Siev. 39 Posamezna številka 20 stotiak V Trstu, v torek 15. februarja 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVt ihtji — Lzvztmil ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uiednf* i: ulica r.\ Prančilka Aalšktga štev. 20, L nadstropje. — Dopiši naj ge pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisme se ne sprejemajo, rokopUl se a« vrtajo. — izdajatelj ia odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorclj liste Edinosti. — Tisk tisliarne Edinost. — Naročnina znaša na meiec L 7.—, pol leta L 32.— Ia cen leto L €0.—. — Telefon uredništva in aprave šiav. 11-57. EDINOST Posarnezae Kcvilke v Trsta in okolici po 20 stotnik. — Oglasi se računajo v Srokoili ene kolone <72 mrriK — Oz asi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot.. osmrtnice, zahval«, poslanice in vabila po L i.—, oglasi denarnih zavedo; tr.m po L 2, — Mali oglas! po 2J slol. beseda, najmanj pa L 2. — Ogt*:f, naročnina Ju reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Tr?lu, ulica sv. PranBSka Asi?kega glcv. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva tu uprave 11-57. Narodnostno vprašanje in komunisti škoda, ki so jo v pičli dobi dveh let j Ali mislite, gospoodatki o ljudskem Štetju izkazujejo v Mariboru v celem 30.739 prebivalcev, in sicer: 28.276 civilnega prebivalstva Ln. 2463 vo-jakov. Med civilnim prebivalstvom ie bi'o 13.607 "moških in 14.669 žensk. Z vojaki skupaj je bilo 16.070 moških. stvarnemu položaju. Najboljše orožje j mu in večinoma so zapustili boljševičko proti njim bi bila velika in disciplinirana j vrste. Narodni in verski; duh zadobiva stranka, ki bi povlekla za seboj vse de* zopet tla. Pred kratkim so mornarji p o 3 la\ ~ce. i vabili petrograjskega metropolita, naj Proti drugozernskim obrtnikom f jim zahvalnico na ladjah bnltiv se je zc p nTnna v Lonaon. x venskih državljanov, tujcev je 1702. med Ponedeljek jiii bo Uovd George pogo temi 22 vojakov, še neopredeljene dr* ba nazn*ral besed,k' prC3t°l je največ Rusov, krojaiči so Balkanci, mir kmalu podpisan. Dne 9. februarja zidarji so Italijani, po hote'ih in restav* racijah so Švicarji, po čistilnicah Španci iid. Ta položaj bi se dal izpremeniti le tedaj, ako bi se drugodržavnim podjet* nikom naložili veliki) davki*. Najprej je treba dati deta francoskim delavcem. Anglija Danes se otvori zasedanje parlamenta LONDON, 13. Zasedanje parlamen* ta se otvori dne 15. februarja. Večina ministrov sc je že povrnila v London. V žavne pripadnosti pa 1860 civilnih oseb in 16 vojakov. Med Mariborčani jc rimskih katolikov: 27.058 civilistov in 1006 vojakov; pravoslavne vere je 1350 vojakov in 222 civilnih oseb; grko * ka* to'sTkov je 10 ^civilistov in 4 vojaki; pro* testantske konfesije je 812 civilistov in 9 vojakov; mohamedanskega veroizpo* vedanja je 165 vojakov in 2 civilista, izraelitske vere je 61 civilistov in 1 vo* jak; drugitn veram piipada 5 civilistov in 2 vojaka; brez konfesije je 32 civilnih oseb. — Za svoj matemt jezik je pri* znalo slovenščino kot maternii jez:k 20.374 civilnih prebivalcev in 555 veja* kov; srbohrvaščino 776 civilnih oseb i'n 17b4 vojakov; druge slovanske jezrčke 4^4 civilne osebe in 32 vojakov; nem* ščano ie priznalo za svoj materinski jc* zik 6^55 civilnili oseb in 54 vojakov, ita* liianščino 93 civilnih oseb in 1 voiak; madžarščino 60 civilistov in 22 voiakov; albanščino 33 vojakov: romunščaJno 7 civilnih oseb in 2 vojaka. Druge jezike pa 33 civilnih oseb in 71 vojakov. čeikosi&vaŠRa Trgovinska pogajanja med Češkos slovaško in Romunsko PRAGA, 14. Trgovinska pogajanja c i Češkoslovaško 1*11 Romunsko so se nega govora. Izpremembe v angleški vladi LO.NDON, 13. Ostavki lorda Milner* ja, ministra za kolonije, in \Valtherja Longa, ministra za mornarico, ste bili sprejeti. Winston Churchill ie bil po* stavljen za ministra za kolonije, \Vor* tington Eoens pa je postal1 vojni mini* ster, lord Lee minister za mornailco in na njegovo dosedanje mesto ministra za poljedelstvo in nbolovstvo je prišel Sir Arthur Boses. Kamžils Češkoslovaška se odrekla pravici zaplembe neškega imetja BERLIN, 13. NVolffova agencija i a v* Ija: Ministrski svet jc odobril predlog, da se Češkoslovaška odreči pravici do zaplenitve imetja nemških državljanov, ako bi Nemčija ne izpolnila; svojih obvez. Nemška vlada hoče pogajanja med enakimi BREMEN, 13. Prilikom svojega obis* ka v trgovski zbornici v Bremenu je j nemški finančni minister imel govor, v katerem se ie bavil z londonsko konfe* renco. Nemška vlada — je rekel — ne noide v London, da bi ji tam narekovali -jsvoje pogoje. To bi ne bil pravi načia i'I____ ______1_____1 ______-ii važno. Nadloga in stilska, konča-a z najboljšim uspehom. Minister pogajanja o gospodarskih vprašanjih, rviialo naše liudstvo, se ie za trgovino Hotovec poide v kratkem v Sporazum je po v kateri se ie zv zdela niej brezpomembna. Za žive rane [ Birkarešt, da se osebno udeleži podpisa na te'esu naših kmetov in de'avcev se trgovinske pogodbe med tema dvema ona ni brisala. Kako bi se mogla ona državama. tudi ozirat:! na zadeve malega, tuiega narodiča, ko se mora vendar ozirati predvsem na velika vprašanja celotnega giHjmia. Oc'stvo t>a ie, da ie radi tega gospodariti, delavec, ki hoče biti pra^i delavec, mora biti šolan, v vseh korist* nih stvareh poučen, mora biti izobražen. Kmet, ki ni izobražen, je slab gospodar, njega lahko izrabljajo in izkoriščajo. Delavec, ki je neuk, je uboga para, ki ga porivajo, pehajo in zatiraio, kakor ho* čej;>. Zato narodnostno vprašanje na Primorskem ni vprašanje romanov * ki bo prinesla Slovencem nravico. Tola žite s komt ni7mom, o katerem s*mi pravite", da ne veste, kedaj bo prišel. Po* vedati Vam na moram, da ra.M:o r^s-i kmet'e >^Kmeti^sko šo]o« v Gorici že to jesen. Liudstvo hoče in rabi svoie šole že letos. Za to se mora človek potego* vati, za to se mora boriti, če boee res* nično in dejanski koristiti kmetu in de* „^„„„.j „„ . . P laven. To ie edino pravi no postot>-a.n?e. Presti za inteLgenco, temveč vprašanje Bodite, gosnod Regent. uvenen\ da bo* življenskih potreb dela%-nega ljudstva Narodnostno vprašanje je mo državi bo^očnc3ti iz dna srca bva* vprašanje j Jeini za pravico, ki nam io bo darovala. ^ ^ Pa radT^a ne m&lmo držati sedai pereče koristi .f^^tov m delav, križem rok in gledati, k-ko se v državi sedanjosti lm-evari pravica. Mednarodna razstava zadrug v Pragi PRAGA, 14. Češkoslovaška socialno* demokratska stranka bo organizirala me* seča jrnija prilikom zleta delavskih te j lovadnih društev razstavo zadrug, za ka* tero se je že priglasilo veliko drugodr* žavmh organizacij. Ljudsko Štetje na Češkoslovaškem PRAGA, 14. Ljudsko štetje, ki se bo vršilo dne Io. t. m., bo prvo ljudsko štet e na podlagi maternega jezika in ne običajnega jezika, kakor se je delalo v Avstriji. Ćeškoslova&ki Nemci, ki n\so zadovoljni s tem novim postopanjem, katero bo gotovo popravilo netočne av* s tri j ske podatke, delajo vse mogoče, da bi povečali! število Nemcev, posebno v obmejnih mestih, kamor vabijo ce'o du* brzojavko iz \Vashingtona, ki vsebuje na'ske Nemce. Državna oblast je odre*! podrobnosti o predlogu germanofilskega |K)Stal pijan od samih mi* lijard, toda na'oga londonske konfervn* ce pa ne more biti, da bi delala mili i ar* de, temveč da ugotovi, kaj Nemčija mu.e dati. Za povračila sc bo lahko do* ločilo le to, kar ostane od tega, kar ie nemškemu ljudstvu neobhodno potreb* no. Pripravljeni smo — je rekel mini* ster — dati, kar je mogoče, kajti Nemčija priznava, da je mora'no obvezana pomagati popraviti; kraje, ki so bili raz? dejani v zadnji vojni. Prost izvoz klavne živine v Nemčiji BERLIN, 14. Izvoz klavne živine in svežega mesa bo prosi od 15 februarja dalje. države Propaganda v prid Nemčiji PARIZ, 11. Listi posnemajo iz »Dailv Maila« in »New York Heralda« neko cev. tu gre za njih dobrobit in niih pri* hodnost. Kdor zanemarja narodnostno vprašanje, reže v živo meso proletariata. Dr. E. Besednjak. Jugoslavija Sestava jugosiovenske komisije za razmejitev pri Reki in v Dalmaciji LiELGRAD, 22. Jugoslovenska vlada jc imenovala za člane razmejitvene ko* ____________ okije napram Italiji sledeče vojaške iz dobro poučenih krogov, so prosili Ra* tsebe: generala Dragutina Milojeviča, j dičevi poslanci za avd?jenco pri regentu, po!ko\Tiike Borivoja Než"------------- * ' * lečmeniča in Mirka Popov: , __„ korvete Klobučariča in kapetana tregate nje je včeraj trajalo ves dan in ponoči do dvaindvajsetih. Radićevci prosili za avdijenco ZAGREB, 12. »Novosti« javljajo iz Belgrada: Kakor doznava naš dopisnik Borivoja Nežića, Milana česar pa niso napra\ili tako," kakor je :ča, kanetiina predpisano in tudi niso naznačili vzroka. S tanko vi ća. Razmejitvena komisija bo obstojala iz treh sekcij in s',cer: sekcije za razmejitev pri Reki, sekcije za raz* Njih poizkus je ostal brezuspešen. Veleizdajniški proces Vešović LJUBLJANA, 12. Dne 11. t. m. se je f^ri fY> AC f ti 1 r« f I 1 . -JV ■ > . K-9 — V —*__J • mejitev na severni obali od Reke in sek* ?rfd r^stnhn sodiščem v Belgradu pri* ciie >ra Dalmacijo. Delo posameznih obravnav1a ^ bivšemu crnogor* ^auai^iiiiiii ^ermi generaiu Radomiru VešovikSu, ki IO Kil tx«*r.rl t-v . 1 __!_____M • »ekcij razmejitvene komisije se prične v najkrajšem'času. Zemljoradniški načrt ustave BEL G RAD, M. Dne 10. t. m. popol* dne je imel zemljoradniški klub sejo, na kateri se je razpravljalo o ustavi. Vr* l'ila se je podrobna razprava o politič* nern delu ustave. Načrt ustave sam bo sestavljen najpozneje v dveh ali treh dneh ter bo takoj nato izročen ustavo* tvf>rnemu odseku. Zborovanje Kadićevcev ZAGREB, 11. Dne 10. t. m. se je pri* celo zborovanje poslancev HRSS. (Hr* vatske Republikanske Seljačke Stranke). Iz Be'igrada so prišti na zborovanje kot je bil pred petnajstimi meseci aretiran v trenotku, ko je hotel pobegniti v Ro* m unijo. Obtožen je, da je ruval proti državnim interesom. Preiskava je do* gnala krivdo ob tožence vo. Branita ga dr. Sekula Drljovič, bivši črnogorski fi* nančni minister za kralja Nlkolo in ko» munist dr. 2ivko Topalovič. LJUBLJANA, 13. »Slovcncu« poroča* jo iz Belgrada: Obtoženi general Vešo* vič je 1-1919. pos'al itaHjanskemu kon* zulu v Skader pismo v italijanskem je* ziku, ki naj bi je nesel v Skader pod* poročnik Vučevič. Ta ga je pa oddal j ugoslovenskemu oblast\-u. Pismo se gla* si: »Vclecenjeni gospod! Potrebno mi je, delegati srbske republikanske stranke! da znam, a) ate bo v bodoče obstojalo Milan Lazarevie, dr. Ikonić, Dtišan Va* črnogorsko kraljestvo kot neodvisna aC* ®r.ajković ^ Svet-l3,av Vina* država? b) aH morem od kraljestva Ita* rov. udeležili so se zborovanja in pozii* lije v danem slučaju dobiti pomOč v mu* vali rad*ćevičance k skupnemu delu s ničiji in orožju, zlasti v artileriji in mi* srbfitm republikansko stranko. Zborova^1 traljezah? c) aH morem dobiti iizpočetka dila vse potrebne ukrepe, da prepreči takšne poizkuse. Telefonska zveza med Trstom ia Prago PRAGA, 13. Listi javljajo, da bo v kratkem napravljena telefonska zveza med Trstom in Prago. Italija Pogajanja med Češkoslovaško m Italijo v Rimu RIM, 14. Italijansko * češkoslovaških pogajanj v Rimu sc ttdclcžuje 18 itali* ;anskih in 14 češkoslovaških za s top ni* kov. Delo je razdeljeno med štiri pod» komisije: 1. Podkomisija za trgovinsko pogodbo, 2. podkomisija za prometna sredstva, 3. podkomisija za finančne ob* veze in 4. podkomisija za pravna vpra< šanja. Kom. Lucioli jc bil izvoljen za senatorja France, kater f je predlagal, naj se določi nemška odškodnina. ZcJinjc* nim državam na 15 milijard dolarjev. Obresti cd te odškodnine bi znašali eno milijardo na leto. Plaćanje odškodnine bi se razdelilo na 28 letnih obrokov, do* čim bi Zedinjene države kupile od .Nemčije njene kablje in njene kolonije v Afriki za 10 milijard dolarjev, s kate* rimi bi Nemčija plačala en den odškod nine. Zedinjene države bi sklicale kon* ferenco, katere bi se udeležile Anglija, Francija in Japonska in na kateri bi se razpravljalo o nemški odškodnini Ln o dolgovih med zavezniki. Ako bi te drža* ve odklonile, potem bi Zedinjene drža* ve nastoialle na tem, da ii zavezniki mo* raio takoj povrniti glavnico in obresti vojnega dolga. Rusija predsednika konierence, a za njegovega namestnika sekcijskl naeelnik Fierlin* Vrenje med mornarji baltiškega ger. Vsaka podkomisija si je izvolila) * brodovja predsednika in pp^redsednika Konte*: PARIZ 14> »M*tin« poroča: Vesti « renca bo trajala *akih 10 dni, t. j. prit* HeMigsfotsa pravijo, da se nemiri mec blizno do prihodnjega četrtka. „ vZ^^aJu* z* „k^ Podkomisija za prometna sreostva se pogaja predvsem o razdelitvi prometnega materijala bivše Avstrije in o nepo* srednem prometu med Italijo in Češko* slovaško. _____ Francija Francoski socialisti in komunistično gibanje PARIZ, 14. ^Otiivre« piše: Francc»ska socialistična stranka (odsek II. inteina* cionale) je imela včeraj sestanek, na ka* terem se je razpravljalo o pogojnih za udeležitev shoda nove intemacionale, ki se bo vršil v kratkem na Dunaju. Dalje se je govorilo n& sestanku o postopanju proti kcmunustooii*, §eja je zavrnila poH* tiko komunistov, keč da ne adtovaria tz d montarji v Kronstadtu še niso polegli. Moskovska vlada je dala zapreti odpo* slanstvo mornarjev, katero je bilo prišlo v Moskvo prosit, naj se mornarjem zvi* šajo odmerki živil. Poleg tega je Troeki dal razpustiti za kazen vse mornarske sovjete. V odgovor na ta ukrep da so mornarji aretirali sovjetske odposlance. Čete, ki jih je vlada poslaJa proti mor* narjem, ne kažejo zadosti odločnosti, ker vedo, da so kronstadtski topovi Petro-grach* zelo nevarni. »Echo de Pariš« ie prejel od svojega poročevalca iz Stock* holma o tej zadevi sledeče poročilo: Ne da bi mogel jamčiti za resničnost v esti o puntu kronstadtskih mornarjev, vam morem vendar potrditi, ds vlada med mornarji velika razburjenost Akiraajrjil baltiškega brodovi a ao oroti komunizmi so imeli zastopniki sovjetov plenarno sejo, na kateri je imel Lenin govor v prilog takojšnja sklenitvi miru s Polj* sko. Lenin misli, da bi vse države podpirale Poljsko, tudi Japonska ako bi jo I Rusi vnovič napadli. Politični jvolo/aj na daljnem vzhodu je po Leninovem mne* nju zelo vznemirljiv. Leninovo stališče je prevladalo in osrednji sovjetski od* bor se je s precejšnjo večino izrekel za mir. Ta vest jc najbrže sprožila v Hel* singsforsu govorice o že podpisanem miru. \f Rigi o tem ne vedo še ničesar, upajo pa. da bo boljševiško odposanc stvo, ki jc pogajanja do sedaj le zavlačevalo, kmalu izpremenilo svoje zadr^ žanje. _ Japonska Japonska zbornica za oboroževanje na morju PARIZ, 13. »Matin« objavlja sledečo brzojavko iz Tokia: Zbornica je s 285 glasovi proti .>8 odbila predlog za skrče* nje oboroževanja na morju. General Tanda je pri tej priliki v imenu vlade iz* javil, da položaj na Kitajskem in v Siv biriji ni takšen, da bi Japonski' dovolil zmanjšati svoje oboroževanje na suhem m na morju. iSa3j@?tsik3 sfcorn cs RIM, 12. febr. 1921. Pod predsedstvom £ina.nćnu£A ministra Facta. so zbc-rcvaii danes zjutraj paT,la,nentarm zastepniki vladuih strank in sicer: clomokratićno-libt.ralne, refernristično in 'judakc stranke, da bi se deme-uJJi o skupnem postopanju, ki naj /■lomi socialistične: obstrukcijc iu c:nogoči sprejetje žitnejja z^i-konskega načrta« Obr,'tvna%ali so razne vrs.tne Jz.prorainjovalne pred-io^'% ki so jih predložile socialistična, liberalna in ljudska stranka. Socialistične 'predloge po /bero« valci odklenili. Zastcpniki ljudske stranke so zagovarjali svejo 'w~rr T":njevalne predloge, ki zahte-vajc', na} so prida polagoma k sv< Veur.i l do 12 in pel, sc zbere valci sprejeli ter izdali n&airdnjo uradno izjavo: Zastopniki parlamentarnih skupi«, ki tvorijo večino in jih je sklical finančni lumislcr in generalni komisar za prebrano k scatonku, «0 *e pesvetcva'i o žilnem zakonskem načrtu. Z bero. valci »c edini v tem, da se načelne •'očke in finančni smotri žitnega zakonskega načrta nc vrnejo kršit;, ter da jc treba podprtti \lado x filascvaniem načrt. Glede irmernic, ki na} so upr-rribljijfo pri iz,-vajanjti -litncga zakona, so so zborovale! £pcrazu-meli z vlado v zahtevi, da je treba upoštevati droj. ne» cenc z ozirera na različno uperabo incke, k ;, ker tudi sc ozirati na različne province ltalif«. Z oiircni na to Iziavo moremo eklepati, da ustavne straake pTiprtvljeno Ac nriti cbstrukcifo rc-iaJtRtcv, in se računa, da pride glasovanja ie i riii&d>iii tedon. Po nekatcriii interpolacijah zboriilca e$o do 18. uro. Ko jo preci-e^jiik el» 18ili aiopot otvcril sejo, «»o atr-cia'iili vne-vic zahtevali ugotovitev st^ila n&vM> čih poslancev. In zopot te bila zbornica maloštevilna. Predsednik je izjavil, da bodo i m t na odsotnih pr-^lancev ebjavljena v uradneai li'stu l«r jo zaključil sejo ob 11 in tri četrt. V pcudelcjek /V kot po navadi dkn intc-rpelaclf, lako da s-9 bo raspra va o žitnen zaJ.oau mogla uu • daljevati švlo v iarcli. Pclrjitje se vest. da fe naučni nilclster Boto-delto Croce pedal titavko, ker fe parlamentarni naučtii cdsek odklonil njegov zakonski načrt o državnih izpitih. Girlitti ni sprejel ostavke, ln jo kolikor so da. sklepati do 3cdait, pripravita vztrajali tudi pri tem zukfirakem načrtu. Takcj pj sprejetju žitnega zakoaa bo ljud*!^a Dii'anka nastopila Ea Croce^ev 2akonakl načrt, č« bi do ostale vladne In druge stnnkc vztrajale pri sklepu n&ačnega pailameD'au odseka, nI ii> Idiučeiio, da pride do "[av7c: U; utet-ae sfi no^lavHL sedanjo vlado. Na včerajin'i seji nuaiatr!.kega Sv tla «» blii spi1«« jeti se trije takcaski načiti, ki jih ->e izdelalo na-učno minis.trsivo. Ti trije načrti so camenjosii pre-osjv_-vi ljudskega šolstva. Pr^i načrt sa peča » iot* sko e-bvcznc£tjo in z uicrepi, Id uaj p^\zdijnei« So'ski obivk. Urugi načrt ima naiaen preurMiti-ljud'ko solo v didaktičnem oziru ier v»ebu|e točke, katerimi se državni in občinski p/ispavki za ljudsko Solo povišajo. Tretji načrt ipa ho£e zbolj-dati ljtidsko šolo z nastavljanjem &trokoTno>naubr«.-< ženeta učiteljit\a. Naročajte in širite EDINOST" •ti mm protestiralo M sedanji1^ SSSK E ne sme naravnost pogoditi z gospodar* tUdI na R2KI j?i*itto Gotfc*rdi-j» !i*tu -Ve de 11« j Ugledni reiki prvsk g. Ruggera Gotthardi Je pd* > aredniMvu reftkeja lirta - Vedetta d' Italia? odprto pismo, y katerem p"atestira preti samovolj-aesti tedanjih režkih --lastnikov in preti njihovi In z dih o ješ radi krvavečih ran na živem tetesu; le malo jih je, ki jih tvoje solze temveč, da namesti na take kolo, ganej° ~ "et,8mH*ni kolona prej imenovana 9©lhi:j, ki j® le prikiito nadaljevanje po načelih.mo več po naših železnicah liameščeiuh naših delavcev. Preveč jih je poučila resnica, da prihaja iz starega kraljestva vedno več proletarijata odjedat naše* mu delavcu kruh. Spoznali so, da je mednarodna železničarska zveza nase delavce v Zvezi zvezala in potem zveza* ne iz služb izriniia, spoznali so, da se ta proces ponavlja pod geslom internacios nalc pri delavstvu v Trstu ter dru^oc po deželi in se hoče uveljavita! tudi kolenskih vrstah. Jasno jim je postalo, da hi deželna zveza, k5 bi imela o^rora^ no italijansko večino, začela morda na Izpraznjenih kolonijah nastavljati itali* ianske kolone, ddčim bi morali' Slovenci iz dcžeJe s trebuhom za kruhom. Tej ne* varnosti so se koloni odločno uprli Furlanska pogodba nudi kolonom to di v drugih ozirih premalo jamstva. V jem nrje novega zveza. Tega so se koloni ustrašili! S preveli* j N>d*ijska shoda kmetskih »o delčkih evez. V ko silo jim bije V oči dejstvo, da nimae: j P o^v i r j u. Prostorna. sobana g. Mahniča je bilanc. Domače vesli ogenj fo ugasnil, Kasneje fe pUn zop*t naraste) In uhajal, ker je bil petelinček oderrt. Kmaiti j« tf!a vse. sob* napolnjena s pliacm. Prava sreću je bila, da se je obudil Narsice ter preprečil nevarnost: Slabo pa je vendarle že obema bilo. Zato sta dala pozvati edravnika reSilne postaje, ki jim« je dal prvo pomoč. v Trafg, dna is. it&n&fjm Mi. UČENCA, «rej?»e Jančar Princ pek ?4* OPRAVO delikatesne trgovine, alt po- -nieine k« ?ft (stekleno posodo, aeže. tehtnica itd.) kupim. l'c-uudbe pod »Delikatese« e označ^ro ceno da 16. t. m. na upravniStv*?. 251 sneksknistične politike bivSega D'Annunzijevega rejjentstva. To velezanirnivo pisme, ki je obenem zel-o važnt; za presojanje sedanjih razmer na Rek?, ac UfMu > Vedetia d' Italia na Rek!. Z j večjim zanimanjem sem čital v 3. številki Vafega lista članek ped naslovom sLov na I tali-(Jane* V taksni obliki, kakor ste jc vi objavili, ima ta ve*t citj vsnemirjati duhove v italijanskem narodu '.ji pripravljati ta narod na lahkomiselna in nespa-vnetna dejanja, ki so Škodljiva neodvisni reški državi in Italiji. Ko bi se bil omenjeni članek nana-ial samo name, bi Vam ce bit pisal. Smatram pa za Evcjo dolžnost, da dam vendar javnosti nekater« pojasnila, ker s® bojim Se večjega zla, iz katerega bi znala Vi, drazbarji, ki ribarite r talnem, kovati svoje korist. Noben Itai^an ni bil nikdar preganjan na Reki Ča najmanj radi tega, ker je bil državljan kraljevine Italije; Klgub temu no bcrr.o dcvoiiiL, ne Et>-remo dovolili in najrvobedournnejfri narod na svetu 'A ne dovolil, da bi hodili Italijani iz Italije množit na Reko vrste pičlega števca fašistov, da b-i zlorabljali naso gostoljubnost, ki £o je deležni, in se me. Sali v naše notranje zadeve s tem, da pomagajo preganjati re£kc meščane, ki so proti aneksiji Reke k R&KjL Mi srno v svoj« hiSl in moramo zapoditi z Reke vse elemente, H motijo mir in slogo, ija to brez czira na njihovo narodnost. Ako ®e danes narpretniki antk^iije zberejo in vzamejo upravo države v svoje roke, kdo se jim eme irprcti in s kakšno pravico? Vaša predrznost Vas zapeljuje tako daleč, da poverite o zahrbtnih napadih. Ko so Vaši pristaši, najprej s pomočjo Gi-azio-Iovih čet in pezneje D'AnnunzijevLh arditov, v gručah od 50 - 100 mež napadli neoburožene reške državljane. jih preganjali, ubivali (siučaj s Prelccm), ko sa udiral? v trgovine in jili pustošili, tedaj jc Vaš prestaški in ogabni list imenoval te zločine* rsjunakc. Nezakonita začasna reška vlada je razvila svojevoljno italijansko trobcjnico kot zastavo neodvisna reške držve. A zakaj? — Zato, ker je ena dobre vedela, da bo vfled lal> snctfa postopanja zavrela kri vsakemu reškemu ro doljubu, ki ljubi to mesto, kjer je zagledal luč sveta, in ljubi svojo lepo rdeče-belc-rusneno tro bojnico. Začasna reška vladam je vedela, da se bodo iv-?kl rodoljubi zaperstavljali taksnemu vsiljevanju in da eo ne bedo m-r^li vzdržati cd nepremišljenih dejan;. Upali so, ca bodo na ta način prisilili uradno Italvio, da bo zahtevala zadoščenje ali pa so hoteli izzvati novx» D'Annunzijevo pustolovstvo. Makiavelisiična duševnest dela to »vlado« in Vav nj^o zločinsko glasilo, apc sobne za vse mogoče Toda bodite prepričani, da ne bo Vaših zahrbtnih izzivanj nihče cJobril. Na Reki se italijanska zastava ne žali, temveč £e le zahteva odstranitev njenega snimka, ki po meni iredentizeni in izzivanje. Imrjte pred r-emi. da ete Italija in Jugoslavija preglasili za vselej Reko za neod^osno državo. Dolžnost teh dveh držav je. da ohranijo to sv crna pravo, in to boste brezd .omna tudi siorili, na^ bo Vara po volji ali ne. Na drugi strani ca je v največjo korist Rečancv — in to si tu-di želijo — da te njihova neodvisnt>si ki sc jo zelo drago plačali, nc Lzpodkopava. temveč da ae zajamči za vselej. Neredi narodnostne naravo pa bodo imeii svoj vpliv aa odnošajc med Ita'ijo in Jugoslavije-, in Gtccr v največjo škodo reške države. Ne želimo biti element, ki bi kalil mir ia prijateljstvo med našimi dobrotniki. Zastava reške države more bit: Ic stara, nan* tako draga r^&ka zastava z geslom -Indificienter« v sred'ri Ta naša zasLava ne mere in tudi r?t sme žaliti občutljivosti nikogar. Italijanska zastava nu RcVi pomeni ramo iako. kakor jugcrslovensko politiko z iredenii- tičnim-ei'ji. Zato mora ena tn druga biti izključena kci znak neodvisne refike države. Sicer pa določitev bar-/ reške države spada v delokrog zakonite k on č neveljavno ustavotvorne skupščine. Že zato je začasna reška vlada, ki je tudi drugače nezakonita, prekoračila svej delo-Itrog. Ru^gero Gcthardi. U immi slossnsKIti Rolonoa (Piše: L. I.ikar) Odkar so se slovenski koloni vrnili na svoje kolonije, se bije med njimi in gospodarji hoj ža nove pogodtk?. S'oven: ska javnost bi grešila, ako bi stala temu boju brezbrizno ob strani. Gre za stoti? ne našili družin, za tiisoče naših otrok, gre za vsa Brda in mnoge vasi v goriški okolici, gre pa tudi za važno zadevo v narodnem oziru. Kdor gleda boj med koloni in vele* posestniki cd blizu, ta uvidi kmalu, da ne bo prišla stvar nikoli do dobrega konca, če so nc začne obravnavati na bo1 j stvarni in resni podlagi kakor do sedaj. Slovenski koloni so furlansko pogod* bo za\rgli, ker vidijo v njej 1. nevar? nosf za italijansko invazijo, 2. ker jim nc nudi zadostno jamstva, da ostane kolon na koloniji za vso dobo, določeno v po* godbi, četudi vršr svoje dolžnosti, 3. ker nc odgovarja pogodba krajevnim raz? meram. Furlanska pogodba določa namreč v splošnih pogojih (Člen 3.), da odda iz= praznjenc kolonije v zakup »Deželna ii?^!! njej niso namreč predvidevani! s&ičaiji za nadaljno trajanje pogodbe ob moreš bitni gospodarjevi smrti, oziroma daritvi ali prodaji premoženja. V tem oziru morajo biti določbe jasne, kajti koSon mora biti zavarovan, da ga v dobi, ki i o določa pogodba, nihče nc more po* gnati z zemljie, ako vrsi svoje dolžnosti. Tej opravičeni zahtevi se gotovo ne bodo upira1! tudi pametni gospodarji; ki imajo količkaj srca za kolona. Pomniti je treba, tla se kolon ne da primerjati z delavcem, ki dela za mezdo, ker mu gospodar njegovega zaslužka ne olaičuje v tekočem denarju ob koncu tedna ali meseca. Kolon prejme svoje Dlalilo šele, ko sc spravFat;o pridelki in večkrat se zgod:\ da to plačilo niti zda* 'tka nc odgovarja njegovemu trudu, ali na celo popolnoma izostane, ker mu to* ča, slana in druge nezgode poberejo in uničijo ves zaslužek enoletnega dela. Gospodar si ob slabih letinah lahko po« rnaga, ker ima v največ slučajih kapita* "e alf druge vire dohodkov, v najslan-^em slučaju zemljo in zato tudi kredit. Kolon pa je ob takih prilikah prikrajšan pošteni zaslužek in stoji s celo svojo družino pred groznim vprašanjem, ka* ko preživeti za eno leto sebe in svojce, lasno je, da naveže kolon svojo iki svoje družine usodo na kolonijo in zato pač nc gre, da bi se ga smelo poljubno me* "ati iz nje. xMimogrede naj omenim, da furlanska o godb a tudi ne odgovarja krajevnim ^ozmeiam. Tozadevnemu razpravljanji' -e moram za danes izogniti, ker bi po* ^tal preobširen. Pribijam le še dejstvo, da tt se šte* "erjanski koloni izrekli proti furlanski pogodbi in rad'! tega izrriTi gosoo^«* !rju. Turni ostro resolucijo. Ta nastop o pri če'i odobravati tudi koloni zapadlih Brd, zato r,'ma smisla, da bi se po* laianja med veleposestniki in koloni •ršila na tej podlagi. V kratkem bo čas-episie priobčilo nov U'P pogodbe, ki bo slonel na načelu pra* '^čnosti in bo ob dobri volji obeh strank ahko ustvaril, dokler se kolonat ne od* *>ravi, podlago odkritosrčnega miru, ki nam je v Brdiii tako nujno potreben. tMs tiainGi5lian|g mim nsrodnegK mntmi tlačeno polna. Govcrill so Šoek, dr. Besednjak in j inženir GtasHnč-č, ki sc fc tudi udeleži! *hcda. Besednjak je tolmačil bistvo kapitalističnega družab oega reda in razvii.il program kmetrkih in delavskih zvez. Nato je poročal Virgilij šček o delovanju kmetijskih zadrug v Trstu in priporočal, na; si osnujejo* Povirci in o!;ciičaci svojo podružnico. Gospod inženir pa jc priporočal »Coopcrative« iz Trsta in nastopil proti slovenskim lonetij&kim zadrugam. Ljudstvo •?© je čudilo njegovemu bo-ju proti kmetijskim zadrugam, ker ljudstvo zna, da so v kmetij škili zadrugah zastopani kmetje brez razliko strank, dcčirn s-o v »Coorterativahi v ogromni večini Lahi tn je cd Stovencc-v zastopana le ena stranka, ki je pa iudi včlanjena v italijanski stranki in nastopa v evetu kot italijanska atranka. Vso vasi si bodo izvolile zaupnike, ki bodo nabirali člane za kni;li£sko zadrugo. Shod Je stavil resolucijo, 1.) naj so vel kmetje po vsej Primorski zedinijo v zadrugah, fci bodo skupno nakupovale kmetijske potrebščine in predajale odviino pridelke; 2.) pojcivljejo so merodajni činitelji, da otvo-lijo slovensko krneli^-ko- Solo v Gorici. V S ezanr. Ob 3. pp. se je vršil v veiiki dvorani Smuca napovedan ahod Kmetskih in delavskih zvez. Udeležba je bila egremne. Govorili sc Šček, Besednjak, Regent, Inženir Guatinčio in posestnik Germek. Vsi govorniki €o «e strinjali v tem, da jc treba odpraviti kapit« Hstični družabni red, ki tlači kmeta in dclavcu, G. Besednjak jc razvijaj med drugim zahtevo Kmetsko-delavskih zvez, da sc da zemlja v last tistemu, ki jo obdeluje, tovarne pa naj pridejo v oblast delavstva. Inženir Gustinčič je zanikal, da bi komunisti ae priznavali kmetu lastninske pravice, marveč da hočejo komunisti kmetu zemljo ohraniti. V nasprotju s tem pa je poudarja! g. Regent, da je zasebna lastnina izvor v*e£a gorja in da zahtevajo komunisti popolno cd-pravo zasebne lastnine. Dva komunista torej, ki sa temeljnih vprašanjih komunističnega prrg/-2.ma nasprotujeta. Gospod Re£«nt je govoril nadalje o veri, o zakramentih, o spovedi, z velikim na dušenjem je hvalil Kristusa in njegovo ljubezen, povzdigoval je apostole in posebno sv. Pavla z njegovim rekom: »Kdor ne dela, naj ne je«. Najočitnejša razlika sc je pokazala v razsojanju narodnostnega vprašanja, :>ooim sta Besednjak in ftček poudarjala petrebo, da se kmet in delavec b-rrita te sreda;; *a pravice slovenskega ljudstva v narodnem pogledu, je Regent poudarjal, da fe prvo in temeljno vprašanic socialno v prašanjc in da « h:d-C' z ;.niaic komunizma uresničile vse narodnosne zahteve naJega ljudstva; vendar da do more obljubiti česa, kdaj da pride džo revolucije. spfOjlzacllsKe Kou® za teden od 13. do 19. februarja 1921. (Preščipne se štev. 4. živilske izkaznice) Na odmerek: Testenine: 40 dkg po T90 lir kg; Riž: 25 dkg po 2'20 lir kg; Sladkor: 15 dkg po 1 liro porcija; Koruzna moka: 40 dkg po 90 sto t. kg; Olje: poljubno po 8 lir liter. Posestniki ubožniških izkaznic imajo pravico samo do nakupa sladkorja. Vesti iz Isire Pred kratkim sem potoval na Bovško, "^daj pridrvi težko s obložen auto, nato "Opet dru>|i in tretji... Zanimalo me je ter vprašam domačina, zakaj izvažajo les v takih množinah iz teh krajev? Povedal mi je, da sedaj vsak, ki kups ^uje z lesom, dobi lepe dsnarce. Ozrem ^e po robovih, ki so plešasti strmeli va* ne, kakor da bi se pritoževali, da jim je ikradena obleka. Na nekaterih krajih ti nehote uhaja spomin na skalnata kratka tla in na tužno Tstro, Kaj bo z našimi gozdovi? Povsod žaga, povsod sekira, ob cest= nih jarkih velike skladbe samih zelenih komaj posekanih drv. Zdi se, kakor da hoče vsak svoj gozd iztrebiti, kakor da se odpravlja na odhod iz domovine. Človeka srce boli in žalostno se vpras sa: Kaj bo, ko gozdov več ae bo? Brez "misla sečejo, brez strokovnega nadzore sfcva trebijo. Kar je mojstrska roka nas ših gozdarjev zasadila, to bo konec vzelo v par letih, kar so s krvavim trudom po naših skalnatih hribovih priborili, bo ockončano. Nihče ne misli na prihod; njost, da bo potomstvo preklinjalo urednike radi izmozganih naravnih za* klado v. O domovina, niti koče, niti suhega 'rebra ti ne privošči kruta roka! Plakaš Uradne vtstl Kt^is zalo£e MOSOjKrlBe^i blaga. Finančno nad- zcroištvo v Tretu naznanja, da je razpisani natečaj za. podelitev glavna zaloge monopolnega blaga v Senožečah. Tozadevne -ponudbe fe treba predložiti na posebnih vzorcih cmenjcncmu nadzoraiStvu do 10. marca 1921 opoldne. Ze. vsa podrobnejša obvestila so je obračati na. finančno nadzomištvo v Trstu, ul. C&votnr 6, III. aH na finančno postajo. Ner.očljive pofttns poiiljatre. TukojSnje poštno rav-culeljstvo naznatij«, da ra priporočena pisma m nakaznice iz meseca ianuarj«, katero sc niso inogle vročiti naslovnikom, občinstvu na pregled in ino rebitno razp sla^o v uradnih prostorih poštnega ravnateljstva- _ Sz tržaškega 2ivljenls Ž okna se je vrgla. Včeraf ie bil pozvan zdrav-n& reSilne postaje v ižIIcg Garibaldi. Tam je potrebovala zdravniške pomoča 161etna Marija Z., kj bila- s f-sjr.c mor šini m nameaioni skočila skozi okno prvega nadstrr pjt, Mladenka pravi, da oo io dcvedlo družinska zadeve do tega koraka. Njeno stanje ni nevarno. Mali tslinski dnevnik. Včeraj dopoldne ge zapustila Ivanka MiloS evoj« s^Unovanje v Andror-t. Pcndares 81 2. To prikko »o uporabili tatovi, ki so videti Ivanko odhajati, ter odmrli s ponarejenimi ključi stanovanje. Ls «tacovt»nja odnesli za 2000 lir razne zlaten'««. I^tiiica je favilz tatvino po. liciji. Starček jc umrl.,. Mssi fe U jal na zemljo.. Mimo rejanske cerkve je Sc- betežen mof. m se upiral na palico. Siva brada asu i« zakrivala velo in bleđe lice. Postal je pred hi*3 božjo ter ae za-mislil... S tresočo roko je «r.el klobuk ter šepetal poluglasno: »Anfiej Gcepcdov je oznanil Marija devici...« Kg je doviSii inolihico, je odkorakal p^ časnih korakov. Toda nege *o bHe bolj trudne kakor po navadi. Trcfrle so e^ mu in moral ae je s koščenimi rokami opirati na sdd, da se ne zgrudi na tla. Vedno tesneje mu je postalo in konečno mu odpovedale nege. Mož se je zgrudil na tla. Stari mož je par krat zavzdihnil, parkrat zastokal. Njegovo slovo od življenj«, ni bilo ieiko niti dolgo... Mimo njega je prišla žeai&n ter obdala pr^d mrtvecem. SepeUje fe izustila '-^li ti daj večni mir In pokoj...« ter oda!:. Kmalu *e Te cabra.o okoU meža velLko Število r- dovodnega občmatva ki ro pomilovaK nesrečnega mcia- Pozvali svt tudi zdravniica rešilne postaje, ki pa m mogel drugega ugotoviti, kot nastoprvžo srnrt vsJ^d srone hib s. Pri njem ^ nažli nekaj Hstiu, se na ime: Miklavž Tabcja, feiar 70 k t, s.Unujoč v Skorklja it. 73 Truplo so odpeljali v mrlvaSnieo pri sv. Jus-tu. Foizkufiča samotaor. Sinoči okoli 11. ure je stopil v kavarno -Fedelc Triestina^ mladenič v sta-resii 22 let. Vetdei se jc z*. ter ** naročil čr- ne kavo. Ves razburjen fe p»<«*rtii iz žepa stenic-ničico lizola ter ga zBl v Jiavo. Ko je bd p;epričan, da ga Ttihče ne v idi, Jc Lepil e^trupljeno kar-o. Ka-vamiSki natakar ** je videi, da se zviva v bc cči-nah ter fto^H. k mladeniču. Povohal *c skodeLco ter ugotovil, da £e naiaja v ^ej KzoL Skočil je k telefona in obvestil zdravn^a reiihie postaje. Ker je bilo mli,deiučovo stanj« aevaro*. ga odpeljali v ineetno 'jckriimco. Mladenk, ki s,c piže Jurij ICusman, ck \c hctcl kenča^i fcivljeoije radi nesrečne ljubezni. S plinom bi se bfla kasai« irttoirupU*. 2oieLm Angel Agulie etanuj« skuhao s Narsice v ul. Tivarnella It. 3. Pred rfaočn^n »ta skupno odpravila k počitku. Ker Ju K v spalnici zeblo. &ta vžgala, plinovo peč. Poaoči fc zmanjkal plin in Iž Klanca. V dopisu od nas v nedeljski fctev. -T-dšnesti« ocienj«, g. dopisnik, da se je v priprav-lialni odbev Jta aneksijsko "veselico vpisala tudi duhovScina na5c občine in da mora to »vsakogar osupniti«. Pripcmnsm, da je bil to le sklicevalni odbor, kakor se je scai podpisoval in da ee pravi odbor niti ni sestavil. V ta ekiicevalni odbor so vabili pismeno v&e i tiri duhovnike v občini, k meni pa so prišli o3ebno tudi Siirje gospodje sklireva-telji ter me ekero celo uro nagovarjali, naj pristopim k odboru za nameravano prireditev aneksijske slav-resti Gospodom sem povedal, cnroma v spomin poklical v*e ono, kar smo v teh dveh letih Juge-5 lov eni pretrpeli, koliko je navil ljudi bilo In jih jc še vedno v Sardiniji, kaj se godi v Trstu itd., o vseh neJ<&pih stvareh, ki sc gode dan na dan nad nam«, in slednjič jim cd'cčn© izjavil, da se prireditve ne udeležim. — Drojfi dan je bii prvi sestanek. K temu sestanku ( v nedeljo ob 11. uri) ni priSel noben duhovnik, enako ne na Svečnico, Če-*"di bi bil vsaj jaz lahko prišel obakrat. Trc-Ljič f bil sestanek določen na pustno nedeljo cb 3. pop., ptt zopet ni bilo nobenega duhevnika zraven. Komu so torej tresejo hlače? Nameravali smo imeti sestanek na Grcčani, da bi dali pismeno izjavo, da se nihče izmed na^ prireditve ne udtleii, "•a je clvar sama ob -sebi zaspala, ker so gospodje sklicatelji izprevideiš, da iz vsega tega ne bo nič. Tako je vsa ta stvar pokopana in so se gospodje j ^kitcevutelji prepričali, da »kri ni voda«. — Pri tem naj .priponmiifl, da cc naife ljudi, t. j. v-=e one, ki v kaki službi, terorizirali kor je meč in jim gro-■dii, da izgube službo itd. Ki čudo, da so dobili 'kupaj precej ljudi. Sicer so jih tudi od nekoga z Kozinc slišali prav z&dos'J. Vsa ča&t g. Sosiču za tako odločen n&stcp. — Milko Saidj, dekan. sji&ovi Zrn Obrambiii sklad; Dr. Anton ži^osi, "^Zminj 50 L. Deuar hrani uprava. PRODAM: 150 milj cigaretnih stročnic 2 in 3, Kil Doreč, Altes.se, Ambor in dr. 2000 borcev bako v za kiitje streh, 1 motorno kolo ^Singcra 5 X HP, t damsko kolo »Lyra«, 1 orkesL on s 4 valjarji. Vse v najbeljiem stanju, cene po jjoveru. Hinko Grabrijan, Vipava. POZOR! REDKA PRILIKA! Veliko, le,. l>deL posestvo (zelo rodovitne, ^kupajl^žeče njive in travniki, zaraščeni gozdovi, 2 pritlični hiši z ^vi-spcdarsk:mi poslopji — vse na »ravnini t?k Ka;> nika v Jugoslaviji) sc resnemu kupcu, vsled rot?. binakih razmer, takoj produ. Cena 115.000 iir. Podrobnejša pojasnila daje, samo do 2, urar, Marzini 46 (v bližini drvečega trga). 537 ŠTEDILNIKE za vzidan;?, vsake velikosti, solidno domače delo. Izdeluje in po dogovoru tudi postavlja. I/.delovulnica Štedilnikov, Kranjec Lc-dovik. Trnovo pri IL Bistrici. &RGJAČNICA Avgust 5tu7ar, ul. S. Francesj© D'Aasisi St. 34. III. te ediru dobroznona Ijroiačnica v Tretu. 393 mm Pozor irlorejtll (H4) Imam na prodaj še nekaj tisoč cepljenih tri črit" in bele vrste na raznih amerikanskih podlagah. - - Cene po dogovoru. Pipan Josip, Preserj« 16 pri Komni?« plača vedno par c-nr. več nego tsefi drugi — liupec, cdi» ofe — £3o|xjJ Povh( trgovina Piazza Garibaldi tt, 3, te!. 3-29 (prej trg Barri^ra) (L<5 I Borzna poroiita« Tečaji; V Trstu, 14. februarja 1921. Jadranska banka Cosulich » • • Dalmsiia ... GeroHmloh • • Libera Trlcstine „ Lloyd .... Lussino . • • 5Jartinolk!i « e )ceanki . . « • Premuda . . • • Tripcovich ... \mpe!ea . . • Cement Dfilmaiia « a m a . 390 , 450 443 2 000 595 1780 2(H)0 '/90 458 458 49' 700 040 Cement Spalato.............. . 395 Tuja valuta aa tržaškem !r«•3 •• 46.25 — 46 75 dolarji ....••...•.,• 2690 27 10 rancoiki franki 198.— 198 50 švicarski franki '142.--4-14 a.ngleSk! funti papirnati. ...... 10 :--10650 mgleški funt!, zlati ........115--1 ljubil • ••....o..**. 3 3.--14. napoleoni , ......... 92 — 93 — Po Izrednih konkuren nih conah 11 proda vsled bližnje selitve v druge m prostore najrazličnejša ! ČEŠKA STEKLENIM: JJ cilindri, steklenice, kozarci za pivo ?n 1" vino vseh vrst, šipe, vsakovrstne sve-liljke i. t. d i. t. d. Gg. trgovce in gostilničarje posebno S opozarjamo na ugoden nakup. IDEBIASIO & DOMENI S 92) Trst, Via S. Francesco Stev. I * «i * mi 1 m j z velik in vrtom, plesno dvorano 2 odrom, jako pripravno za letne zabave V Isti HsJ se n haja že več let dobro Idofa restavracija in trgovina, kolonija meja blaga. HiSa se nahajn ob novi meji Jugoelav^e na g'av cesti Trst-Reka Cena L L'80.000. — Naslov pove upravniStvo „Edinosti^, (i 3) POROČNA SOBA, aova, (iutli pi« eznl Tiosi) se proda za 2100 L. Canpc Belvcderc t, Scitiolič. 261 26LETNI mJzdeaič, zmežen do venskega, tiakjan-ske^a jezika in računstva, žtli službe kot nad zornik, čuva; ali kaj »Učnega. Ponudbe ped, 99L na upravniStvo. ^62 ABITURiJENT GIMN., vešč sloveiKkčga, srbo-hr-vatske|a, italijanskega in rimskega jezika, strojepisja. knjigovodstva, Uče primerne ^iuibe v kaki ivrdki ali d-enarnen* zavodu. Naslov pri uprav-mi tvu. 257 SLUŽBO I5CE absolventka r.:c5Čanskc šele in 2 tečajev učiteljišča. Na.?!ov pd upravniitvu. 258 GOSPODIČNA 3 primemo fr^ko kebrazbo in čedno kalijiraHjo iiče službe kot os adnica ali •blagaijničarka. Govori sicvensko, nemško ter deloma italijansko. Ponudbe pod r Mar uska j. na upravnižtvo. ^60 ST1R1NAJSTLENA deklica za. lahkii delii v trgovini, ee išče. Sever & Kcnrp., ul. MachiaveZli KL-PUJfcM cunje po 50, staro železo in kovine po najvišjih cenah. Skladišče via Tcro 6. 221 GUIDO PLONER izdelovalec in pcpravljalec ar-monik vsakega zistema. Delo ročno in solidno. C«ne smerne. Via Fornace 3. 234 ŠIVALNI STROJ i Sintfer« za krojače in majhen za domačo rabo proda Vukelič Pavel. Opiitija, Občinski tr«L 242 lisic, dihurjev, kun, vider kupujem, ter jih plačujem po najvišjih cenah. D. Windspach, Trst, Via BattisU ( 56) (Stadion) št. 10, S!, nastr. Milo „LUBRA1* zajamZeiio Čisto In nadkrlljuji neopoiečno \salto drugo mito kateregasih ci Izvira, bodisi ndl narav« kakovosti, b^Klisi radi pos-bne Izdelave. - Mlio XUBR\° so dobiva v vsehbotjših prodajalnah In rairnddnirali. i mm. mi Dnsrcunm, miLiim- i ljana, Maribor, MetKovlć, Opalila, Sarajko, mmm posoli. I m talk. irnt. Zasra Trst, ©len. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji j Mmi ivmmm\ tfgžjlml Krali u tu- In lnozgmstBU |g 11 sprejema uloge m Itr&nlina knjižice, žiro m druge ulose pod noj