongres tretje Internacionale in najti pota, ki bodo omogočila tesnejše zbližanje vseh socialističnih strank, ki so ostale zveste socialističnim načelom. Od moskovskega odbora tretje Internacionale je torej največ odvisno, da pridemo zopet do močne mednarodne socialistične organizacije. Z diktaturo se to ne bo doseglo, pač pa s sporazumnim, kooperativnim delom.
Kritiziranje nestrankarske lige.
Arthur Le Seuer.
Z ustanovitvijo Nestrankarske Lige (Nonpar-tisan League) je hotela gotova industrialna skupina pridobiti politično moč za industrialne namene. V njenih zahtevah za državno lastništvo mlinov, žitnic in bank je dosegla politične uspehe. Kar se tiče njenega programa, se te državne industrije lahko operira potom politične 'ali industrialne administracije. V praksi jih sedaj operira politično telo, takozvana industrialna komisija, obstoječa iz governerja, generalnega pravdmka in komisarja za agrikulturo in delo.
Nestabilnost industrije.
Velika slabost liginega programa leži v možnosti poraza pri volitvah, ki lahko vrže ves industrialni program v sovražne roke. Na ta način bi lahko mala grupa predrugačila celoten industrialni program države, kakor hitro se, četudi začasno, spremeni politično mnenje večine velilcev. Pod takimi razmerami seveda ne more biti nikake stabilnosti pa tudi nobene zaupnosti v bodočnost podjetij, in kjer ni zaupnosti in stabilnosti, tam ni mogoče računati, da bi mogla industrija napredovati in se razvijati.
Na to odgovarjajo zagovorniki sedanjega načrta, da imajo ljudje nekak veto nad industrialnim programom države, ker lahko volijo vsaki dve leti ex-officio industrialno komisijo. Ta argument pa prinaša na dan zelo resno kritiko. Resnica je, da imajo ljudje nekak veto nad programom, nimajo pa absolutno nobenega veta nad zmožnostjo in voljo ljudi, ki upravljajo industrijo. Zadovoljiti se morajo s tem, kar je in kakor je ali pa glasovati proti in uničiti vse skupaj. Medtem ko prisotnost te alternative lahko pomaga politični mašini v njenih bojih, da se vzdrži na površju in ji celo pomore, da uduši vsako kritiko proti nji in proti načinu njenega vodstva v industrijah, je vendar treba priznati, da je ta stvar» jako slaba za industrijo samo. Vsake dve leti se morajo fasmarji hudo boriti, da vzdrže te industrije, ravno tako, kakor so se borili za njih ustanovitev. To na drugI strani zopet pomeni uspeh in permanent-nost za politično organizacijo, toda če pomeni uspeh in trajnost za industrije same, je pa povsem drugo vprašanje.
Politična uprava.
Dognano je in ne samo enkrat demonstrirano, da politična vlada ni sposobna za industrialno administracijo, še manj pa je sposobna taka politična vlada, ki ima demokratično formo, kjer se volitve vrše pogostoma in se administracija neprestano preminja. -
To britko resnico so spoznali britiški premogar-ji, in so zahtevali, da naj država prevzame vse premogovnike in rudnike, ne sme jih pa upravljati. Tudi ameriški železničarji so sprevideli to resnico, pa so zahtevali podržavljenje železnic, toda upravlja naj jih industrija in ljudstvo, ne pa izvoljeni politični uradniki.
Vodstvo.
Tri stvari so absolutno potrebne za uspešno gradnjo velike industrije: Neprekidna uprava, zmožnost in odgovornost. Za razvoj industrije je treba let, ne pa samo nekaj mesecev, izdelati je treba načrte, katere je mogoče izpeljati v teku dolgotrajne dobe. In da Nestrankarska liga priznava to potrebo nadaljevanja v uspešni upravi nam kaže dejstvo, da si prizadeva pri vsakih volitvah spraviti nazaj v urade istega governerja, istega komisarja za agrikulturo in delo in istega državnega pravnika, da se ji je to že dvakrat posrečilo, in da je sedaj že v tretje poskusila izvoliti prva dva uradnika. Vprašanje^pa nastane, če bo šlo to vedno tako naprej in če je to sploh mogoče. Največ zaupnosti prebivalcev Severne Da-kote v industrialni program leži v njihovi zaupnosti v poštenost in zmožnost teh dveh mož. Državnega pravnika so že nagnali s psovko izdajalca — zletel je že eden izmed treh. In kaka usoda bi zadela industrialni program, če bi se bilo ljudstvo zmotilo in varalo v dveh možeh in bi jim ostal samo eden pošten in veren programu?
Zmožnost.
Kakor smo že omenili, ljudstvo ne izvoli teh treh članov v komisijo, ampak oni drže ta mesta ex-offi-cio, to se pravi, oni postanejo člani te komisije avtomatično z izvolitvijo v politične urade. Poleg teh uradov pa so zopet ex-officio člani drugih komisij in odborov, med katere spada tudi takozvani državni bančni odbor, odbor za izobrazbo in delavski odškodninski odbor.
In zopet pridejo zagovorniki sedanjega sistema, ki argumentirajo, da se ti trije možje ne pečajo z dejansko upravo državne industrije, ampak da vpo-slijo izvedence, ki ta dela upravljajo in vodijo industrijo. Tudi to je dobro, ampak nadzorstvo ostane le v rokah komisije, to pa zahteva od nje čas in zmožnost. Ampak tudi njihove zmožnosti in čas ima meje! Dolžnosti, ki jim jih nalaga državno vodstvo, so važne in pereče in zahtevajo skoro ves njihov čas in eneržijo.
Vposlovanje izvedencev pa postaja čim dalje bolj težavno, ker industrialna komisija ne more dati dela tem ljudem za dalj kot dve leti in kje naj bi se dobili dobri eksperti, ki bi pustili svoje stalne in dobro plačane službe, da bi prevzeli take državne oziroma semi-politiene službe za tako kratko dobo. Potrebe položaja in politični značaj kontrole pa silijo
politično administracijo, da zvali vso krivdo za nazadovanje in slab uspeh industrij na najete upravitelje. Poleg teh neugodnosti, pod katerimi morajo delati najeti izvedenci, pa je še postava, ki daje pravico industrialni komisiji, da lahko vsak čas in brez vsakega vzroka odslovi vsakega uslužbenca.
V sedanji dobi, ko je političen obstoj lige odvisen od tega, da se dobro pokaže v Severni Dakoti, so industrije kolikor toliko dobro obvarovane pred vmešavanjem politike pri nameščanju uslužbencev, ampak kakor hitro se industrije nekoliko ojačajo, potem ni več nobenega dvoma, da ji ne bi pretila ta nevarnost. Naravno je, da se bo iz vsega tega najbrž izcimila mogočna politična mašina, znjo pa vsi grehi graftarstva, birokracije in nesposobnosti. Zgodovina nam to jasno kaže in zgodovina se rada ponavlja.
Odgovornost uprave.
Načrt Nestrankarske lige določuje za skrajno centralizacijo moči, prezira pa eno najvažnejših točk: odgovornost. Nad upravo ni skoro nikakega nadzorstva; uradniki so odgovorni ljudstvu samo en dan v dveh letih in to je na dan volitev.
Politična večina ne more niti upravljati niti nadzorovati operacijo kake industrije. Upravljanje je delo veščakov; nadzorovanje pa funkcija izvoljenih ljudskih zastopnikov. Kadar se ljudstvo zmoti tako daleč, da da enemu in istemu odboru moč oziroma oblast uprave in nadzorovanja, kakor je slučaj tukaj, potem se lahko reče in trdi, da tam ni nobenega nadzorstva, torej tudi nobene odgovornosti. Zaključek koncem konca je ta, da imamo v rokah samo strup avtokracije, pa nobenega protistrupa, to je, da ni nikjer stalne in pravilne odgovornosti.
Razni direktorati.
To pomanjkanje efektivne odgovornosti vidimo v sliki, ki jo nam nudi državna banka. Dva člana in-dustrialne komisije sta obehem tudi člana bančnega odbora, kateremu morajo predložiti svoja poročila vse banke v državi. Na ta način tvori večina indu-strialne komisije, ki ob enem vodi banko, večino v bančnem odboru, kateremu odboru morajo pošiljati vsa bančna poročila.
In kdo ni opravičen kritizirati trajno nevarnost, ki obstoji v tem, da je ena in ista uprava za industrijo in banko. Ko se te industrije enkrat razvijejo, bodo prav gotovo imele velikanski finančni promet z banko. Pri tem pa bo treba največje previdnosti pri financiranju obeh in za dobrobit ne samo industrij, ampak tudi za finančni institut. Jeli pa to mogoče, ako imata oba en in isti odbor, ki ju opravlja? Ali je bankir vselej v stanu nepristransko soditi, kadar potrebuje denar za se in za rabo svojih podjetij? Ali je vstanu odbor treh mož biti tako nepristranski, pa naj 'bodo še taki poštenjaki?
Veliki "biznes" se splošno kritizira, ker dovoljuje, da eni in isti direktorji postanejo direktorji v drugih podjetjih, kar meče preveliko moč v roke male peščice ljudi, toda v vseh teh direktorijih se vedno dobe tudi taki člani, ki učinkujejo kot nekak
protiutež in ki niso v zvezi z drugimi podjetji.
Vsak eksperiment, ki smo ga podvzeli, kaže na to, da politična vlada ne more uspešno upravljati industrije. Progresivno gibanje vsepovsod vodi stran od politične administracije industrije in se približuje industrialni administraciji. Na drugi strani pa je treba priznati, da ima politična država, kot zastopnica vseh državljanov, velikansko nadzorovalno moč, ki drži pod kontrolo industrialno silo.
Industrialna komisija, ki bi imela tako nadzorovalno moč kot gori omenjeno nad separatnimi odbori v vsaki industriji, katere odbore bi se moglo strmoglaviti samo radi določenih vzrokov, bi rešila večino težkoč sedanjega položaja. Pod obstoječim položajem v Severni Dakoti bi lahko imenovala take odbore upraviteljev industrialna komisija, ker te industrije se grade od zdolaj gori in to v državi, ki je v glavnem agrikulturna in ne industrialna. Ko pa se industrije razvijejo, bi bilo bolj prikladno z modernimi idejami demokratizirati industrije, da se uprava industrij razvije od znotraj ali pa da je v upravi reprezentirano tudi ljudstvo.
.Severna Dakota še ni prišla v okom tem problemom, ampak brez vsakega dvoma bo prišla, in nad-zorovalna industrialna komisija s separatnimi odbori za upravo industrij bi se prav lahko razvila iz takega načrta, ne da bi s tem škodila industrijam.
Delavstvo in liga.
Vprašanje, kak delež bo imelo delavstvo pri kontroli industrije, še ni prišlo na vrsto in o tem sploh ni bilo še nobenih pogajanj med Nestrankarsko ligo in organiziranim delavstvom. Liga je priznala defenzivni program delavstva: kolektivno pogajanje, osemurni delavnik, minimalno plačo, delavske odškodnine itd. Farmarji tvorijo večino v Severni Dakoti, ampak liga dobro ve, da ne more zmagati v nobeni industrialni državi brez pomoči organiziranega delavstva, medtem ko organizirano delavstvo tudi spoznava, da ima edino priložnost priti do politične kontrole, če se združi s farmarji.
Kako daleč bodo farmarji pripravljeni priznati delavski agresivni program, kakor se izraža v kontroli in vodstvu industrije, je pa zopet stvar bodočnosti. Do sedaj še nismo opazili nobenega znaka, kako daleč so farmarji pripravljeni iti s priznanjem delavskih pravic v njihovem industrialnem programu — in seveda, do sedaj sploh ni bilo za to še nobenega povoda, kajti do sedaj delavstvo tega še ni zahtevalo, temveč se je popolnoma zadovoljilo s tem, da je liga priznala njihov defenzivni program, to je standarte njihovih obrtniških unij.
Ne oziraje se na vprašanje o reprezentaciji delavstva, bi dal načrt za ustanovitev dolgoterminskih odborov potrebno možnost za konstruktivno planiranje, vabil bi veščake in poleg tega pa bi daLpotrebno kontrolo nad upravo. Vsaka industrija bi imela priložnost postaviti se in stati na lastnih nogah in ne bilo bi se ji treba bati, da pade vsled zmot ali nezmožnosti enega ali drugega direktorja kake druge industrije.
In kar je najglavnejše, teh industrij se ne bi moglo rabiti za graditev mogočnih političnih mašin in nobenega dvoma ni, da se ne bi iz tega razvila zdrava industrialna morala.
Moskovska Internacionala.
Morris Hillquit.
II.
Nadaljujoči na podlagi trditve, da je diktatura proletariata neizogibno zvezana z odvzetjem političnih pravic buržvaziji, določajo zastopniki moskovske Internacionale, da je sredstvo ali orodje take diktature edino organizacija sovjetov. To je zopet ena a priori popolnoma nedokazana trditev. Moč zatiranja ima vsaka oblika razredne vlade. Vlade v Evropi in v Ameriki so dokazale, da celo pod parlamentarnimi režimi niso v stanju odvzeti delavstvu političnih pravic in zatreti politične opozicije. Buržva-zna vlada velike francoske revolucije je poskušala z odvzetjem političnih pravic, z razorožbo in postavljanjem plemenitašev izven zakona, da zatre vsa protirevolucionarna gibanja potom posebnih tribu-nalov brez sovjetov. Nobenega vzroka torej ni za mišljenje, da vlada delavskega razreda ne bi imela moči v podobnih slučajih nastopati z enakimi načini proti svojim političnim nasprotnikom in razrednim nasprotnikom, tudi če ne bi bila organizirana na sovjetski podlagi. Tu seveda naletimo na trdovratne tendence moskovske Internacionale, ki izvaja iz posebnih in slučajnih ruskih razmer taktiko, za katero misli, da je nezmotljiva in prikladna za vse dežele.
Sovjeti niso bili nikdar splošno priznana institucija v razrednih bojih, kakor so priznane na primer socialistične stranke ali delavske unije. Sovjeti so ruska institucija posebne vrste, in izhajajo iz nezrelih razmer ruskega delavskega gibanja. Če bi bila v času ruske revolucije leta 1917. na krmilu močna združena socialistična stranka, in po vsi deželi dobro organizirane delavske unije, je prav lahko, da bi ena ali druga, ali pa oboji skupaj, prevzeli situacijo v svoje roke. Ali ruska revolucija je našla rusko delavstvo skoraj popolnoma neorganizirano, in jim je vsled tega situacija porinila v roke kot najboljše sredstvo — na hitrico organizirane in -zelo zrahljane 'delavske svete", prispodoba tistih, ki so se bili spontano pojavili in so živeli le kratko dobo leta 1905. v Petrogradu.
Ko je boljševiška sft*anka po februarski revoluciji razvila aktivno svojo agitacijo, je zahtevala takojšnje sklicanje ustavodajne skupščine in sicer na podlagi neomejene volilne pravice. Sovjeti so bili takrat že v _polnem tiru, toda boljševiki so imeli v njih malo zaslombe. In ko so bile nekaj mesecev pozneje volitve, so si boljševiki zasigurali v skupščini močno manjšino, med tem ko so bili v večini socialni revolucionarji. Toda med volitvami in zasedanjem skupščine, so dobili boljševiki sovjete in stroj vlade
v deželi v svoje roke. Tedaj šele in ne prej, so prišli na dan z geslom: "Vso moč sovjetom"., in tedaj šele so odkrili skrivnost, da so sovjeti edino logično sredstvo ali orodje delavske vlade. Pa vzemimo sedaj situacijo narobe, to je, da bi bili na dan otvoritve ustavodajne skupščine boljševiki v večini, med tem ko bi bili sovjeti še pod kontrolo neboljševiških socialističnih strank.Ali bi teoretiearji moskovskega komunizma še vstrajali, "da zavisi diktatura prole-tarijata od moči sovjetov", in bi v tem slučaju raz-gnali ustavodajno skupščino ? Če še smem spuščati v ugibanja, bi dejal, da v podobni in ne ravno nemogoči situaciji, ne bi bila razgnana ustavodajna skupščina, ampa,k bi bili razgnani sovjeti, in revolucionarna formula, ki se danes razglaša svetu, bi bila: "diktatura proletarijata potom ustavodajne skupščine", in boljševiška administracija bi lahko — in kar gotovo bi tudi zasledovala svoje stališče v imenu ustavodajne skupščine, kakor zasleduje danes svoje stališče v imenu vseruskega kongresa sovjetov. Posebno čudne poteze naših komunističnih prijateljev se pa zrcalijo iz tega, da med tem ko skušajo natve-ziti socialističnemu gibanju po vsem svetu dogma-tično in enolično formulo, sami sebi nikdar ne prepovedujejo izpreminjati program in stališče tako, da odgovarja izpreminjajočim se razmeram drugih dežela, in prav temu političnemu oportunizmu lahko pripišejo vse svoje praktične uspehe, ki so jih dosegli.
Formula 'boj za diktaturo proletarijata v obliki sovjetske moči", je na ta način za socialistično taktiko za skoraj vse dežele, izven Rusije, če že ne popolnoma nemogoča, pa vsaj dvomljiva, vzlic temu vstraja komunistična Internacionala pri svojem izreku, da je to priznanje za pridružen je nujno potrebno.
Križ s tretjo Internacionalo je, da ni internacionalna, ampak nacionalna v širšem smislu besede. Popolnoma ruska zadeva je, (Op. prevajalca: kakor je bila druga Internacionala 60 odstotkov zadeva nemških socialistov), ki želi naprtiti svoje gospodstvo nad socialističnim gibanjem po svetu. Njeno stališče je stališče duševnega imperializma. Ne prizadeva si, da zedini vse revolucionarne moči delavskega razreda v splošen boj, ki naj odpravi kapitalizem, prepuščajoč jim izbiro načina tega boja, ki je najprimernejši v vsakem posameznem slučaju, temveč vstraja, da se mora osvoboditev delavstva izvršiti natančno po Koranu boljševiških prerokov.
Moskovski Internación ali ugaja, da se nazivlje "Tretja-Internacionala". Toda pravici na ljubo je treba priznati, da pravice do tega naslova še ni dosegla in bržkone ga tudi nikdar ne bo. Nasledstva ne izhajajo po načinu privilegijev, kakor se daje na primer v trgovskem smislu trgovska znamka ali pravice do pridržanja prodaje blaga gotovi tvrdki, temveč prihaja to po razmerah zgodovinskega razvoja. Sedemnajst let po prvi socialistični Internacional!, ki je bila desorganizirana po prizadevanju sil, ki so izhajale iž" anarhizma, so socialisti vsega sveta zgradili novo mednarodno zvezo. Ta organiza-
eija je bila priznana od socialnih demokratov vsega sveta in vseh frakcij, mednarodni socializem po besedi in dejanju. Bila je legitimna in neoporečena naslednica prve Internacionale, in zgodovina ji je dodelila naslov druge Internacionale.
Druga Internacionala je bila razbita, in na njeno mesto je treba zgraditi novo. Obžalovanja vredni ostanki zmešanega reformističnega socializma, ki so se sešli pred kratkem v Genevi, niso imeli ne življenja niti poguma, da to izvrše. Moskovska organizacija je imela brez primere največjo priložnost do vodstva pri delu za združenje revolucionarnih socialističnih sil za skupne in končne cilje. Toda njenim voditeljem je očividno več za sveto sekto, kakor pa za življenje svetovnega gibanja.
Po zadnjih poročilih, ki so dospela v Zedinjene države, je drugi kongres moskovske Internacionale prelevil svojo organizacijo v centralistično komunistično svetovno stranko, k njej pridružene narodnostne organizacije pa je redueiral v podrejene in odvisne skupine. Vse te skupine morajo prejeti teorijo "diktature proletarijata v obliki sovjetske moči", in njih taktika, način boja in vse vodstvo notranjih zadev, je podrejeno direktivi mednarodnega izvrševalnega odbora.
Če je to poročilo resnično, tedaj so stražarji tretje Internacionale lahko brez skrbi radi zapiranja vrat. V tem slučaju je zelo malo upanja, da bodo socialisti iz zapadnih držav silili v komunistični tempelj. Pravi socialisti bodo tudi v bodoče podpirali rusko sovjetsko vlado proti kapitalističnim napadom. Podpirali jo bodo radi vsega, kar je storila dobrega v preteklosti, in kar bo še storila dobrega v bodoče. Da, podpirali jo bodo vzlie raznim njenim pomanjkljivostim in napakam. Toda odklanjali bodo gloriozne izjave takih napak in pomanjkljivosti kot so po njih mnenju nezgrešljivi odstavki o novi socialistični veri, in odklanjali bodo, da se gibanje delavskega razreda po vsem svetu podvrže diktaturi ruskega komunizma.
Naloga organiziranja tretje socialistične Internacionale je še vedno pred nami.
Natančen rezultat glasovanja pri volitvah 2. novembra še vedno ni znan. Iz dosedanjih poročil se sklepa, da bo število za Debsa oddanih glasov presegalo dva miljona.
Pred porazom Nemčije je bila tudi Bavarska tako srečna, da je imela svojega kralja. Še danes je mnogo Bavarcev tako zaljubljenih v veličanstva, da delujejo za obnovitev monarhije. Od leta 1886. je imela Bavarska kralje, katerih "končni dom je bil norišnica. Seveda so kljub temu imeli naslov "vladarji po milosti božji". Sedaj poročajo listi, da je umrl bivši bavarski kralj Ludwig III. Tudi on je bil blazen, kakor njegovi degenerirani predniki na bavarskem prestolu. Nekoliko težko je odgovoriti na vprašanje, kdo je bolj blazen, vladar, ali ljudstvo, ki zahteva vladarja, pa četudi je blazen.
Ameriško ljudstvo in nova demokracija.
Predsedniške volitve so končane, in rezultat teh volitev pokazuje, da so bile vse misli ameriških vo-lilcev pri teh volitvah koncentrirane tradicionalno na to, da porazijo sedanjo demokratično upravo, ki si je iztekla v teku vojne in zlasti z ozirom na sklepanje miru, pri ljudstvu po vsi pravici nemalo sovraštva. Z izvolitvijo Hardinga, mislijo ameriški volilci, se bodo splošne razmere v deželi izpremenile, ker dobe v roke vajeti zopet ljudje, ki žele neoviran gospodarski razvoj in neumešavanje v evropske zadeve.
Večina ameriških volilcev je bila dne 2. novembra mnenja, da pride s presedlanjem iz demokratičnega osla na republikanskega slona ameriško ljudstvo zopet do svoje besede in do svoje samostojnosti, ki jo je hotel Wilson baje prodati evropski diplomaciji. Ameriški volilci mislijo tako, ker jih tako vzgaja kapitalistično časopisje. Toda ne glede na to, katera teh dveh strank je na krmilu, ameriški volilci pozabljajo, kdo dela zanje zakone, in kar je glavno, da dotičniki, ki jih izvoli ljudstvo v kongres, nimajo po ogromni večini nobenega gospodarskega stika ali znanja o potrebah ljudi, ki jih v svojih okrožjih zastopajo.
Nova ideja pravilnejšega zakonodajnega zastopstva je ideja zastopstva poleg geografičnih skupin tudi skupin po poklicu. Socialistična stranka zavzema stališče, da je treba sestaviti kongres na podlagi skupin in po poklicu in sicer na način, ki naj bi bil strogo v harmoniji z razvojem industrije.
Zakaj agitira socialistična stranka za to izpre-membo v zakonodajnem zastopstvu, je vprašanje, ki ga stavljajo mnogi ameriški državljani.
Odgovor na to je: zato, ker po sedanjem volilnem sistemu volimo le po geografičnih skupinah, to je kot skupine v wardih, v mestih, v okrajih, v državi in v kongresnih okrajih. Vsi ljudje, ki žive v gotovih mejah, se morajo vdeležiti volitev v odrejenih geografičnih mejah.
Socialistična stranka namerava ta preživeli volilni sistem popolnoma predrugačiti, in sicer tako, da ga nadomesti s sistemom skupin po poklicih.
Zadnji kongres — in tako se bo nadaljevalo, ne glede katera starih strank pride na površje — je imel"531 članov, katerih poklici so kakor sledi: Senatorji:
Advokatov..............60
Zdravnikov . . •........... 2
Trgovcev . . ................ 5
Časnikarjev...............3
Bankirjev............... 3
Tovarnarjev..............2
Učiteljev in profesorjev ... 2*
Farmarjev..............7
Neznanih ..............7
Skupaj................96
Zastopniki ali kongreaniki:
Advokatov.............263
Zdravnikov........................3
Trgovcev..............39
Časnikarjev..........................20
Bankirjev......................12
Tovarnarjev..........15
Učiteljev in profesorjev ...	15
Farmarjev.....................11
Trangportnikov.............2
Molderjev železa . ............1
Klobučarjev........................2
, Delavskih organizatorjev	2
Strojnikov..........................3
Neznanih..............47
Skupaj..............435
Toda kako bi bil sestavljen kongres, če bi bili zastopniki razdeljeni po skupinah poklicev?
Cenzus Zedinjenih držav deli ročne in duševne delavce v Zedinjenih državah v osem velikih skupin, katerih število je v okroglih številkah kakor sledi:
S poljedelstvom se peča............12,600.000
Z rudokopi in premogokopi ........ 1,000.000
V mehanični industriji ............10,000.000
S prevozom....................... 2,600.000
S trgovino ........................3,600.000
S profesijami — rokodelstvom...... 1,600.000
S privatnimi posli in osebno postrežbo 3,700.000 Po pisarnah ........................ 1,700.000
Čte vzamemo te skupine v ppštev samo za primero, z namenom, da iznajdemo, koliko zastopnikov bi izvolila vsaka poklicna skupina, dobimo, da bi te skupine izvolile namesto 531 le 500 zastopnikov, in
sicer takole:
Poljedelska skupina......................165
Skupina rudarjev in premogarjev ........ 15
Skupina mehanikov ......................140
Skupina transportnikov .................35
Skupina rokodelcev...................... 50
Skupina profesionalcev.................. 20
Skupina privatnih poslov in postrežčkov.... 50 Skupina pisarniških delavcev ............ 25
Ali ne bi tak kongres predstavljal mnogo bolje ljudstvo Zedinjenih držav — ročne in duševne delavce te dežele, ki tvorijo veliko večino ameriškega ljudstva, kakor pa sedanji, v katerem zastopajo ljudstvoj)0 večini advokat je?
Namesto kongresa, v katerem so po večini profesionalni ljudje, bi imeli kongres, ki bi bil sestavljen iz oseb, ki prihajajo iz različnih panog industrije. Toda kakor je kongres danes sestavljen, zastopa komaj 5 odstotkov ene vrste profesionalcev nad 60 odstotkov ljudi, ki prihajajo iz raznovrstnih industrij. Namesto 20 zastopnikov, do katerih bi bili resnično opravičeni, če bi kongres resnično zastopal vse državljane, ki so zaposleni v poklicih, imajo ljudje profesionalnega poklica v sedanjem kongresu 388 zastopnikov, med katerimi je 323 advokatov, in sicer največ takih, ki zastopajo korporacije.
En miljon šestotisoč ljudi daje zastopstvo 388 članom kongresa in 36,500.000 državljanov v drugih industrijalnih poklicih daje zastopstvo le 143 članom kongresa.
Kako naj torej trdimo, da zastopa tako sestavljen kongres resnično vse ljudstvo v deželi? In še več, kako morejo tako izvoljeni kongresniki, ki nimajo stika z množicami, ki so vposleni v raznih poklicih, in torej ne poznajo zahtev dotičnih konsti-tuentov, ki so jih izvolili, predlagati zakone, ki bi šli v prilog njihovim voljlcem?
Zakone, ki naj služijo farmerju, pozna najbolje tisti, ki mu je poznan ta poklic, to je farmer; potrebe rudarjev in premogarjev pozna najbolje tisti, ki je v tem poklicu; potrebe mehanikarjev pozna najbolje tisti, ki opravlja to delo; potrebe ljudi, ki se pečajo s prevozom, in kas je s tem v zvezi, poznajo najbolje ljudje, ki so v tem zapopadeni; potrebe pisarniških delavcev poznajo zopet najbolje tisti, ki so po pisarnah itd., itd.
Socialisti trdijo, da kongres, ki je sestavljen z večine advokatov, ki zastopajo korporacije in vele-podjetja, ne more biti predstavnik velike množine ljudstva, ki producirá in omogoča, da ne' zaostane napredek življenja in kulture na poti. Socialisti trdijo, da je taka zakonodaja razredna, ne pa predstavnica ameriškega ljudstva.
Ko so naši revolucionarni očetje ustanovili sedanjo formo vlade, je bila ta vlada resnično predstavnica skoraj vsega ljudstva, kajti velika večina tedanjih ljudi se je pečala s poljedelstvom, in geografi-čni okraji so bili za tedanje čase najboljši volilni sistem. Toda Zedinjene države so se v teku časa razvile poleg poljedelstva tudi v industrialno smer, zato je potrebno, da postane ta dežela industrialno demokratična.
Socialistična stranka vabi vsled tega vse, ki se strinjajo s to temeljno doktrino, naj se pripravijo za popolno reorganizacijo družabnega sistema, ki naj temelji na podružabljenju vseh zadev, ki služijo javnosti in na podlagi vlade zastopnikov, ki bodo izvoljeni poleg geografičnih skupin tudi po skupinah poklicev, v Soglasju industrialnega razvoja in državljanstva, ki naj temelji na medsebojni kooperaciji, da se odpravi enkrat za vselej' izkoriščanje razreda po razredu. — Reading Advócate.
Ameriške tovarne odslavljajo vedno več delavcev, dasiravno ni za to nobenega povoda. Ampak tovarnarji streme za znižanjem delavskih plač, ob enem pa hočejo, da ostanejo cene njihovim izdelkom visoke. Priseljevanje narašča, dela pa je vedno manj. Tako bomo imeli to zimo brezposelnost, kakršne že ni bilo od leta 1914. To so blagoslovi "zmage", ki jo je doseglo ameriško ljudstvo dne 2. novembra.
Kdor si sam daje mandate, pa misli, da sme tedaj govoriti v imenu vsega naroda, mora prejalislej doživeti razočaranje, ki je včasi strašno.
Povesti iz življenja, ki ga ni...
Hyman Strunsky. — Prevel J. M.
I.
Najemnica je imela opraviti z otroci, ko je nekdo potrkal. Vrata se odpro in v sobo stopi mož prijaznega obličja. Iz njegovih oči je sijala prava milina.
"Oprostite, da vas motim," omeni mož kakor v zadregi," jaz sem gospodar hiše."
"Oh, zakaj pridete tako pozno? Denar vas čaka že od prvega."
"Nekateri najemniki nimajo denarja o prvem in — jaz lahko čakam."	•'
Mož vzame denar, ki mu ga je dala ženska, in šteje.
"Prosim, dobil sem preveč! Res je, da nam sodišče dovoli petindvajset odstotkov povišanja stanarine, ampak nikar ne mislite, da bom jaz izrabil to priložnost. Res je, da imam rad dobiček, toda gra-bež nočem biti. Tukaj imate denar, kar ga je pre-
V II
vec.	-.
Mož je porudel in čutil se je razžaljenega, ker si je najemnikova žena hotela kar sama povišati stanarino.
"In otroci? Ali so zdravi? Zdi se mi, da so malo preveč bledi. Kaj če ne bi imeli dovolj svežega zraka. Čakajte, da pogledam."
Gospodar pregleda sobe, prešteje okna in preišče stene. .
"Saj sem vedel. Otroci trpe na pomanjkanju svežega zraka in temu se mora takoj odpomoči. Jutri pridejo zidarji in mizarji, ki narede par novih oken. Postaviti vam dam tudi kopalno sobo samo za otroke. Čakajte, no, še nekaj sem mislil. O da! Zunaj pred hišo dam zasaditi nekaj dreves, ki dosežejo okiUi. To je potrebno. Kaj? Stroški? To je moja stvar. Nj brigajte se! Tako, pa zdravi!"
II.
Jože jc bil na delu. Njegova krepka postava se je pripognila k stroju in z velikim veseljem je opazoval vrtenje kolesa. Jože se zanima za svoje delo. Tovarna je velika in zračna; skozi mnoga okna padajo solnčni žarki in pogled na zelen park pred tovarno je radosten.
Vrata se odpro in tovarnar vstopi. Bil je mož srednje postave, smehljajočega obraza in mehkih oči. Opazuje Jožeta nekaj hipov in potem ga nalahno potaplja po rami.
"Dobro, dobro, Jože! Izvrsten mehanik! Toda eno napako imaš Jože — to sem ti hotel večkrat povedati: preveč se zatopiš v delo. Če človek samo dela, postane sam stroj in to ubije živce. Veš, razen dela so še druge stvari na svetu, ki jih mora človek uživati. Umetnost, godba, drama, knjige ... Jože, ti moraš citati; obiskati moraš gledališče, koncerte in poslušati opero. Najbolje je, če kupiš vstopnice za
vso sezijo, tako da ne zamudiš nobene predstave. Vidiš, dragi moj Jože, življenje ne obstoji samo iz dela, temveč tudi iz drugih lepih stvari. Ti delaš preveč! Odslej boš delal samo pol dneva."
Ko se oddalji nekaj korakov, se hitro vrne in zopet potaplja Jožeta po rami.
'' Kakšen osel sem! Star sem že in najbrž me zapušča spomin. Tukaj ti pripovedujem o raznih lepih rečeh — na sredstva pa pozabim! Od danes se tvoja plača podvoji — podvoji, čuieš ? Glej, da storiš tako kakor ti svetujem. Da si mi zdrav! prijatelj!^.."
Drugi dan.
Mary Hastings. — Prevel J. M.
Brisala je prah v naši pisarni drugi dan po volitvah. Prišel sem v pisarno nekoliko pozneje kot po navadi in opazoval drobno, starikavo ženico, ki se je počasi premikala od mize do mize. "Dobra, stara duša", sem si mislil.
Pri moji pisalni mizi je obstala in držala pokonci krtačo za brisanje prahu. Kapo iz sivega platna je imela pomaknjeno nekoliko nazaj, tako da so se ji videli šopi sivih las. Zagledal sem se v njeni koščeni roki z napetimi, temnomodrimi žilami.
"Kdo je izvoljen?" me vpraša.
"Harding. Kdo drugi naj bi bil?"
Ženica se nasmehne.
"Meni je vseeno, kdo je izvoljen. Vedela sem, da Debs ne bo."
"Kdo, Debs? Socialist?" Kdo naj popiše moje začudenje.
"Da, Debs. Škoda, da ne bom učakala dneva, ko bo on ali drugi socialist izvoljen predsednikom."
"Vi ste torej socialistinja."
"Nekaj takega. Zdi se mi, da človek, čigar pra-ded je umrl v revolucionarni vojni, oče pa v civilni vojni, in ki sam gara vse svoje življenje, bi moral imeti majhno zadoščenje pred smrtjo. Meni ni zase, ali žal mi je, ko vidim druge stare ljudi, katere poznam. Rada bi, da pride kakšna pokojnina za stare delavce in delavke. V nekaterih drugih državah je taka pokojnina. Jaz plačujem pet dolarjev tedenske stanarine za sobo, tukaj mi pa plačajo le devet dolarjev za čiščenje pisarne; pravijo, da nisem zmožna, da sem preslaba za celodnevno delo. Delam samo pol dneva. Imam sestro, ki mi pomaga kolikor more. Ona je šivilja, toda njeno delo ni stalno."
"Ali ne morete opravljati nobenega drugega dela? Kaj pa je vaš poklic?"
"Bila sem guvernanta in prepotovala sem vso Evropo. Res mi je vselej ostalo precej denarja od moje plače, ampak sorodniki so bili vedno v stiskah in jaz nisem taka, da bi jim bila odrekla pomoč. Pozneje sem delala v knjigoveznici, ali plača je bila zelo revna; saj še mladim delavkam ne plačajo dosti."
"Imate kaj otrok?" nadaljujem.
"Ne; nikoli nisem bila omožena. Moja sestra se je omožila in imela otroke, ki so odrastli in potem so se razpršili na vse vetrove. Ona je pa sama kakor jaz
in na stara leta si mora služiti kruh. Kaj se hoče. Otroci morajo skrbeti za svojo eksistenco in nihče jih ne more prisiliti, da bi zapravljali čas in denar staršem na ljubo ... Nekateri ljudje imajo res težko življenje ... kakor na primer jaz ... ampak jaz nisem taka, da bi tukaj potrpela v veri, da mi bo na onem svetu boljše..."
"Moja dobra ženska, kaj govorite? To so prave boljševiške misli, ki vam roje v glavi! Čujte, preči-tam vam odstavek iz nedeljskega lista o socializmu:
----"Socializem je sovražnik, ki preži iz zasede
na ameriško demokracijo. Lahko se bi zatrl s silo, toda sila ni dobro zdravilo. Najboljše sredstvo je protipropaganda in vzgoja. Protipropaganda! — to je tisto, Predvsem je treba naučiti drhal, kako mora misliti."
"Misliti? Ljudje bi mislili, veliko mislili, ako ne bi imeli težkih skrbi."
"Zopet boljševizem," sem si mislil sam pri sebi.
"Vzgoja je lepa reč — ampak moje stare kosti me vseeno bole, čeprav sem dobro vzgojena. Protipropaganda? Hm, dobro! Ampak protipropaganda ne zniža visoke stanarine in ne prinese doma mnogim ženam in otrokom, katerih očetje prejemajo nizke mezde. Kaj bi s protipropagando ? Ali morda prinese starostno zavarovanje?"
Počasi se je oddaljila in jaz sem opazoval njene čudne, velike čevlje.
Moja misel mi je rekla, da ženska nima pravice tako govoriti in zahtevati stvari; ona ni takšna, kakršni bi morali biti revni ljudje po predpisu družbe, in iz tega razloga bi se jaz moral pošteno razsrditi — — oh, zakaj nisem mož? ... Včasi si želim, da bi bil bolj moški kot so drugi, da mi ne bi ob takih prilikah pritekle solze iz oči in porosile mojih očal...
UTRINKI.
General baron Wrangel je odigral svojo nečedno vlogo. Njegova armada je uničena in njene ostanke nalagajo zavezniški parniki, da jih odpeljejo v varnejše kraje. V zadnji ofenzivi sovjetskih čet proti Wranglovi armadi so bile na obeh straneh velike izgube na mrtvih in ranjenih. Drugače sploh ne more biti v vojni. Mnoge vasi, mesta, železnice, mostovi itd., so uničeni in treba bo dolgih let, da se zgradi, kar se je porušilo v Rusiji tekom civilne vojne.
"VVrangel bo sedaj gost angleške ali pa francoske vlade, četudi ni izpolnih njenih nad. Drugo vprašanje je, ali bo Ftfancija vsaj sedaj spoznala, kako brezupno je voditi vojno proti sovjetski Rusiji s pomočjo raznih prodanih ruskih generalov in 1 drugih pristašev carizma. Miljone in miljone je Fran-t cija že investirala v pustolovstva ruskih protirevo-lucionarnih generalov, sovjetska vlada pa je trdnejša, kakor kedaj poprej. Pogubna politika Francije je povzročila mnogo gorja ruskemu ljudstvu, ki mora glavni del svojih energij porabiti za obrambo revolucije. Škodo pa trpi tudi francosko ljudstvo, ki _——.... —....
mad ruskih generalov, ki služijo francoskim in drugim kapitalistom.
Rusko vprašanje bo rešeno, kadar prenehajo zunanje sile z intervencijo v ruske notranje razmere. Tedaj šele se prične v Rusiji doba rekonstrukcije.
Jadransko vprašanje je rešeno, seveda "pravično", na podlagi samoodločevanja — belgrajske in italijanske vlade. Wilsonova črta pri sedanjem določevanju meje ni prišla v poštev, pač pa tajni londonski pakt, ki je potisnil mejo Italije daleč v jugoslovansko ozemlje. Slovenski narod postane s sprejetjem te pogodbe razkosan sedaj že na tri dele, spadajoči v tri države. Imperializem ne bo rešil narodnostnih vprašanj, ker jih rešuje v imperialističnemu smislu. Ljudje, ki so na krmilu belgrajske vlade, so ravno tako prežeti z imperialističnimi tendencami, kakor italijanski državniki v Rimu. V Bel-gradu sanjajo o veliki Srbiji, o okupaciji Albanije, dela Bolgarije, v Rimu pa o obnovitvi rimskega cesarstva. Italija je militaristično močnejša, kakor Jugoslavija, in italijanski diplctnatje so v grabeštvu mnogo bolj izvežbani, kakor srbski "državniki".
Jadransko vprašanje je morda rešeno, toda trajna rešitev to ni. Tudi ta problem čaka rešitve, ki bo pravična za Italijane in Jugoslovane in druge prizadete narode. Taka rešitev jadranskega vprašanja pride, kadar bo ljudstvo samo reševalo svoje probleme. To se zgodi, kadar bodo narodi zreli, da strmoglavijo vlade, ki slone na stebrih militarizma, imperializma in kapitalizma.
Ker zavezniki niso uspeli s kampanjo generala Wrangla, hočejo še bolj poostriti blokado proti Rusiji. Za sodelovanje so vprašali tudi ameriško vlado, in kakor poročajo iz Washingtona, je tako sodelovanje odločno odklonila in podala izjavo, da se ne strinja z blokado, ki izstradava žene in otroke, ki niso ničesar zakrivili. Kot glavni vzrok za odklonitev sodelovanja blokirati Rusijo pa je baje ta, da "Ze-dinjene države niso v vojni z Rusijo".
Blokada se nadaljuje, posebno v Črnem morju, dasiravno ni več tako uspešna, kakor je bila pred letom dni. Sovjetska Rusija si je pridobila trgovske zveze skozi malo republiko Georgijo, skozi baltiške deželice, ter skozi Finsko in druge Skandinavske"dežele. Vse to pa je le še kaplja v morje. Dokler ne bo blokada popolnoma odpravljena, toliko časa bo Rusiji odvzeta prilika, da si nabavi iz inozemstva tistih potrebščin, ki jih najnujnejše rabi. Izmed zavezniških dežel je za odpravo blokade proti Rusiji le Italija, nekoliko vsled pritiska socialistov, nekoliko pa vsled želje, da bi dobivala živila in surovine iz Rusije, v kateri bi jih dobila cenejše, kakor pa v Ameriki in drugih deželah. Trgovina med Rusijo in Italijo je v malem obsegu že obnovljena; zapreke ji delajo angleške bojne ladje, ki obkrožajo sovjetsko Rusijo. Tudi mnogi ameriški kapitalisti so že prejeli velika naročila raznega blaga in strojev od sovjetske vlade, toda dostaviti jih ne morejo, dokler ne bo obnovljen plovni promet z Rusijo.
s
Glasovi iz našega gibanja.
SODRÜGOM IN SOMIŠLJENIKOM V DRŽAVI WISCONSIN IN ILLINOIS.
Sodrug' J. Oven, ki se mudi sedaj v državi Ohio, se vrne v kratkem v Chicago, od koder se poda v Wisconsin in pozneje po državi Illinois.
Koraki za organiziranje njegovih shodov, predavanj ali sestankov po državi Wisconsin, so že pod-vzeti.
Socialistični klubi v državi Illinois in podporna društva, ki bi hotela prirediti zanj shod, predavanja ali sestanek, na katerem opravi osdrug Oven svojo agitacijo, bodisi da ustanovi socialistični klub, kjer ga še ni, in pridobi novih članov, kjer so že klubi, kakor da pridobi "Proletarcu" novih naročnikov, naj naznanijo svojo željo takoj tajništvu J. S. Z., da jim odredi datum in objavi priredbo v "Prosveti" in v "Proletarcu".
Shodi ali sestanki po državi Ulionis se začno prvi teden v januarju 1921. Iz države Illinois se poda sodrug Oven v Kansas.
Menda ni treba naglašati, da se začenja za delavstvo nova kampanja; organiziranje in izobrazba, ki je delavstvu potrebna in ki jo mora imeti, če hoče, da bodo uspehi večji. Tudi socialistična stranka in druge narodnostne socialistične skupine začno s kampanjo za 1924. in pošljejo svoje govornike v vse kraje dežele.
Sodrug Oven je dober govornik in predavatelj, in zato njegovi nastopi po naselbinah ne bodo brez uspeha. Sodrugi in somišljeniki: javite se za priredbo njegovih shftdov, predavanj ali sestankov!
Tajništvo J. S. Z.
Ely, Minn. — Sodrug Debs je dobil tukaj 169 glasov, leta 1916 pa je dobil socialistični kandidat za predsednika 96 glasov. Tudi tukaj napredujemo, sieer ne tako hitro, kakor bi želeli, ampak ljudstvo vendar nekoliko več misli in bo nekoč prišlo v socialistični tabor.
M, K. omenja v eni zadnjih številk "G. S.", da je dobil nekaj vprašanj, oziroma prošenj za pojasnilo, zakaj je oglaševal in priobčeval članke za kandidate republičanske stranke. Ni ravno resnica, da je dobil nekaj vprašanj ali prošenj, ampak številne proteste je dobil od svojih naročnikov, od katerih so mnogi verjeli lastniku "G. S.", ki je vedno zatrjeval, kako se njegov list bori za delavske interese.
V svojem pojasnilu pripoveduje, kako težko se mora boriti za eksistenco svojega lista. Ali ga bo rešilo tistih par glasov za Hardinga in Coolidgeja? Ali se nima "G. S." zahvaliti za svoj obstanek ravno slovenskemu delavstvu in ne raznim kapitalističnim kandidatom, ki ga podpirajo le ob volitvah? Hodili smo že od hiše do hiše in nabirali prostovoljne prispevke, da se prej imenovanega oprosti iz jolietske ječe, kamor so ga potisnili čredniki slovenskih pobožnih ovčic. Tedaj se je obračal na "delavce, trpine, somišljenike," da bi mu pomagali iz stiske in so-
drugi so mu res pomagali. Na sodišču pa se je obnašal kakor skesan grešnik, prosil za odpuščanje in izjavil, da se poboljša. To je sicer stvar preteklosti. Omenjam je le, da ljudje izprevidijo, kako se obnašajo nekateri naši lastniki "delavskih listov", kadar so v stiskah in kadar niso v stiskah.
Ako bi bil lastnik "G. S." zvest svojim zatrjevanjem o prijateljstvu do delavstva, bi bil priobčil za Debsa in Stedmana kak agitatoričen članek; priporočal bi delavstvu, naj se politično organizira, da naj agitira za socialistične kandidate in se bori, kot se delavstvo mora boriti, če hoče, da se brani pred izkoriščevalci in si pripravlja pota v socializem. Tisti delavski listi, ki ne vodijo take taktike, niso vredni papirja, na katerem so tiskani.
John Teran.
Moline, HI. — V tem okrožju je le malo Slovencev, ki pa so po večini zavedni v delavskem smislu besede in tudi požrtvovalni.
Kot zastopnik Proletarca storim, kolikor morem, da še razširi med nami. Upam, da postanejo polagoma naročniki Proletarca večinoma vsi rojaki. Številne kolekte v vsakojake namene ne vplivajo ravno dobro na maso, ker se jo z njimi preveč nadleguje. Kar se tiče nabiralnih kampanj za naše agrtacijske fonde, so dobro izpadli.
Zelo dobro bi bilo, al<0 bi priporočili gl. uradu socialistične stranke, oziroma njeni eksekutivi, da bi vposlila vse svoje eneržije, da pridobi in organizira za socializem ameriško maso in ono drugih narodov. Socialistične postojanke bi morale obstojati vsepovsod- 2di se mi, da so Slovenci v politični zavednosti precej naprednejši od drugih narodov. Tudi ameriško delavstvo Čuti, da ga nekaj žuli in da nekaj nekje ni v redu. Njihovo znanje pa ne sega dovolj daleč, da bi znali" pronajti, kaj ni prav v današnjem sistemu in kako se ga lahko izboljša, odnosno nadomesti s socialističnim. Kar se tiče socializma, imajo ti ljudje o njem zelo površne pojme. Vedo, da eksi-stira nekaj, kar imenujejo listi socializem. Ampak ti listi ga prikazujejo za strašno pošast, ki bo razdrl vse, kar so dobri kapitalisti zgradili tekom desetletij, ako pride na krmilo. Ne morejo imeti drugačnega mnenja o socializmu, kajti vse, kar vedo o njem, dobe iz kapitalističnega časopisja, pa še tega eitajo površno. Socialistična literatura jim je nepoznana. Naloga socialistične stranke je, da razširi med to nezavedno, nepoučeno delavstvo svoje časopisje, brošure in knjige. Ravno sedaj bo za socialistično propagando čas zelo ugoden. Plače se znižujejo, brezposelnost narašča in kapitalistični sistem se počuti v teh razmerah jakega in že prihaja z grožnjami, da bo pričel z neizprosnim bojem proti delavstvu. Nova, administracija bo seveda popolnoma na strani privatnih interesov. Polje socialistične propagande je treba takoj razširiti, da bomo za prihodnje volilne boje utrjeni in v stanju doseči tudi uspehe, ki se bodo poznali.
Kakor rečeno: ljudje vedo, da se jim godi krivica, da se jih odira, omejuje njihove pravice* pa ne
vedo, kam bi se obrnili. Socializem so jim naši nasprotniki skozi dolga leta naslikali z najtemnejšimi barvami. Treba je, da ga jim pokažemo takega, kakršen je in kaj zahteva. Stranka mora postati močnejša, postala pa bo, kadar prodre med širše ameriške mase.	^
^	Frank Smerdu.
(Op. ured.—Na zadnji seji eksekutive socialistične stranke se je razpravljalo o propagandi, ki jo bo vodila stranka po končanih volitvah za širjenje socialistične ideje med ameriško delavstvo. Kjer ima stranka že svoje organizacije, bo delo ložje, in kjer jih nima, bo težje, kajti vedno je treba nekaj lokalnih sodrugov, ki so jedro agitacije za svoje okrožje. Stranka je vstanovila tednik "New Day" za socialistično propagando. List je sicer majhen po obsegu, pa tudi naročnina je nizka, samo 50c na leto. Na ta način upa, da bo ložje dobiti naročnike med tisto maso, ki ne ve o socializmu drugega, kakor to, kar čita o njem v meščanskem časopisju. Širjenje socialističnega časopisja in ustanavljanje socialističnih organizacij je danes najvažnejša naloga socialistične stranke. Njena organizacija se je v zadnjih mesecih zelo pomnožila v članstvu, toda v mnogih mestih se mora šele reorganizirati. Graditi na podrtinah, ki so jih povzročili prepiri, pa ni lahko delo. V mnogih krajih bodo v stanju pomagati stranki pri agitaciji tudi slovenski sodrugi.
Zadnja volilna kampanja je prinesla v socialistične vrste novo življenje in to nam daje upanje, da se bo socialistična ideja med ameriškim delav-stvm v bodoče širila hitrejše, kakor doslej.)
Canonsburgh, Pa. — Opozarjam člane slov. socialističnega kluba št. 118, JSZ., naj se polnoštevilno udeleže seje, ki se vrši v nedeljo, dne 5. decembra. Na dnevnem redu bodo zelo važne točke, kakor tudi volitev odbora za prihodnje leto. — Vabim, naj se seje udeleže tudi tisti sodrugi, ki so plačali pristopnino, pa jih ni bilo še na sejo. — Organizator.
Collinwood, O. — Nisem prijatelj mrženj,*niti ne taktike, ki vodi do nesporazumov ali celo do osebnih bojev. Kljub temu pa smatram, da je kritika na mestu, ravno tako mislim, da se kritiki lahko odgovarja s kritiko.
V 684. številki Proletarca je bil priobčen dopis, ki je imel podpis J. F. D. Priporočal je delavstvu, naj agitira za socialistične kandidate, na koncu pa je obsojal brezbrižnost, ki je baje vladala v krogu odbora tukajšnjega kluba. Dejal je, da mu je znano, da se je klub pred par meseei zopet obudil, toda pravega zanimanja zanj še ni bilo opaziti.
Cleveland^ki sodrugi, člani kluba št. 27, so poslali vsem naročnikom Proletarca v Coflimvoodu dopisnice, na katerih so jih pozivali, naj se udeleže sestanka, katerega namen je bil obnoviti tukajšnji socialistični klub. Tudi kritik je dobil tako povabilo, toda na tem sestanku ga nisem opazil. Navzočih je bilo deset collinwoodskih rojakov. Določili smo dan seje, na kateri bi izvolili odbor. Od desetih s pr-
vega sestanka jih je prišlo šest (vseh udeležencev je bilo osem, šest od prvega sestanka in dva nova) na sestanek,2. julija t. 1. Izvolili smo začasni odbor, v katerem sem jaz prevzel mesto začasnega tajnika. Sklenili smo, da oglašamo, v Enakopravnosti z namenom, da se naše članstvo pomnoži. Priobčen je bil trikrat, v katerem je bilo objavljeno, da se je klub št. 49 reorganiziral in da zboruje vsak prvi in tretji petek v mesecu v Kunčičevi dvorani. V tej dvorani smo se jaz, M. Petrovich in Kabay na omenjene datume sešli trikrat ob 8- zvečer, čakali do 10. in se potem zopet razšli. Dopisnik omenja, da je bil sam na sejah, pa je želel, da bi prišel v dotiko z ljudmi, ki so za naše gihanje, da se bi organizacijsko gibanje v tej naselbini zopet poživelo. Dovolj smo oglašali in dovolj je bilo prilike za sestanke. Ako J. F. D. o vsem tem, kje in kdaj se vrše seje, ni vedel, ni bila to moja krivda.
Dopisnik je nadalje priporočal, naj se skuša prirediti shod-v Collhrvvoodu. To je bila dobra ideja in treba je bilo tudi nekoliko delati, da se je izvršila. Mislim, da je bil tudi dopisnik obveščen od gl. tajnika, da se bo shod vršil in naj se zanj uredi vse potrebno, toda propagatorja za priredbo shoda zopet ni bilo blizo pred shodom, ko je bilo treba agitacije in priprave. Na shodu se je. vpisalo v klub dvaindvajset članov. Kmalo potem sem sklical sejo, povabil vse člane z dopisnicami in tudi J. F. D. sem jo poslal. Na nji je bilo označeno, da se bo seja vršila dne 5. novembra. Udeležilo se je je okoli 17 članov, našega kritika pa zopet ni bilo.
Vem, da zahteva vsako organizacijsko delo pre-. cej požrtvovanja, izgubo časa, stroške itd. Ampak, če je človeku res za stvar, bo zanjo tudi delal, kolikor mu že dopuščajo razmere. To je v mnogih slučajih boljše in uspešnejše, kakor pa kritizirati v listih. Da, v današnjih časih potrebujemo kooperacije, razumevanje drug drugega in napornega agitacijske-ga dela, da moremo iti naprej po razdrapani poti, ki nam jo je zapustila vojna s svojimi posledicami. In naprej moramo iti.	Mike Podboy.
Vandling, Pa. — Prosim, da priobčite v Prole-tarcu sledeče vrstice: Upravo Enakopravnosti sem v pismu z dne 15. oktobra t. 1. opozoril, naj mi ustavi nadaljno pošiljanje lista, ker ni ostal zvest delavski borbi. Nemaram v svojem stanovanju lista, ki je prinašal oglase kapitalističnih kandidatov, zato želim, da se mi ga preneha pošiljati.
Jos. Čebular, box 156.
Collinwood, O. — Kakor je bilo že poročano, se je bil ob priliki shoda, ki se je vršil dne 31. oktobra reorganiziral tukajšnji socialistični klub št. 4'9, in sicer je pristopilo 22 članov. V odbor za prvo polovico leta so bili izvoljeni: G. M. Kabay, 1216 E. 167. St., organizator; Jernej Hafner, 392.E. 161. St., tajnik ; Matt Petrovich, 16216 Waterloo Rd., blagajnik; Leopold Boštjančič, 1312 E. 16,7. St., zapisnikar; nadzornikom sta bila izvoljena John Rasinovich in Anton Godina.
■Seje kluba bodo vsak prvi in tretji petek v mesecu v Kunčičevi dvorani na Waterloo Rd. Klub šteje sedaj 30 članov. Collinwood je torej v bojni črti.	Tajnik kluba št. 49, J. S. Z.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR za leto 1921
sedaj razpošiljamo. Posamezen iztis stane 75c. Vsebina tega koledarja bo zadovoljila vsakega čitate-lja. Po obsegu ne zaostaja za našimi dosedanjimi izdajami. Tisk letnika 1921 nas stane $1700.00 več kakor za enako število izvodov zadnjega letnika koledarja, klišeji pa $125.00 več kakor zadnje leto. Letošnji koledar je mehko vezan. Kdor pa želi trdo vezanega, ga lahko dobi, toda plačati mora za vez-bo v platno 25c posebej, skupaj $1.00. Trda vezba nas stane 25c za iztis, raditega ga ne moremo dati ceneje kot za $1.00. Sicer pa stane danes vsaka večja vezana knjiga $1.50 ali tudi več. Naš koledar je torej še vedno cenena knjiga.
Naročila naslovite: Proletarec, 3639 W. 26th St. Chicago, 111.
LISTU V PODPORO.
Power Point, O. — Karl Bogatay 52c; Mary Pozenel, 50c; John Lovše, 38c; Štefan Čuk, 28c; Jernej Stacin, 25c; Jacob Bergant, 25c; Frances Bergant, 25c; skupaj....
Pullman, 111. — Po 50c, John Florjan cich, John Gadich, John Dolinšek; po 30c Jos. Horvat; po 20c, Mary Jereb; skupaj..
Bloomville, Wis. — Louis Drobnich...
Terre Rautte, Ind. — Frank Žagar ...
Vandling, Pa. — Anton Bučar, $1.00 Jos. Čebular, 50c, skupaj ................
Cleveland, O. — Josephine Mazgon ...
Springfield, 111. — Frank Krmelj ...
Skupaj . . .. Zadnji izkaz
$ 2.43
2.00 .50 .30
1.50 5.00 .50
$ 12.23 576.54
Skupaj ................................$588.77
		
Slo?, delavska	W	podporna z?eza
Ustanovljena dne 26. • vgusta 1908.		Ink orpori rana 22. aprila 190» v državi Penn.
Samo preziranje ne odpravi ničesar. Mnogo jih je, ki prezirajo razredni boj, kakor da ga ni. Toda za razredni boj ne dela to ignoriranje nobene razlike — boj se vrši naprej in se mora enkrat završiti, pa če je to tistim, ki gledajo nanj s preziranjem všeč ali ne.
Najboljša knjiga, ki jo morete danes dobiti v slovenskem jeziku za mal denar je Ameriški Družinski Koledar za leto 1921. Stane mehko vezan 75c, vezan v platno $1. Naročila pošljite Proletar-cu.
Naročite Proletarca vašemu sorodniku ali prijatelju v Jugoslaviji ali Julijski Benečiji. O Prole-tarcu se vsi tisti, katerim pošiljamo list v prej omenjene dežele, pohvalno izražajo. Socialističnemu gibanju v starem kraju bi koristilo, ako bi prihajalo med ljudstvo vsaj tisoč izvodov Proletarca.
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Oblo.
Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113, West Newton, Pa.
Glavni tajnik: BLAS NOVAK. 634 Main St., Johnstown, Pa.
1.	Pom. tajnik: FRANK PAVLOVCIÖ, 634 Main St., John-
stown, Pa.
2.	Pom. ta j. ANDREJ VTDRICH, R. F. D. box 4, Johnstown,
Pa.
Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27. Bridgeport, O.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVASNIK, 5315 Butler St., Pittsburgh, Pa.
1.	nadzornik: SOPHIA BIRK, 6006 St. Clair At«., Cleve-
land, Ohio.
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 137th St., Cleveland, O.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBER2AN, Bo* 135, West Mineral, Kans.
1.	porotnik: BRANC TEROPCIČ, R. 1. Bonanza, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 8. 14th St., Springfield, m
VRHOVNI ZDRAVNIK: Pr. JOSIP V. GRAHEK 843 B. Ohio St., Pittsburgh, P» Glavni urad: 634 Main 8t„ Johnstown. Pa. URADNO GLASILO: PROLETAREC. 3639 W. 26tb St., Chicago, 111
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljpdno prošeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslovljajo: Blas Novak, Union National Bank in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoml naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnj» popravi.
NAZNANILO IN ZAHVALA. Fleming, Kansas.—Na tem mestu se društvo Sv. Barbare, štev. 118 S. D. P. Z. v imenu družine Frančiške Benedik zahvaljuje za prostovoljne prispevke v podporo imenovane družine.
Darovala so sledeča društva: Štev. druš.	vsota štev. druš.	vsota
1 . ............$ 5.00 83 .............% 6.30
21 ............ 5.00 88 ............. 3.00
33	............. 6.30 90 ............. 2.00
34	............. 3.35 97 ............. 5.00
47 ............. 5.00 100 ............. 4.00
50	............. 2.50 112 ............. 3.25
51	............. 2.00 118 ............. 11.60
60 ............. 2.00 128 ............. 2.00
65 .........'____ 4.00 134 ............. 3.00
68 ............. 2.00 147 ............. 5.00
72 ............. 5.00 149 ............. 1.95
79 ............. 5.00 151 ............. ■ 5.40
82 ............. 5.00 Skupaj.......
........$104.65
Anton Skubitz, tajnik.
Imena in naslovi uradnikov društev S. D. P. Z.
za leto 1920.
Boritelj, štev. 1, Conemaugh, Pa.
Predsednik: Fr. Dremelj, 453 Chestnut St.; tajnik: BI. Brezov-šek, box 302: blagajnik: Martin Jager, box 302. Vsi v Conemaugh. Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Alojzija.
"Pomočnik", št. 2, Jchnstown. Pa.
Predsednik: John Zupan, 417 Woodland Ave.; tajnik: Joseph Budna, 420 Ohio St.: blagajnik: Michael Cene, R. 7, box 11. Vsi v Johnstown, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Delavskega Doma. "Zaveznik", št. 3, Franklin Conemaugh, Pa.
Predsednik: Mike Vadnjal. Park Hill, Pa.: tajnik in blagajnik: Louis Krasna, box 218, Conemaugh, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec", št. 4, Lloydell, Pa.
Predsednik: Jožef Meden, box 41; tajnik: George Jakopin, box 76; blagajnik: Frank Kotar, box 76. Vsi v Lloydell, Pa. Seja vsako 1. nedeljo.
Nova Doba, št. S, Ralphton, Pa.
Predsednik: John 'Divjak, box 56; tajnik in blagajnik: Martin Korošec, box 256. Vsi v Ralphton, Pa. — Seja vsako prvo nedsljo.
"Zvesti Bratje", št. 6, Garrett, Pa.
Predsednik: Anton lslenič; tajnik in blagajnik: John Kralj, box 227. Vsi v Garrett, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Jedinost", št. 7, Claridge, Pa.
Predsednik: Matija Regina; tajnik Mihael Baloh, P. O. box 212; blagajnik: John Zagoree, box 324. Vsi v CIaridge, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. pop. v Slov. Narodnem Domu.
"Zavedni Stajerc", št. 9, Johnstown, Pa.
Predsednik : Karol Cerjak: tajnik: Stefan Debeljak, R. F. D. T. box 55; blagajnik: Junes Lorenzo, R. F. D. 7, box 55. Vsi v Johnstown, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v Cellso, Pa.
"Jasna Poljana*', št. 10, Brownfleld, Pa.
Predsednik: Jos. Picelj: tajnik: Anton Steržaj, b. 454, Union-town, Pa.; blagajnik: John Rukše, br. 443, Uniontown, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v Brauwick Hotel, Uniontown, Pa.
"Zarja Svobode", št. 11, Dunlo, Pa.
Predsed.: Andrej Milavec, box 1; tajnik: Frank Kavcic, b. 155; blagajnik - John Zakrajsek, box 243. Vsi v Dunlo. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Izobraževalnega društva Vihar.
"Danica", št. 12, Heilwood, Pa.
Predsednik: Frank Korelc, box 74; tajnik: Joseph Tomažin, box 85: blagajnik: Frank Korelc, box 74. Vsi v Heilwood, Pa. — Seja vsako 2. ned. v mes. v prost. Jos. Tomažina.
"Večemica", št. 13, Baggaley, Pa.
Predsednik: Joseph Skoda; tajnik: Jacob Povše, box 141, Hos-tetter, Pa.; blagajnik: Joseph Zabkar, R. F. D. 1, b. 82-a, Latrobe, Pa. Seja vsako drugo nedeljo ob 2. popol. v Slov. Hrv. N. Domu. Hostetter. Pa.
"Složni Bratje", št. 14, Orient, Pa.
Predsednik: Paul Dunkovac; tajnik: Ivan Erjavec, box 52, Orient, Pa.; blagajnik: Anton Kovačič, box 154, Orient, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v Republic, Pa.
"Slovan", št. 15, Sopris, Colo.
Predsednik: Anton Marinčič: tajnik in blagajnik: Silvester Berantin. Vsi box 192, Sopris, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo ob 9. uri zjutraj v prostorih sobrata Ivan Koncilja v Piedmont, Colo.
"Bratstvo", št. 16, Buxton. Iowa.
Predsednik: Frank Krištof, box 24; tajnik: Ferdinand Kočevar: blagajnik: Felix Raspotnik. Vsi R. 1, Eddyville, Iowa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostoru sobrata Felix Raspotnika.
"Zora", št. 17, Akron, Mich.
Predsednik: Gasper Volk; tajnik in blagajnik: Anton Maurich, box 102. Vsi v Akron, Mich. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Združeni Bratje", št. 18, Braddock, Pa.
Predsednik: John Germ, 507 Chary Way; tajnik: John Rednak, 1109 Woodw Way; blagajnik: Frank Saje, 609 N. Main St. Vsi v Braddock, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v litvinski dvorni,, 818 Washington Avenue.
"Nada", št. 20, Huntington, Arkansas.
Predsednik: John Morse; tajnik: Frank Herman, box 237; blagajnik: Matija Ogrady, box 89. Vsi v Huntington, Arkansas.— Seja vsako tretjo nedeljo v šolski dvorani.
"Sokol", it. 21, West Mineral, Kansas.
Predsednik: Vine. Zalokar; tajnik in blagajnik: Louis Zupančič, L. box 138. Vsi v Mineral, Kans. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Pete Russellnovi dvorani v E. Mineral, Kans.
"Od boja do zmage", št. 22, La Salle, 111.
Predsednik: Ignac Jordan; tajnik: Frank Gergovič, 885 Crosat St., La Salle, 111.; blagajnik: Joe Brezovar, 2128 — 8th St., Peru, 111. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v Slov. Nar. Domu.	w
"Slovenski Bratje", it. 23, Coketon. W. Va.
Predsednik: Louis Bartolj, box 481 : tajnik' Fr. Kocian. box 272; blagajnik: Jos. Modlk, box 517 Vsi v Thorn*., W. Va. — Seja vsako 1. ned. v mes. v Comp. dvoranL
"Ilirija", it. 24, Iselin, Pa.
Predsednik: Ivan Šuštar, box 52; tajnik: Math. Zadravec, box 211; blagajnik: Michael Lončar, box 257. Vsi ▼ Iselin, Pa. — Seja V6»ko prvo nedeljo v prostorih sobr. I. Rogelj.
"Delavec", št. 25, Rock Springs, Wyo.
Predsednik: Joe Porenta; tajnik: Mat. Leskovec. box 647; blagajnik: Mathew Ferlič, 211 Sherman St. Vsi v Rock Springs, Wyo. — Seja vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu,
"Smarnica", štev. 26, Export, Pa.
Preds.: Fr. Nagoda, b. 192; tajnik: Math Torkar, b. 417; blagajnik: Anton Martinšek, b. 125. Vsi v Export, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v Red Eagle dvorani.
"Miroljub", štev. 27, DiamondvUle, Wyo.
Predsednik: John Kočevar, b 71: tajnik: Vincenc Lumpert, b. 62; blag.: Konstantia Podlesnik, b. 52. Vsi v Diamondville, Wyo. — Seja vsako prvo nedeljo v Slovenskem domu v Diamondville, Wyo.
"Jutranja Zarja", štev. 29, Meadow Lands, Pa.
Predsednik : Anton Premro; tajnik in .blagajnik : Andrej Posega, box 576. Vsi v Meadow Lands, Pa. —" Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Izobraž. Domu.
"Trpin", štov. 30, Breezy Hill, Kans.
Predsednik: J. Homec, box 160; tajnik: Karol Divjak, b. 414 (Breezy Hill); blagajnik: Josip žibert, box 115. Vsi R. F. D. 2, Mulberry, Kansas. — Seja vsako tretjo nedeljo dop. v A. Kuren-tovi dvorani. Breezy Hill.
"Dani se", štev. 31, Roslyn, Wash.
Predsednik: Luka Notar; tajnik in blagajnik: Anton Adamich, b. 16. Vsi v Roslyn, Wash. — Seja vsako prvo nedeljo ob 2. uri pop. pri bratu A. Adamich.
"Zeleni vrt", štev. 32. Palisades, Colo.
Predsednik: Jacob Tro jar; tajnik: Anton Kladošek, box 613; blagajnik: Jernej Lenedik, box 6i4. Vs v Palisade», colo. — Seja vsaok tretjo nedeljo v mesecu v prostorih Jakob Trojar.
"Slovenska Zastava", štev. 33, Jenny Lind, Arkansas.
Predsednik: Louis Grilc, box 86; tajnik: Frank Grilc, b. 106; blagajnik: Frank Kline, box 117. Vsi v Jenny Lind, Ark. — Seja prvo nedeljo ob 10. uri dop. v društ. dvorani.
"Edinost", štev. 34, Yukon, Pa.
Predsednik: Anton Kaferle, box 195: tajnik: John Maren, b. 193; blagajnik: Frank Medved, b. 40. Vsi v Yukon, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo ob 10. uri dopol. v Yukon Society Hall, št 1.
"Planinski Raj", štev. 35, Lorain, Ohio.
Predsednik: Jos. Uršič; tajnik: Jacob Hlepčar, 1649 E. 31st St.; blagajnik: Ivan Primožič, 1712 E. 31st St. Vsi v Lorain, Ohio.— Seja vsako drugo nedeljo v prostorih g. Viranta, 1700 Globe Ave.
"Združiteij", štev. 36, South Fork, Pa.
Predsednik: Jakob Govekar, box 565; tajnik: Jacob Rupert, 112 Maple St.; blagajnik: Mirko Grgurieh, b. 496. Vsi v So. Fork, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v dvorani Slov. Izobr. Doma.
"Ljubljana", štev. 37. Barberton, O.
Predsednik: Frank Skraba, 620 Van St.; tajnik: Andrew Repar.
1109 N. 4th St.; blagajnik: John Zupec, 1109 N. 4 h St. Vsi v Barberton. Ohio. Seja vsako drugo nedeljo ob 2. uri popol. na 1109 N. 4th St.
"Dobri Bratje", štev. 38, Bridgeport, Ohio.
Predsednik: Viktor Salar. RFD. 2. b. 26: tajnik: Martin Kos, RFD. 2. box F; blagajnik: Franc Vočko, box 4 62. Vsi v Bridgeport, Ohio. Seja vsako prvo nedeljo ob 8. uri dopoldne v društveni dvorani, Baydsville, Ohio,
"Prva Zvezda", itev. 39, Darragh, Pa.
Predsednik: Ivan Ruiich, Darragh, Pa.; tajnik: Ivan Bahor, box 116, Darragh, Pa.; blagajnik: Ignac Založnik, L. Box 8, Arona, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popold.
"Orel", štev. 40. West Newton, Pa.
Predsednik: Andrej Povirk, box 27; tajnik: Andrej Ogrin, RFD. 2, b. 131-b; blagajnik: Jožef Zorko, RFD. 2, box 113. Vsi v West Newton, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo dopoldne za prihodnji mesec v Slov. Domu v Collinsburg.
"Slovenski Bratje", štev. 41, Cleveland, O.
Predsednik: Joseph Blatnik; tajnik: Martin Martinšek, R. 2, b. 84 A., Bedford, O.; blagajnik: Frank Kokotec, 7728 Osage Ave., Cleveland, O. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu.
"Mladi Slovenec", štev. 42, Oglesby, III.
Predsednik: Frank Hladnik; tajnik: Hubert Dular, box 297; blagajnik: Joe Legan, b. 11. Vsi v Oglesby, 111. — Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Mihael Preskar.
"Sava", štev. 43, Portage, Pa.
Predsednik: Karol Mejak: tajnik: Frank Zaman, R. D. 1, b. 83; blagajnik: Jos. Eozich, R. D. 1, b. 6. Vsi v Portage, Pa. — Seja vsako 2. ned. v mes. v dr. dvorani Martindale.
"Prešeren", štev. 44, Cliff Mine, Pa.
Predsednik: Alojzij Vidmar, box 67; tajnik: Frank Pivk, box 16; blagajnik: Ferdinand Pregel, box 17; Vsi v Cliff Mine. Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Narodni dvorani.
"Mirni Dom", štev. 45, Johnstown, Pa.
Predsednik: Ignatz Pečjak; tajnik: Joseph Intihar, 404 Eight ave.; blagajnik: Jos. Rovan, 103 Birch Ave. Vsi v Johnstown. Pa. Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.
"Zveza", itev. 46, Alix, Arkansas.
Predsednik: John Kranjc. RFD. b. 110; tajnik: Mat. Znldarsic, RFD., box 79; blagajnik: Jurij Kokal, RFD., box 76. Vsi v Altu», Ark. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Slovenski Bratje", itev. 47. Avella, Pa.
Predsednik: Martin Obed, b. 167: tajnik: Mary Obed, B". 167; box 167; blagajnik: John Vidmar, b. 75. Vsi v Avella. Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Slovenski Mladeniči", itev. 48, Aurora. 111.
Predsednik: Frank Stepanič; tajnik: Anton Sustaršič, R. D. 1, box 218; blagajnik:	, 636 Aurora ave. Vsi v Aurora,
111. — Seja vsako drugo sredo v mes. v Fox River Social Klub.
"Protetarec", itev. 50. Franklin, Kans.
Predsednik: John Pance, b. 146; tajnik in blagajnik: Gasper Leskovitz, box 289. Vi i v Franklin, Kans. Seja vsako prvo nedeljo v John Krenker dvorani.
"Delavec", itev. 51, Cleveland, O.
Predsednik: Frank Budič, 1163 E. 68 St.; tajnik Ivan Zaletel, 1009 E. 66. St.; blagajnik: John Prostor 6120 St. Clair Ave. Vsl v Cleveland, Ohio. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu eb 8. uri dopoldne v Slov. Nar. Domu St. Clair ave.
"Ljubljanski Grad", itev. 52, DeKalb, IU.
Predsednik: Pavel Košir, 1403 State St.; tajnik: Franc Keržii, 1817 Market St.; blagajnik: Franc Prebil, 1142 Market St. Vai v DeKalb, 111. — Seja vsako drugo nedeljo pri sobratu Fr Keriiž.
"Slovenski bratje", itev. 53, Fairpoint, Ohio.
Predsednik: M. Simwiw, box 105; tajnik: Anton Zagorc, b. 251; blagajnik: Franc Koss. box 105. Vsi v Fairpoint. Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu J. Lekšan.
"Vrh Planin", itev. 56, Crabtree, Pa.
Predsednik: Martin Jereb, box 92; tajnik in blagajnik: Andrej Jereb, box 92. Vsi v Crabtree Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Andr. Jereb. ,
"Združeni Slovani", it. 56, Pittsburgh, Pa.
Predsednik: Anton Dekleva; tajnik: Joseph Dekleva, 6609 Wickliff St.; blagajnik: Vincent Arh, 1 Rickenbach St., N. S. Vsi v Pittsburgh, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v K. S. D. v Pittsburgh. Pa.
"Caven", itev. 57, Wooster, Ohio.
Predsednik: Martin Cermel; tajnik Ciril Stibil; blagajnik: Frank Čermelj. Vsi box 289, •Wooster, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina Čermelja.
"Rudar", itev. 58,Canmore, Alta, Canada.
Predsednik: Mihel Brijš; tajnik in blagajnik: Anton Polutnik, box 185, Canmorc, Alta, Canada. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Anton Polutnik ob 2. uri popldne.
"Slovenski Fantje", itev. 59, Maynard, Ohio.
Predsednik: Jos. Bajda, b. 65; tajnik: Max Jerchin, box 254; blagajnik: Joseph Bajda, b. 66. Vsi v Maynard, O. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani g. J. Hrabaka.
"Slovenski Tabor", itev. 60, Moon Run, Pa.
Predsednik: Mihael Jerala, b. 217; tajnik: Frank Mochnik, b. 133; blagajnik: Frank Avbelj, b. 136. Vsi v Moon Run, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob . uri popol. v društveni dvorani.
"Napredni Slovenci", itev. 61, Gary, Ind. ..
Predsednik: Joseph Balkovatz; tajnik: John Slane, 1105 Jefferson St.; blagajnik: Sam Bunjevac, 1105 Jefferson St. Vsi v Gary, Ind. — Seja vsako 2. nedeljo v prostorih sobrata Ignac Prosenik, 1113 Jefferson St.
* Žensko društvo "Sokol", itev. 62, Cleveland, Ohio.
Predsednica: Anne Erbežnik; tajnica: Frančišča Trbežnik 6616 Bonna Ave.; blagajnica: Frniiška Lauše, 6121 St. Clair Ave. Vse v Cleveland, O. — Seja vsaki prvi pondeljek v mesecu v Slov. Narodnem Domu.
"Adamič in Lunder", itev. 63, Hackett, Pa.
Predsednik: Anton Zrinšek; tajnik Anton Zrinšek, box 98; blagajnik: Frartk Mejak, box 46. Vsi v Finleyville, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Bratoljub", itev. 64, Milwaukee, Wi».
Predsednik: Ivan Sem, 542 So. Pierce St.; tajnik: Frank Maroh. 542 S. Pierce St.; blagajnik: Vincenc Ritonia, 299 3rd Ave. — Vsi v Milwaukee, Wis. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Martin Bevšek, 479 National avenue.
"Bodočnost", itev. 65, Staunton, III.
Preds.: Anton Buchar; tajnik: Anton Cop, box 216; blagajnik: Frank Paulich, b. 813. Vsi v Staunton, 111. Seja vsako 2. nedeljo v mes.
"Franz Shuhmeier", itev. 66, Yale, Kans.
Predsednik: Jožef Kotnik; tajnik: John Jančič, R. R. 6; blagajnik Martin Kožuh, R R 8. Vsi v Pittsburg, Kans.—Seja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. popol. v John Dollar-jevi dvorani.
"Narodna Sloga", itev 67, Seminole, Pa.
Predsednik: Nikolaj Zvonarig, box 63, Distant, Pa.; tajnik: Emil Ganotzi, b. 55, Seminole, Pa.; blagajnik: Mike Buretich, box 66, Seminole, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo pri Emil Ganotzi.
"Združeni Balkan", itev. 68, Clinton, Ind.
Predsednik: Jos. Vidmar, L. b. 441; tajnik: Ignac Musar, box 441; blagajnik: Frank Bregar. L. b. 737. — Vsi v Clinton, Ind. Seja vsako 4. ned. v mes. pri Mr. Charles Moskovich, N. 7th St. ob 9 dopoldne.
"Orel", štev. 69, Madrid, Ia.
Predsednik: Frank Omerzu, R. 2, b. 82A; tajnik in blagajnik: Frank Omerso, R. 2, b. 32 A. Vsi v Madrid, Ia.—Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Schneider.
"Zvesti bratje", itev. 70, New Derry, Pa.
Predsednik: Jožef Pavlič; tajnik: Jakob Pinoza, box 75; blagajnik: John Prah, b. 41. Vsi v New Derry, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v prostorih sobrata Jakob Pinoza v New Derry.
"Delavec naprej", itev. 71, Bessemer, Pa.
Predsednik: Joseph Jereb; tajnik: Daniel Perman, b. 291; blagajnik: Anton Katič, b. 86. Vsi v Bessemer, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martin Mozi v Bessemer, Pa.
"Kosciusko", štev. 72, Bankhead, Alta, Canada.
Predsednik: John Janota; tajnik: Frank Dzierwa, b. 637; blagajnik: Peter Kubany, box 40. Vsi v Bankhead, Alta, Canada. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Pod Triglavom", štev. 73, Smithfield, Pa.
Predsednik: JoTin Nečemer; tajnik: Frank Klemene, R. D. 2, b. 129; blagajnik: John Eržen, R. R. 2. b. 128. — Vsi v Smithfield, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih Fr. Klemene h. it. 86.
"Kranjski prijatelj", itev. 74, Falls Creek, Pa.
Predsednik: Louis Slak, box 201; tajnik: 'jO'iis Slak, box 201; blagajnik: Sophia Urbani, box 563. — Vsi v Falls Creek, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. popol. v prostorih sobrata Alojzij TJrbanč, 35 Tenery Road.
"Naprej do Zmage", itev. 75, Wyano, Pa.
Predsednik: John Renko, tajnik ^ahn Renko, b. 432; blag: Frank Ravnikar, b. 233. Vsi v Wyano, Pa. — ie;> »iako prvo nedeljo ob 9. uri zjutraj v družbeni hiši štev. 96.
"Slovenska Cvetlica", itev. 76, Adamsburg, Pa.
Predsednik: John Jakič; tajnik: Frank Menart, box 13B; blagajnik: John G rum, box 21. Vsi v Adamsburg, Pa. Seja vsako t. nedeljo v mesecu.
"Slovenija", itev. 78, Miller Run, Pa.
Predsednik: Ignatz Pajk; tajnik: Frank Sadar; blagajnik: Frank Sadar. Vsi box 1, Miller Run, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobratu Anton Beršan.
"Bonairski Slovenci", itev. 79, Bon Air, Pa.
Predsednik: Jos. Horvat; tajnik Peter Bukovec; blagajnik: Ivan Milavec. Vsi v Bon Air, Pa., RFD 2. Johnstown, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. uri popi. v lastnem domu v Bon Air, Pa.
"Sloga", itev. 80, Philadelphia, Pa.
Predsednik : Anton Omerzu ; tajnik in blagajnik : Joseph Kozo-le, 2555 Salmon St., Philadelphia, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Prvi Maj", itev. 81, Bishop, Pa.
Predsednik: Jožef Rožanc; tajnik: Andrew Renko, box 143, Cecil, Pa.; blagajnik: Ivan Murgel, b. 138, Cecil. Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo «b 2. uri pop. v S. N. D. v Bishop, Pa.
"Jezero", itev. 82 Ringo, Kans.
Predsednik: Mihael Pernel. b. 33; tajnik: Math. Setina, box 115; blag.: Frank Dremšek, b. 268. Vsi Ringo, Kansas. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu' ob 9. uri dopoldne v dvorani Konzumnega društva.
"Terbanska Dolina", štev. 83, Cleveland, O.
Perdsednik: Anton Smith; tajnik: Jacob Crnilogar, 1027 E. 61«t St.; blagajnik: Anton Kašič. 1001 E. 61st St. Vsi v Cleveland, Ohio. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani št. 2. ob 9:39 dopoldne.
"Radnici naprej", itev. 84, Farmington, W. Va.
Predsednik : Geo. Kasunič ; tajnik : Mata Laui ; blagajnik : Vid Kasunich. Vsi box 623, Farmington, W. Va. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v hiši itev. 46.
"Napredek", itev. 85, Skidmore, Kana.
Pedsednrik: Simon Repovše, R. R. 1, Weir, Kans.; tajnik in blagajnik : Ant. T. Jamnik, R R. 3, box 63, Columbus, Kans. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri J. Zakrajšeku.
"Naprej", Livingston, 111., št. 86.
Predsednik: Mike Cirar, b. 106; tajnik: Rudolf Pavliha, box 226; blagajnik: Mihael Stražič, box 677. Vsi v Livingston, 111. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop.
"Rudeči prapor", štev. 87, Bentleyville, Pa.
Predsednik: Andrej Lovšin, b. 683; tajnik in blagajnik: Alojsij Humar, box 108. Vsi v Benthleyville, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu Jos. Milanichu.
"Naprej", štev. 88, Nokomis, 111.
Predsednik: George Plahutnik, box 531; tajnik in blagajnik: Ivan Kranjc. box 672, Nokomis, 111. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. pri popold. pri sobr. John Krainz.
"Slovenec", itev. 89, Eckhart Mine, Md.
Predsedniki Anton Urbas, box 27, Valle Sumit, Md.; tajnik: Franc Posenel, RFD. 1, Eckhart Mine, Md. ; blagajnik: Anton Ko-mac, b. 56, Eckhart Mine, Md. -— Seja vsako drugo nedeljo v mes km ob 2. uri popold. pri sobr. Frank Poženel.
"Vstanite Bratje", štev. 90, Gross, Kans.
Predsednik : Ivan Erjavec, b. 62 ; tajnik in blag. : Frank Bomii. box 95 ; Vsi v Gross. Kans. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Gorjanski hrib", it. 91, Greensburg, Pa.
Predsednik: Tomaž Sif 1er, b. 140; tajnik: Jos. Sume, R. 1, b. 6; blagajnik: Franc Pire, R. 1, b. 6. Vsi Greensburg. Pa. — Sej» vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Mrs. Mihevc dvorani v Haydenville.
"Združeni Slovani", štev. 92, Girard, Kans.
Predsednik: Anton Potisek, R. 4. b. 133; tajnik: Frank Kra-vanja, R. 4, box 304; blagajnik: Karol Vodišek, RR. 4, b. 40. Vsi v Girard, Kans. — Seja vsako 3. ned. v mes. v dvorani G. M. Božič, Edison.
"Zmaga", št. 93, Bryant, Okla.
Predsednik: Frank Pirman, b. 170, Bryant. Okla.; tajnik: Anton Potokar, b. 110, Bryant, Okla; blagajnik: Joseph Mernuh, box 90, Bryant, Okla. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Union Hall, Victoria Camp.
"Sv. Barbara", št. 95, Standardville, Utah.
Predsednik: Marko Petrid, b. 1621; tajnik: Leo Pirnat, box 1654; blagajnik: Marko Petrič, box 1621. Vsi v Standardville. Utah. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prost. sobr. Joe Brodnik.
"Svobodni bratje", štev. 96, Duluth, Minn.
Predsednik: Ivan Pikuš, 9717 McCuen St.; tajnik: Frank Piškur, 308—97th Ave. W.; blagajnik: Michael Spehar, 403—97th Av. W. Vsi v New Duluth, Minn.—Seja vsako 3. nedeljo v mesecu w prostorih sobr. J. Pikusha.
XX štev. 97, Rhone, Pa.
Predsednik: Alojz Grošel. 322 Front St.; tajnik: Frank Pipan, 142 Espy St.; blagajnik: Mihael Jarh, 142 Espy St. Vsi v Rhone, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Rudolf Pati-lič, 320 Front St.
"Slovenska Združitev", št. 98, Standard, IU.
Predsednik: Ivan Stare, box 282; tajnik in blag.; Ivan Urban-čič, box 302. Vsi v Standard, 111. -—- Seja vsako prvo nedeljo po 16. v dvorani Viljem Konstantine.
"Tiha Dolina", itev. 99, Herminie, Pa.
Predsednik: Frank Hribar; tajnik: Frank Stermlan, box Î87; blagajnik : Frank Vozel, b. 847. Vsi v Herminie, Pa. — Seja vsaio nedeljo v mes. pri sobr. Jos. Batis.
"Zvezda", štev. 100, Forest City, Pa.
Predsednik: Lorenc Kotar, box 246: tajnik Matija Kamin, bor 491; blagajnik: Martin Muchitz, box 637. Vsi v Forest City, Pa. —Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v mestni dvorani.
"Združi se Slovenec", itev. 101, Midway, Pa.
Predsednik: John Leskovec, box 78; tajnik: Martin Strupak, box 285; blagajnik: Jakob Rupnik, b. 462. Vsi v Midway, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani SNPJ.
"Vodnik", itev. 102 Farrell, P«.
Predsednik: Matevž Steblaj, b. 841; tajnik: Jernej Okorn, 11(8 Beechwood Ave.; blagajnik: Jožef Germ, box 194. Vsi v Farrell, Pa. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v S. D. Domu, 1112 Beechwood Ava
"S. Ana", it. 103, East Helena, M on t.
Predsednica: Helena Kus, box 27; tajnica: Ivana Andolsek, box 152; blagajnica: Marija Rigler, box 82. Vse v East Helena, Mont. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
"Sv. Barbara", štev. 104, Luzerne, Pa.
Predsednik: Jožef Berlic, 871 Walnut St.; tajnik: Ant. Osolnlk, 868 Bennett St; blagajn k: Joiseph Šperlik. .864 Bennett St. Vsi v Luzerne, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani "Firemen's Bldg."
"Rdeči Orel," št. 105, White Valley, Pa.
Predsednik: Frank Kern, S. R. box 88; tajnik: Anton Rozima, S. R. No. 1, box 142; blagajnik: Andrej Bogataj, S R box 12. Vsi v Export, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Kr. Slov. Domu.' White Valley.
"Livada", it. 106, Bear Creek, Mont.
Predsednik: M. Rihar, b. 57; tajnik: Frank Golob, box 220; blagajnik: Jožef Tomšič, box 68. Vsi v Bear Creek, Mant. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slovenski Dom" it. 107, Homer City, Pa.
Predsednik: Filip Krašek, box 266; tajnik: Anton Glavan, box 275; blagajnik: Anton Kalister, b. 489. Vsi v Homer City, Pa. —Sej* vsako prvo nedeljo v1 mesecu v Slov. N. D.
"Triglav", itev. 108, Chisholm, Minn.
Predsednik: Karol Praznik. 230 W. Pine St.; tajnik: Frank Pod-lugar, b. 714; blagajnik: Rudolf Robnik, 818 W. Spruce St. Vsi v Chisholm, Minn. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Jan Grahek.
"Nova Domovina", itev. 109, Cherokee, Kans.'
Predsednik: Leopold Praložnik, box 278; tajnik: Ivan Telban, b. 169; blagajnik: Frank Premk, box 21. Vsi v Cherokee, Kans. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slovenska Navada", itev. 110, Hartford, Ark.
Predsednik: Frank Dolinšek, box 39; tajnik: Ivan Zimerman, RFD 1, b. 2, West; blagajnik: Jos. Hribar, box 1. Vsi v Hartford, Ark. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu pri sobr. J. Hribar.
Štev. Ill, Duryea, Pa.
Predsednik: Ivan Grošel, 276 Columbia St; tajnik: Fr. CaheveCi 276 Columbia St.; blagajnik: Jakob Brecelnik, 198 Cherry St. V«I v Duryea, Pa. Seja vsako prvo soboto v mesecu v John Wasta Ilall.
"Triglav", štev. 112, Detroit, Mich.
Predsednik: Anton Janežič, 519 Kern Ave.; tajnik: Jos. Božič, 161 Victor Ave. H. P.; blagajnik: Martin Kral, 161 Victor Ave, H.P. Vsi v Detroit, Mich. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v Victoria Hall, 424 Ferry Ave. E.
"Sloga", itev. 114, Blockton, Ala.
Predsednik: Joseph Kren, P. O. B. 23 W; tajnik in blagajnik: J. Kulovitz, box 253, West. Vsi v Blockton, Ala. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobr. J. Kulovitz.
"Svoboda", št. 116, Willock, Pa.
Predsednik: Ivan Jane, box 85; tajnik: Anton Sotler, box 212; blagajnik: Frank Knafelc, b. 244. Vsi v Willock, Pa. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v dvorani Willock Social Ass'n.
"Za združenje", itev. 117, Broughton, Pa.
Predsednik: Mihael Mali, box 165; tajnik: John Dolinar, b. 85; blagajnik: Ivan Gitnik, box 186. Vsi v Broughton, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Sv. Barbara", št. 118, Fleming, Kans.
Predsednik: Joseph Gerant; tajnik: Anton Skubic, RR 2, box 64, Pittsburg, Kans; blagajnik: Fr. Line, RR 2, Cherokee, Kans. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v Fr. Špeharjevi dvorani.
"Svoboda", št. 119, Jack's Ville, Kans.
Predsednik: Jakob Baloh. RR 8. box 88: tajnik in blagajnik: Silvester Sraj, R. R. 2, b. 199, Mulberry, Kans.
"Slovenski Bratje", št. 120, Gilbert, Minn.
Predsednik: Frank Podržaj, box 94, Gilbert, Minn.; tajnik: Frank Press, box 627 Gilbert, Minn.; blagajnik: Jemey Maček, box 133, McKinley, Minn. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Združeni Slovenci", it. 121, Little Falls, N. Y.
Predsednik: Frank Borštnar; tajnik: Mr. Malevasič, box 827; blagajnik: Anton Mlinar, 8 Cord St. Vsi v Little Falls, N. Y. — Seia vska prvo nedeljo v mesecu.
"Jugoslavia", št. 122, Imperial, Pa.
Predsednik: Joseph Ule, box 91; tajnik: Anton TauzelJ, box
blagajnik: Jakob Dolinar, box 226. Vsi v Imperial, Pa. — Seja vsako 2. ned. ob 10 uri dop. v Slov. Domu.
"Lincoln", št. 123, Springfield, IU.
Predsednik: John Gor&ek, 414 W. Hay St.: tajnik: Josef F. Kren, 1900 E. Stuart St.; blagajnik: Anton Kužnik, 1201 So. 19th St. Vsi v Springfield, 111. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Zlata Zarja", št. 124, Primero, Colo.
Predsednik: Ivan Tašič, box 461; tajnik in blagajnik: Luka lereant, box 411. Vsi v Primero, Colo. Seja vsako 2. ned. v mes.
"Rožna Dolina", itev. 125, Burdine, Pa.
Predsednik: John Markovits, b. 243, Burdine, Pa. ; tajnik: Vincenc Vidmar, box 41-M, Presto, Pa; blagajnik: Ignac Krek, box 67, Presto, Pa. ■—- Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. dvorani.
"Sv. Barbara", št. 126, Cleveland, Ohio.
Predsednik: Anton Bokal, 727 E. 157 St;. tajnik: Frank Su-»tsršič, 15702 Holmes Ave.; blagajnik: Martín Smrke, 14605 Darvin are. Vsi v Cleveland, Ohio. Seja vsako 2. ned. / mes. v Slov. Domu.
"Slovenski Bratje", it. 127, Irwin, Pa.
Predsednik: Valentin Bohinc; tajnik in blag.: Matevž Breznik, RFD. 2, b. 184. Vsi v Irwin. Pa. Seja vsako 3. nedeljo v meseeu.
"Slovenski Bratje", št. 128, Indianapolis, Ind.
Predsednik: Louis Banič; tajnik: Louis Sašek, 913 Ketchen St.; blagajnik: George Ulkar, 711 Varman Ave. Vsi v Indianapolis, Ind.
Seja vsako 3. nedeljo v mesecu v S. N. Domu.
"Sv. Barbara", it. 130, Eveleth, Minn.
Predsednik: Anton Rahne, b 173; tajnik: Ant. Fritz, 111 Grand Ave; blagajnik: John Rahne, 425 Fill ave. Vsi v Eveleth, Minn. Seja vsako 2 ned. v mes. v Moose dvorani.
"Sv. Barbara", it. 131, Calumet, Mich.
Predsednik: Joe. Dragman; tajnik: Joseph Weiss, 4054 Aecoro St. (Yellow Jacket); blagajnik: Joseph Srebernjak, 511 5th St. Vsi v Calumet, Mich. — Seja vsako prvo ned. v mes.
"Zarja Svobode", it. 133, Leadville, Colo.
Jredsednik: Joe Klun; tajnik: Mark Popovič; blagajnik: John Fajdiga. Vsi v Leadville, Colo., box 889. — Seja vsakega 12tega y mesecu.
"Slovenec", itev. 134, Vandling, Pa.
Predsednik: John Kamin, b. 142; tajnik: John Skrbeč, box 217; blagajnik: Joseph Jerin, box 88. — Vsi v Vandling, Pa — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slavček", it. 135, Oak View, Colo.
Predsednik: John Strumbel; tajnik in blagajnik: Alojzij Zapan, box 84 Vsi v Oak View, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Ojsterca", it. 136, Dietz, Wyo.,
Predsednik: Frank Breznik; tajnik: Ivan Pečovnik; blagajnik: Fr. Voler. Vsi box 52, Dietz, Wyo.—Seja vsako drugo ned. v mesecu.
"Sava", it. 138, Somerset, Colo.
Predsednik: Josip Krai, box 42; tajnik: Alojzij Zumek, box 167; blagajnik: Mihael Nernelj, box 134. Vsi v Somerset, Colo.— leja vaako 1. ned. v mes v Somerset Hall.
"Združeni Sobratje", it. 139, Universal, Pa.
Predsednik: Ivan Demšar, box 204; tajnik: Pavel Kokal, box 172; blagajnik: Tom. Previč, b. 12. Vsi v Universal, Pa. — Seja Vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. dvorani.
"Slovenski Bratje", št. 140, PinevUle, Minn.
Predsednik: Fr. Može, box 21; tajnik: August Filipčič, b. 188, Bivabik, Minn.; blagajnik: Val Bezek, b. 21. Vsi v Pineville, Minn. —Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri Aug. Filipčič.
Prijatelj delavcev", itev. 141, Sublet, Wyo.
Predsednik: John Janišek, b. 126; tajnik: Mihael Z. Selan, b. 146; blagajnik: Louis Orešnik, b. 192. Vsi v Sublet, Wyo.—Seja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popol. v Fr. Cirey dvorani.
"Zapadni Vrt", it. 142, Winter Quarters, Utah.
Predsednik: Vincenc Raunikar, box 191; tajnik: Frank Mar-kosek, b. 67; blagajnik: Leo Koss, box 116. Vsi Winter Quarters, Utah. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Zvon", it. 143, Dodson, Md.
Predsednik: Luka Smerdel; tajnik: John Vehar, b. 32; blagajnik: Jurij Rihtaršič, box 36. — Vsi v Dodson, Md. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v hiši štev. 38.
"Slovensko-Hrvatski Bratje", it. 144, Grayslanding, Pa.
Preds.: Jos. šaroc; tajnik: Jacob Zupančič, b. 59, Masontown, Pa.; blagajnik: Martin Ziglar, b. 652, Masontown, Pa. Seja vsako
1.	nedeljo v mesecu v M. Ziglar dvorani.
"Sv. Barbara", it. 145, Joliet, IU.
Predsednik: Frank Hočevar, 1120 N. Broadway; tajnik: Alojzij Martinčič, 1410 Center St.; blagajnik: Ivan Zaletel, 1603 N. Hickory St. Vsi v Joliet, 111. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v stari šoli.
"Sobratje naprej", it. 146, Penns. Sta., Pa.
Predsednik: Simon Grošel, box 123; tajnik: Tomaž Salamon, b. 128; blagajnik: Frank Pittner, box 104. Vsi v Penn Sta., Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slovenski bratje", št. 147, Frontenac, Kans.
Predsednik: Ivan Tratar, box 97; tajnik: Louis Slapšak, b. 87; blagajnik: Karol Slapšek, box 11. Vsi v Frontenac, Kans. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
"Narodna Zmaga" št. 148, Cuddy, Pa.
Predsednik: John Domitrovič, b. 51; tajnik: Matija Galičlč, box 207 ; blagajnik: Lovrenc Basel, box 131. Vsi v Cuddy, Pa. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2 uri opold. pri sobratu L. BašeL
"Sloga", št. 149, East Palestine, Ohio.
Predsednik: Jakob Istenič, 436 E. Martin St.; tajnik: John Božič, P O. box 162; blagajnik: Anton Cop, 419 Clark St. Vsi v East Palestine, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob
2.	uri pop.
"Slovan", it. 150, Slovan, Pa.
Predsednik: Mih Klenovšek, box 169, Atlasburg, Pa.; taknik in blagajnik: John Pirh, box 77, Slovan, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Postojinska Jama", št. 151, Dalagua, Colo.
Predsednik: Anton Slavec, b. 68; tajnik: Andrej Milavec, box 68; blagajnik: Anton Fatur, box 22. Vsi v Delagua, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Union Hali.
"Napredni Radnici", štev. 152, Johnstown, Pa.
Predsednik: Vincent Jagič; tajnik: Viktor Horvat, 726 Maple Ave.; blagajnik: Vincent Jagič, 7-— Sixt & Maple Ave. Vsi v Johnstown, Pa. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Rudeči Prapor", štev. 153, Southview, Pa.
Predsednik: Anton Rupnik, b. 56; tajnil^n blag.: Peter Pere-nič, box 126. Vsi v Southview, Pa. Seja vsako 8. nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Slov. Nar. Domu.
"Jugoslavia", št. 154, Sugarite, N. Méx.
Preds.: Ivan Kash, b. 115; tajnik: Fr. Lukančič, b. 68; blagajnik: Anton Podboj, box 8, v Sugarite, N. Méx.
"Jugoslavija", štev. 155, Klein, Mont.
Predsednik: Max Polšak, L. b. 12; tajnik: John Vertin, b. 40; blagajnik: Matt Vertin, b. 40. Vsi v Klein, Mont. — Seja vsako drugo ned. v mes. v Union Hali.
"Šopek Vijole", štev. 156, Cleveland, O.
Predsednik: John Valič; tajnik: Andrej Likar, 3601 Independence road; blagajnik: Jos. Zorn, 8826 Bading Ave. Vsi v Cleveland, Ohio.
Opomba: Tajnike društev, ki najdejo kakšno pomoto, istotako tistih, katerih društveno poročilo je pomanjkljivo, prosim, da mi nemudoma sporoče, da se nedostatki v imeniku ki izide prihodnjič, popravijo.
S sobratskim pozdravom
Blaž. Novak, tajnik S. D P. Z.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
■ Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v klu-bovih prostorih, v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam.—Tiste, ki siin-patizirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč.' — Tajnik kluba št. 27, JSZ.
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRI A, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležuje sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji. John Kreste, 396 4th Ave.
SOCIALIZEM se popolnoma vjema z zakoni razvoja. Če bi jim bil nasproten, bi bil nemogoč. Ker je nujen sad razvoja, mora neizogibno priti. Tako neizogibno ,kakor jutro, kadar mine noč.
SEJE KLUBA ŠT. 1, JSZ.
v Chicagi s« ;jše V3aki tretji petek v mesecu v dvorani SNPJ. na 2657 So. Lavvndale Ave. Pridobivajte klubu novih članov in socializmu novih bojevnikov. — Poleg rednega dnevnega reda imamo na naših sejah tudi disku-zije o važnih dnevnih vprašanjih. Ako še niste član, vas bo poset ene naše seje prepričal o potrebi socialistične organizacije, postali boste član in prihajali redno k sejam, kakor naši drugi člani.	Organizator.
DETROITSKIM SODRUGOM.
Prihodnja seja slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ. se vrši dne 13. novembra (drugo soboto v mesecu) v klubovih prostorih na 424 Ferry Ave. E. — Na dr.evnem redu bo več važnih stvari, ki se morajo rešiti. Udeležite se seje polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov.	Organizator.
NAROČNIKOM V DETROITU.
Ker se v Detroitu vse hišne številke spremenjene, prosimo naše naročnike, naj nam te spremembe sporoče, kakor hitro pridejo v veljavo. Obvestite nas potom dopisnice na kateri naznanite prejšnji in novi naslov, ali pa sporočite spremembo sodrugu L. Urbančiču, 250 Frederick Ave. — Upravništvo.
Ako vaš prijatelj še ni naročil Ameriškega družinskega koledarja za leto 1921, ga opozorite, naj to takoj stori.
POVPREČEN ZAKON.
Povprečen zakon nas uči, da če izdelek pomaga enemu, bo pomagal večini na isti način prizadetih. Trinerjevo grenko vino je pomagalo na tisoče onim, ki so trpeli na zapeki, slabem teku, vetrovom v želodcu, glavobolu, živčni bolezni in bo pomagal še mnogo tisočem v bodočnosti. Njega sestava je najboljša, ki jo je mogoče dobiti, kot: Cascara sagrada z drugimi grenkimi zelišči in čisto rdeče vino. Toda vi si morate preskrbeti pristno Trinerjevo grenko vino in odreči vsakoršno nadomestilo s podobnim imenom in nemožnim vstvarjati podobne vspehe! Na Trinerjeva zdravila se je vedno zanesti, če torej dobite prehlad, vzemite takoj Tri-nerjev Cough Sedative. Če vas nadleguje revmatizem in trganje po živcih, kupite Trinerjev Liniment, in če ste prizadeti z vnetjem grla, izpirajte si ga z Triner-jevim Antiputrinom! Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili imata ta zdravila v zalogi. — Joseph Triner Company, 1333—1345 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Slovenski socialistični pevski zbor
ZARJA
priredi dne 21. novembra veliki koncert v BARBERTONU, O., v dvorani si. s. dr. Domovina, 148 Mulberry St, Pričetek programa točno ob 3. popoldne.
Zbor Zarja je priredil ta koncert dne 31. oktobra v Clevelan-du z velikim uspehom, sedaj ga bo ponavljal v Barbertonu.
Občinstvo iz Barbertona in okolice vabimo, da se udeleži koncerta Zarje v obilem številu.
Odbor.
Če se v kratkem nameravate povrniti v domovino, podaljšajte naročnino na "Proetarca" in premenite vaš naslov, kadar odpotuje-te. S tem, da se ločite od vaših tukajšnjih prijateljev, še ni rečeno, da se morate ločiti tudi od Proletarca. Celoletna naročnina za Jugoslavijo in druge inozemske kraje je $3.50, za pol leta $2.00.
Slovenski delavci, naročajte "Proletarca" svojcem v starem kraju.
Kadar...
Kadar mislite na potovanje v stari kraj;
kadar želite poslati svojim sta rokrajskim sorodnikom, prijateljem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drug posel i starim krajem,
obrnite se na
Leo Zakrajšek-a
70-9th Ave.
NEW YORK, N. Y.
Med knjige, katero bi moral
prečitati vsakdo, ki hoče pridobiti nekoliko vpogleda v razna verstva, spada vsekakor The Profits of Religión. Spisal jo je znani socialistični pisatelj Upton Sinclair. Ta knjiga pomenja petnajst let njegovega dela in je edim> te vrste v angleški književnosti. Knjiga (trdo vezana) stane $1.50. Kdor je zmožen čitanja angleščine, naj jo naroči v upravniitvu Proletarca.