406
Naši dopisi.
Z Dunaja   18. dec.   —   Obrtni jaka postava  in češka ljudska šola ca Dunaji bila sta tudi pretekli teden predmeta, okrog katerih se je vrtilo bolj ali manj ostro razgovarjanje političnih krogov. Državni zbor zboruje uže od 5. dne t. m. dan za dnevom in razun malih predlogov, kakor:   postava o pobiranji davka do konca meseca marca prihodnjega leta, in postava o številu re-krutov,   katero se dovoli tudi za prihodnje leto, obravnavala se je dan za dnevom in pretekli petek in soboto tudi v večernih sejah, izjemoma pa tudi v nedeljo zmi-raj le obrtnijska postava.   —   Glasovanje pri §. 24. pokazalo je, da je dobra četrtina poslancev med levičarji, ki niso samo osobni  nasprotniki postave in vsega,  kar se hoče storiti   malim obrtnikom   na korist,   ampak da so volilcem svojim in obrtnijskemu stanu nasproti brez-ozirni, glasovati zoper eno glavnih načel postave, katera v §. 24 določuje, da mora tisti, ki hoče začeti rokodelstvo na svojo roko, skazati,   da se ga je tudi popolnem izučil.
Sploh je bilo prizadevanje skrivnih ali očitnih nasprotnikov postave obrnjeno na to, pri vsaki priliki s spremembami in dostavki spodkopati ali voičiti to, kar se načeloma hoče določiti obrtnikom na korist. — Zato je gomolelo nasvetov in popravkov skoraj pri vsakem paragrafu. — Mačeka, Siiss, Sax in celo vrsto takih segalo je v razgovor, da so desnici očitali, da hoče brez ozira naše tako tehtne ugovore levičarjev postavo sprejeti nespremenjeno; ako se je pa vendar sprejela sprememba, očitalo se je ravno tako strastno iz istih ust, da je obrtnijski odbor izdelal načrt postave površno, da se ni zadosti podučil in posvetoval — na kratko, da je delo njegovo za nič. — Tako je imela levica očitanja na koše pripravljenega za vse slučaje. — Temu moramo dostaviti še to opazko: Desnica segla je v debato samo pri važnih točkah in kedar je bilo treba, zato pa so se oglasili nasprotniki postave pri več prilikah za predlog ali zoper, kakor jim je kazalo. Za predlog vpisani spustili so včasih začetkom govora nekatere „zagovoru" podobne besede, potem pa so začeli govoriti proti predlogu, proti postavi spioh, proti vsemu, kar se je od desnice govorilo za postavo in konečno zoper des nico zbora sploh. Tako odlikoval se je nek plemenit štajarski poslanec, ki je začetkom govoril nekaj rečnega, poiem očital desnici, da k obrtnijski postavi pri-dava politiko , konečno pa je začel sam prav strastno govoriti o nevarnosti za nemštvo in o vsem drugem, samo o obrtnijstvu ne. — Poročevalec grof Belkredi, ki je pri visoki svoji starosti prevzel to važno in težavno poročilo, pa vsem težavnim nepadom nasproti nikdar ni zgubil hladnokrvnosti, odgovarjal je zmiraj mirno in rečno, redno samo tiho preziraje vse osebno besedovanje ; tako na pr. Herbst na prazne njegove čenče ni dobil ne besedice odgovora.
Iz državnega zbora omenjam še, da je vlada predložila postavo o pomoči za Tirolce in Korošce po po-vodnji poškodovane.   —   Nabrgoj podal je   interpelacijo
zarad hrambe našega morskega ribštva v jadranskem morji, kjer nam predrzno v škodo hodijo laški ribči. — Schonerer in Fiirnkranz pa vložila sta predlog, naj vlada razpusti državni zbor; pa ta predlog sta le sama podpirala.
Ceska ljudska šola za predmestje „Favoriten" še zmiraj „vznemirja" nemški Dunaj. Ministerstvo zavrglo je namreč vse zoper njen izrek vložene pritožbe, ter naročilo deželnemu šolskemu svetu izvršitev; to je speklo tako Weitlofa in njegove somišljence v deželnem šolskem svetu, da so izstopili iz njega in se poslovili s solznimi očmi rekoč, da ne morejo sodelovati pri slavi-ziranji nemškega Dunaja, kateremu so obljubili zvestobo. — Tudi krajni šolski svet v ,,Favoritih" posnema ta izgled, in pričakovati nam je v kratkem, da se iz onega predmestja izseli vte, kar „nemško" misli, čuti in diha, in doseči zna konečno ona garda smešnih „nemških" vitezev , kar jim bo najmanj po volji, da dobijo čisio češko dunajsko predmestje ob južnem kolodvoru. — Cehom se mora pač smešno zdeti tako postopanje ? ki živo priča, kako velik — akoravno nepotreben — je strah nekaterih „pogumnih" Nemcev pred zasramova-nimi Cehi.
Nemški deloma oficijozni časniki, med temi „Frem-denblatt", začeli so pri tej priliki hvaliti velike zasluge izstopivših šolskih svetnikov, trditi nepotrebnost češke šole in naglašati potrebo „nemškega državnega jezika", na kar jim „Politika" prav odločno in temeljito-odgovarja.
Iz Gorice 10. dec. (Izv. dop.) V ponedeljek, 4. dne> t. m., ko se je začel 14dnevni, največi somenj goriški, somenj sv. Andreja, je prvikrat letos metlo v Gorici. Sneg pa se je zarad toplega vremena takoj, še cel6 po naših gorah stopil. Ljudi je bilo pa malo na trgu tudi pozneje med tednom; kupci Be močno pritožujejo, da so malo blaga razpečali. — Naši mestni očetje so začeli vendar nekaj odščipavati pri izdajilih, in menili so, da letos vsaj ne bo primanjkljeja za najpotrebniše stroške. Pa, kakor da bi prokletstvo prezalo nad njimi, se je bil finančni oddelek preračunil za par tisočakov, in hudobni duh jim je kar naenkrat pokazal roge z deficitom imenovanega zneska. Vsled tega še hitreje ostanejo pri sklepu, da bodo vsaj letos namesto 5 samo tri otročje vrte vzdrževali. Oni dopisniki tržaških italijanskih dopisnikov, ki delajo za poitalijančevanje slovenskih otrok, se ve da se hudujejo nad tako varčnostjo, in zato vidimo, da na pr. v „Cittadino" skoro vsak dan jadikujejo nad pretečo zgubo dveh Froebel-novih vrtov. Slovenci goriškega mesta pa se ravno v tem slučaji potrjujejo v prepričanji, da laški otročji vrti so ona črviva gnjezda, ki slovensko drevo zares pri korenini spodjedajo in vničujejo. Otroke nam s potujčevanjem odjemljejo in v renegate spreminjajo. Odrasli pa se nam tujijo po poti nizkega službovanja in po naravnih zakonih laških narečij, ki vsled vsakovrstnega mehčanja in enoličnega oblikovja slovenskemu težaku materinščino podjarmljajo. „Cittadinov" dopisnik iz Gradiške je po takem v resnici prav trdil, da laščina se širi in jemlje Slovencem na Goriškem čim dalje vec zemlje. V tem pogledu, če ne bomo tudi mi stavljali zajez in jezov pri korenini, nam bodo vse druge osnove in priprave malo pomagale. Otročji vrti na domači podstavi so toraj v Gorici velika in nujna potreba. Ako pa jih bo treba z lastnim žepom snovati in vzdrževati, je enako silno potreba, da v širših krogih nižega ijudstva obujamo potrebno narodno zavest. V tem pomenu smo vsaj nekoliko srečni, ker letos razširjeno bralno in podporno društvo v Gorici ima podlogo zato, da se ljudstvo shaja, spoznava in oveda.
407
Ravno so pričeli nedeljski poduk s pojainjevaojem primernih predmetov, med katerimi tudi narodna iskrica 8 časom dosedanji led otaja. Rodoljubi, ki ljudstvo v tem društvu podučujejo , so pravo zadeli, da se vsake prenapetosti v obliki ogibijejo in da v priprostem govoru brez vidne ali na zunaj mučne umetnosti nauke pojasnujejo, ne pa predavajo. Podeduje besede bi sploh mi ne priporočali, ker se glasi preveč po ,,ka-versko" ali učenjaško. Sicer bi jaz grajal „predavanja" v pravem pomenu besede tudi po naših gosposkih čitalnicah. Strokovnjak, ki je kos svoji nalogi, obdeluje priprosto, pa vendar dovolj korenito svoj predmet po razmerah širšega občinstva in ne išče slave v tako imenovani duhovitosti ali bolje v ,,duhovičeujiu in v iskanji brezpotrebnih nasprotij in paradoksij. Ta napaka, prenesena z vseučilišč ali velikih mest tudi na slovenska tla, je zelo kriva, da so se „predavanja" popustila, ker jih je najprej občinstvo z nenavzočnostjo zanemarilo! Istina je gospoda! in ako hočete, da čitalnice zopet nekotiko ožive, izbirajte v razgovoru pred občimtvom predmete, ki sedanji obči in sosebno tudi slovanski svet zanimajo, pa prestrojite jih v obliki tako, da vzbudite hrepenenje v poslušalcih po enakem in na-daljnem poduku. Potem se tudi strokovnjaki ne bodo dolgočasili, in čitalnice bodo več kot kako skupno podjetje, enako kakemu konsumnemu društvu, katero osobnim potrebam hrano , to je , časnike podeljuje za nižo ceno. Pa preneham, da sam ne zagazim v predavanje te nekako zares propadle strani v naših narodnih, kakor sem rekel, zlasti ,,gosposkih" društvih.
Z Gorice 18. dec. (Slovensko bralno in podporno društvo) vabi vse p. n. gospode društvenike v letni redni občni zbor, ki bo dne 24. decembra t 1. s sledečim dnevnim redom: 1. Letno poročilo odborovo. 2. Računski sklep za tekoče leto. 3. Proračun za 1. 1883. 4. Poročilo o pogodbi sklenjeni z društvenim gospodom zdravnikom in z lekarnicami ter odobreuje te pogodbe po §. 24. dr. pr. 5. Volitev novega odbora, in sicer: predsednika , 10 odbornikov in 3 namestnikov ter volitev društvenega senata. 6. Posamezni predlogi. — Ob enem je odbor sklenil, nabirati za društveno zastavo; priporoča se vsem gg. društvenikom, da v ta namen kaj dajo gosp. Vugi, ki je pooblaščen, da nabira doneske 8 posebno knjižico. Razposlana je ta le okrožnica do znanih rodoljubov:
„Prečastiti gospod! Znano Vam je, da so rodoljubi ustanovili v goriškem mestu slovensko bralno in podporno društvo, v katerem se zbirajo rojaki nižega stanu, ki so do sedaj bili v mestu popolnem razkropljeni , da ne rečemo zgubljeni. Sedaj pa imajo v tem društvu narodno ognjišče, krog katerega se zamorejo zbirati ter zajemati toliko duševno, kolikor tudi materijalno pomoč. Gotovo je namen tega društva po vsem blag m naroda sreči posvečen , zato je to društvo vredno domoljubne podpore. Lepo je uže število naših drustvenikov (234), društveno začetno premoženje dobro napreduje , celo Njegovo Veličanstvo je blagovoljno podarilo podporo 100 gold. našemu podpornemu zalogu.
Po pravilih in po želji drustvenikov, kakor tudi drugih spoštovanih rodoljubov, namerava sedaj odbor društvu priskrbeti lastno zastavo — narodno tribojnico s podobo ss. apostolov Cirila in Metoda , katera si je društvo izvolilo za svoja patrona. Pa to more odbor napraviti le iz radodarnih doneskov, ker podporni zalog je še majhen in more le podpori onesrečenih bolnih drustvenikov služiti. Drustveniki sami pa ne znorejo potrebne vsote; zato se vdani odbor zaupljivo obrača do prečastitih domoljubnih gospodo^, da blagovolijo podariti kaj v ta namen. Vsak znesek pobotamo v javnih listih in vsakemu darovatelju posebej;  naši drustveniki
pa bodo častitim   darovatelje n   iz src*   hvaležai zi d> moljubno pomoč.
Darove za zastavo sprejema s hvaležnostjo udani-odbor slov. bralnega in podpornega društva." Logatec 19. dec. — Takoj, ko je si. c. kr. pred« 8edništvo blagovolilo nam potrditi „Brano društvo" ia njega pravila — poročal sem to uže v 49. št. „Novic" —» šteli so si njega ustanovitelji v dolžnost svojo, marljivo nabirati udov. Nabrali so jih v kratkem času blizu 50, ter potem sklicali občni zbor uže 14 t. m. Na dnevnem redu bila je volitev predsednika, denarničarja, 5 odbornikov in dveh namestnikov. Predsednik voljen je bil g. dr. Stanko Sterger, a denarniČarjem g. sod. pristav Bogdan Ko bal; v odborovi seji pa 18. t. m. izmed peterih odbornikov g. Ignacij Grruntar, c. kr. notar, predsednikom, g. Ivan L a vre n Čič tajnikom, g. Simon Bric, notarski kandidat, knjižničarjem in odbornikoma gg. Josip Jeglič, c kr. aa^kar, in žup. n Milavec; namestnika sta gg. Josip C e r k . davkarski pristav , in veietrgovec Karol Puppis; voditelj gledišnih predstav pa v t« j stroki isr@dno ižurjsn sod. pristav g, V i d i c.
Društvo naročilo se bode skoro na vse slovenske Časnike i tudi na nekatere druzih jezikov. Vpisalo se bode v družbo sv. Mobora, v Matico slovensko in glasbeno, določi je to odbor v pr?i svoji seji. Z eno besedo storilo bode vse, kar je mogoče, da bode le vedno bolj in bolj dosegalo svoj namen. Bog blagoslovi pričeto delo!
iz Ljubljana. — Državni poslanci slovenski so se vrnili vče aj zopet v domovino. — Državni zbor zboroval je od 5. decemora poČenši dan za dnevom, zadnja dva dni preteklega tedna celo po dvakrat na dan; tudi zadnjo nedeljo zboroval je od 12. ure do 4. popoludne; zadnja seja bila je v ponedeljek. —¦ Naši poslanci razun obrtnijske postave niso Slovencem ničesar prinesli seboj; o položaji sploh pa izražujejo se zadovoljno in trdijo, da smemo v bližnji prihodnosti pričakovati Slovencem ugodnejših razmer.
— (Občni zbor ljubljanske Čitalnice)   bode ,    kakor vsako leto,   tuli letos sv. Štefana dan ob 11. uri dopo-ludne v zgornjih prostorih čitalničnih.  —   Vabila k ob čnemu zboru se te dni razpošljejo.
—   (Uradna „Laib. Zeitung") pritožuje se po pravici zoper nek izrek mladega Plenerja v finančnem odseku, ,,da uradna ,,Laib. Ztg." udriha dan za dnevom z na^nesramnejšimi izrazi po najbolj častitljivih p atrij o ti h". — Kaj tacega se da na Dunaji, kjer , L. Z." sploh nihče ne išče in ne bere z lepo, prav lahko blebetati; komur pa je znano, koliko laži in psovk po širokem svetu po telegrafu in po dopisih pošiljajo umirajoči naši „Deutsch-Krajnerji" zoper viado in naroine osebe, se mora res čuditi mirnosti in potrpežljivosti uradnega iista, ki se prav prav redko oglasi , da šegavo in rahlo zavrne najbolj lažnjive in nesramne napade oae stranke samo v toliko, da bi se zavrnilo motenje občiustva.
Vredništvo „Laib. Zeitg/' dalo je g. Pleoerju najboljši odgovor s tem, da mu je poslalo zadnja dva letnika .,Laib. Ztg." z dostavkom, da naj ju pregleda sam in se prepriča , kako neresnična je njegova prav v en dan tje izrečena trditev7.
—   (Mali koledar za leto 1883) , lično izdelan, prilepljen na debel papir, da se more obesiti na steno, na prodaj je pri  Blaž ni k u v Ljubljani.