PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! »Današnji občni zbor bi moral prispevati delež k razreševanju problemov v občini in poiskati tista žarišča, ki najbolj terjajo našo prisotnost in akcijo.« :Po tem uvodnem pozivu delegatom občnega zbora je pred-■sednik ptujskih sindikatov Si-nion Pešec v svojem referatu ‘ opozoril predvsem na tri taka žarišča, ki terjajo in bodo terjala polno angažiranost sindikatov: uresničevanje ciljev gospodarske ih družbene'reforme, na- predelava lesa I j u b I i a n a langusova 8 PREJ LESNI KOMBINAT LJUBLJANA ZAVAROVALNICA SAVA S DELAVSKA ENOTNOST 31. JANUARJA 1970 — ŠT. 4 — LETO XXVIII. POZORNOST NAJ VELJA DELOVNEMU ČLOVEKU Simon Pešec, predsednik ptujskih sindikatov: »Zagotoviti moramo polno ustvarjanost delovnih ljudi!« Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER. KOPRIVNICA. KRANJ. KRŠKO, MARIBOR. MENGEŠ, MURSKA SOBOTA. NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE In LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka VVNAAAA/VAA/VSA/N/NA/VVATNA/S/SA^tAAAAAAA/S/VAA/SAAATSAAAA/VAAA/SA/VAA/VVNA/tAA/V/VVAAAA/SAAAAAAAAAAAAA/NA«* PO DESETEM OBČNEM ZBORU KRANJSKIH SINDIKATOV KAR SO SI ZADALI, SO TUDI STORILI Ko poročamo o desetem, jubilejnem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Kranju, se moramo v mislih, hočeš, nočeš, povrniti v leto 1967, ko so sindikati na takratnem IX. občnem zboru sprejeli nadvse obsežen in zelo zahteven program, ki naj bi veljal za pravkar minulo mandatno dobo. Poznavajoč njihove metode dela in tudi resnično pripravljenost sindikalnega aktiva občine Kranj, da se ob najtesnejšem sodelovanju z drugimi družbeno-političnimi dejavniki v komuni po najboljših močeh vključi v razreševanje^ številnih problemov svojih delovnih organizacij in komune kot celote, smo verjeli, da bodo marsikaj tega, kar so napovedovali, tudi uresničili. Na zdajšnjem občnem zboru smo lahko slišali, da so kranjski sindikati s svojim delovanjem pripomogli k temu, da so v občini dejansko že začeli razreševati najbolj pereča vprašanja svoje komune. Tako se je, na primer, večina delovnih organizacij že dokopala do daljnji razvoj samoupravljanja m skrb za delovnega človeka. Ko je govoril o uspešnosti Uresničevanja gospodarske reforme, je Šittion Pešec med drugim, dejal: »Spoznali smo, da gospodarska in družbena refor-jtia ustvarja nove pogoje družbeno ekonomskega življenja, zalo zahteva' vse bolj intenzivno jb rentabilnejše gospodarjenje, '?ar pa je mogoče doseči le s sodobno organizacijo dela v pro-•zvodnji, z nenehnim izpopolnjevanjem tehnoloških postopkov, z razširjeno reprodukcijo v gospodarskih organizacijah, povečanjem stopnje gospodarske rasti in konkurenčne sposobno-sta.« To spoznanje je v nadaljevanju uterrteljil z uspehi ptuj-kega gospodarstva v minulem Uspehi so dokaj ugodni. ker se delovne organizacije vedno bolj usmerjajo na razvojno in poslovno politiko, ki ustreza zahtevam domačega in tujega tržišča. »Hitro gospodarsko rast«, je dejal Simon Pešec, »pa so spremljale nekatere subjektivne slabosti in nekatere pomanjkljivosti v ekonomskem sistemu, ki so povzročile v gospodarskem in družbenem razvoju mnoga nasprotja! Le-ta se odražajo predvsem v odnosih med cenami surovin in cenami izdelkov. Hiter porast poslovne dejavnosti je v minulem obdobju terjal vedno večja obratna sredstva, ki pa niso rasla sorazmerno z naraščajočo proizvodnjo in prodajo. Zato se je poslabšala likvidnost in so nastale težave v poravnavanju obveznosti predvsem v proizvodnih podjetjih«. Nato je Simon Pešec ocenil dosedanja prizadevanja ptujskih sindikatov pri spremljanju gospodarskih tokov. Na svojih delovnih sestankih so sindikati sproti opozarjali na vse tiste pomanjkljivosti v gospodarjenju delovnih organizacij, ki preprečujejo večjo poslovnost. Opozoril je na pravilno vrednotenje zalog, na počasno obnavljanje delovnih priprav, opozoril je na integracijske procese, krepitev kadrovske politike, izboljšanje finančne discipline v medsebojnih poslpfvnih odnosih, na izdelavo srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja vsake delovne organizacije. »V letošnjem letu in tudi v prihodnjem obdobju predvidevamo na področju gospodarjenja bistvene kvalitetne premike, ki morajo slediti ukrepom zveznega izvršnega sveta. To bo terjalo«, je poudaril Simon Pešec, »od samoupravljavcev in druž-beno-političnih dejavnikov sposobnost, da aktivno in učinkovito vodijo poslovno politiko v delovnih organizacijah, da sproti spremljajo in odpravljajo probleme.« »Naloga vseh družbeno-poli-tičnih dejavnikov je idejno politični boj za nadaljnje razvijanje samoupravljanja,« je poudaril Simon Pešec, ko je govoril o nadaljnjem razvoju samoupravljanja in samoupravnih odnosov. Zavzel se je za take samoupravne oblike, ki bodo omogočile sodelovanje delovnih ljudi v celotnem procesu samoupravljanja, v procesu oblikovanja in sprejemanja stališč ter odločitev. Pri tem je poudaril večjo odgovornost, večjo stopnjo zave. (Nadaljevanje na 4. strani) dokaj jasnih predstav o prihodnjem razvoju in usmeritvi. Pospešeno so začeli razreševati problematiko otroškega varstva, šolstva in drugih družbenih dejavnosti. Sicer ne v celoti v glavnem pa vendarle je a uresničena tudi njihova : va, da zaslužek za nor o intenzivno delo v rednem delovnem času ne sme biti manjši od 600 N-dinarjev. Na uspehe; v preteklosti padajo lev tri i>ence: kot drugod po državi se je tudi v kranjski občini skoraj povsem izjalovila reelekcija vodilnih kadrov; ni bilo pravih uspehov pri urejanju notranjih razmerij v delitvi osebnih dohodkov in kot zadnje: največja delovna organizacija v občini, TEKSTILIN-DUS, se je prav v zadnjem času znašla v najbolj kritičnem obdobju, kar jih pozna zgodovina tega kolektiva. V zvezi s tem velja poudariti, da si je občinska organizacija sindikata tu.di na navedenih področjih prizadevala spreminjati razmere na bolje. Očitno pa ji je pri tem zmanjkalo moči; vendar je hkrati jasno še nekaj drugega: reelekcija, problematika notranje delitve dohodka in sanacija razmer v podjetju, ki šteje v -kritično« gospodarsko panogo, ob najboljši volji tudi ni rešljiva prek noči, Gre namreč za tisto, kar po navadi pozabljamo, je pa resnično: ljudje smo ljudje najprej pri sebi! Zato probleme začnemo razreševati najprej tam, kjer najbolj zadevajo v živo. To pa so delovne in življenjske razmere vseh zaposlenih, družbeni standard v najširšem pomenu besede. Glede vsega tega in še marsičesa drugega pa je mogoče trditi, da so se razmere začele obračati na bolje in da večina zaposlenih v kranjski komuni vidi in pozna svojo perspektivo. -Zaradi izrednih zaslug, ki jih ima pri socialističnem, nemokratičnem in samoupravnem razvoju Jugoslavije in Slovenije, zaradi izrednih zaslug pri izgradnji samoupravnosti občin kot temeljnih družbenopolitičnih skupnosti so skupščine vseh slovenskih občin sprejele soglasno odločitev, da tovariša EDVARDA KARDELJA, imenjujejo za častnega občana vseh slovenskih občin.« Takšno je besedilo listine, ki jo je slavljencu ob njegovi 60-letnici izročil predsednik izvršnega odbora pogodbene skupnosti -Občan« Slavko Zalokar. Na slavnostni seji, ki je bila minuli torek v slovenski skupščini pod predsedstvom Sergeja Kraigherja, so se zbrali vsi predsedniki slovenskih ob- KAKO NAPREJ? činskih skupščin, predstavniki: skupščine ŠRS in republiških družbeno-političnih organizacij ter še Iz delovnega programa kranj-mnogi drugi predstavniki našega družbenega, gospodarskega, političnega in kultunega življenja. Slo- skih sindikatov za naslednje vpsnosti so se udeležili in se pridružili prisrčnim čestitkam jubilantu tudi predstavniki slovenske obdobje, ki ga je občni zbor kulturno-gospodarske zveze iz Trsta, Gorice in Benečije ter predstavniki Zveze slovenskih organizacij soglasno potrdil, med drugim na Koroškem, (Nadaljevanje na 2. strani) RAZGOVOR DELEGACIJ ITALIJANSKIH IN SLOVENSKIH SINDIKATOV Mešana komisija bo predlagala nadaljnje skupne ukrepe Minuli teden sta se sestali v Sežani delegacija italijanskih sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL dežele Furlanije in Julijske krajine in delegacija republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Pogovarjali sta se o nalogah sindikatov v Italiji in v Jugoslaviji, o problemih, ki nastajajo pri zaposlovanju jugoslovanskih delavcev v Italiji ter o nadaljnjem sodelovanju. Delegaciji sta imenovali posebno mešano komisijo, ki bo analizirala probleme zaposlovanja naših delavcev onstran meje ter predlagala sindikatom dežele Furlanije in Julij,ske krajine ter Zvezi sindikatov Slovenije, kako zagotoviti našim delavcem enakopravnost v odnosu do italijanskih delavcev. Iz skupnega poročila o razgovoru v Sežani je mogoče povzeti, da so vodili delegacijo generalne konfederacije italijanskih delavcev (CGIL), italijansko konfederacijo svobodnih sindikatov (CISL) in zvezo italijanskih delavcev (UIL) sekretarji deželnih vod,štev Furlanije in Julijske krajine, spremljali pa so jih tudi predstavniki pokrajinskih vodstev Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona. Delegacijo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije — ki jo je vodil predsednik sveta •— pa so sestavljali poleg nekaterih članov predsedstva še predsedniki občinskih sindikalnih svetov Nova Gorica, Sežana, Tolmin ter predsednik obalnega sindikalnega sveta Koper. Posebna zanimivost razgovorov v Sežani je, da so bili v delegaciji italijanskih sindikatov zastopani predstavniki vseh treh central. Zato je vrednost dogovorjenih nadaljnjih načinov sodelovanja toliko večja. Udeleženci razgovora so razpravljali največ o problemih, ki so medsebojnega interesa, s posebno pozornostjo pa so se lotili problematike v zvezi z zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v Italiji in še zlasti v deželi Furlaniji in Julijski krajini. Ker ni bilo mogoče sprejeti sklepov, katerih uresničitev bi omilila težave, ki nastajajo z zaposlovanjem naših delavcev v Italiji, so se odločili ustanoviti posebno mešano komisijo, ki bo analizirala vse do sedaj ugotovljene težave in predlagala ustrezne rešitve. Pri tem so poudarili, da bi bilo nujno potrebno proučiti sedaj veljavno socialno konvencijo med Italijo in Jugoslavijo, in predlagali komisiji, rtaj razmisli o morebitnih dopolnitvah. Zavzeli so se tudi. da je treba ugotoviti, ali so in kakšne so potrebe po sklenitvi sporazuma o zaposlovanju med Italijo in Jugoslavijo, ter poudarili nujnost, da se jugoslovanski delavci, ki se zaposlijo v Italiji, včlanijo v italijanske sindikate; dolžnost italijanskih sindikatov pa bo, takp so menili, zavzemati se za zaščito njihovih pravic v enaki meri, kot velja to za italijanske delavce — člane sindikata v Italiji. V razpravi so člani obeh delegacij posebej poudarili skupen interes italijanskih in jugoslovanskih sindikatov, da bi proučili migracijska gibanja, različne.vidike teh gibanj in pri tem seveda upoštevali neposredne interese delavcev v duhu razredne solidarnosti In inter-nacionalizma. Poudarili so tudi plodnost dosedanjega kontinuiranega sodelovanja in nujnost, da ga v prihodnje še razširjamo in poglabljamo. DUŠAN REBOLJ POLLJUVEN je edinstven geriatrik — sredstvo za ohranitev svežine. Nesporno dokazan je njegov učinek na možgane in živce, na srce, na krvni obtok in prebavo. rezervirani stolpec Ivan Avsec direktor industrije transportnih in hidravličnih strojev »Indos«, L|ub!jana 9 Kako se je za vaš kolektiv izteklo minulo poslovno leto? V zvezi z vašim vprašanjem bi želel poudariti predvsem to, da se je minulo poslovno leto izteklo za naš kolektiv v najlepšem redu in tega nikakor ne bi smeli pripisati samo konjunkturi, ki sicer ni obšla tudi proizvajalcev naše stroke. Iz kriz v obdobju po reformi, ko smo nekaj časa izredno težko prodajali viličarje in druge naše izdelke, smo izšli s spoznanjem, da se bomo lahko na trgu trajneje uveljavljali samo pod pogojem, da bo izbor naših izdelkov prilagojen tako trenutnim, kakor tudi potencialnim kupcem. Tako je naš sedanji proizvodni program, v primerjavi s tistim ob reformi, precej spremenjen, zato pa bolj vabljiv za naše kupce. Z druge strani tudi številne delovne organizacije vse bolj spoznavajo prednosti mehaniziranega notranjega transporta. Z izdelki iz našega programa lahko praktično ustrežemo vsem njihovim željam. Ker smo torej nekako »ujeli« potrebe in posluh naših kupcev, z druge strani pa so različna podjetja, pristanišča, skladišča in drugi zaradi ekonomskih vzrokov prisiljeni, da vlagajo v modernizacijo transporta, je naš kolektiv lani, v primerjavi z letom 1968 kar za 50 % povečal fizični obseg proizvodnje. Za nekaj manj se je povečal dohodek podjetja, ugodni pa so tudi preostali rezultati gospodarjenja. Notranji pretresi, ki sem jih omenil, so slednjič imeli tudi to koristno posledico, da smo po najboljših močeh poskrbeli za izboljšanje tehnologije in organizacije dela nasploh. Zato ocenjujem, da se bomo lahko izognili vsaj največjim težavam, tudi tedaj, če bi konjunktura na hitro prenehala. Notranji transport v delovnih organizacijah je namreč še vedno tako nerazvit, da so naravnost nujne nove investicije. Zato je po prepričanju našega kolektiva povsem realno, če v novo leto vstopamo s približno 27 % večjim planom, kot pa smo si ga zastavili pred letom dni. t . < ZAPISEK Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA ZVETA V BREŽICAH TRI NEVRALGIČNE TOČKE ! USNJARJI KLJUB VSEMU 5 ŠE VEDNO V TEŽAVAH i Sodeč po poročilih o dosedanjem in bodočem delu ObSS Brežice, ki ga bo tudi v prihodnje vodil dosedanji predsednik Franci Volčanšek, kakor tudi po zelo živahni razpravi na občnem zboru bi morale sindikalne organizacije brežiške občine v prihodnjem obdobju težišče svojega dela razviti predvsem ob treh temeljnih problemih, najbolj nevralgičnih točkah komune. Gre za problematiko delitve po delu, za prizadevanje na področju zaposlovanja in s tem povezano migracijo v tujino, naposled pa še za problematiko zdravstva in zdravstvenega varstva občanov. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■ ^ Glede urejenosti zdravstvene službe v občini je že dolgo »javna skrivnost«, da občani Brežic z njo niso zadovoljni. Ko z ene strani sami zbirajo sredstva, da bi v obdobju do leta 1973 investirali skupaj poldrugo milijardo S-dinarjev v adaptacijo starega dela bolnišnice in za dozidavo novega trakta, kar vre bi omogočilo tudi verifikacijo bolnišnice in olajšalo delo v zdravstvenem domu, pa po drugi strani- ugotavljajo, da so z integracijo zdravstvenih domov celjske regije samo oškodovani. Ne gre samo za to, da dobri dve leti stare obljube o izboljšanju zdravstvenega varstva po integraciji zdravstvenih domov sploh niso bile izpolnjene. Huje kot to je. da najmanj stagnira, če morda celo že ne naza- NA ROB OBČNEMU ZBORU OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V LENARTU Z delom iz zaostalosti duje temeljno zdravstveno varstvo občanov. In drugič: če so prej zavarovanci imeli vsaj nekaj vpliva na zdravstveno službo in njeno organizacijo, v, okvirih združenega zdravstvenega doma celjske regije o tem zdaj ni mogoče govoriti. Zato se seveda zavarovanci vedno .glasneje vprašujejo, ali jim zdravstvena služba resnično nudi tisto, zavoljo česar je in za kar jo pravzaprav tudi financirajo. Prepričani so tudi, da vsaj v njihovem primeru ni možen izgovor giehe pomanjkanja sredstev, ker nikoli niso povzročali izgube. Glede na odnose, kakršni zdaj vladajo znotraj združenega zdravstvenega doma Celje, enostavno tudi ne vidijo možnosti, da bi se razmere izboljšale vsaj v bližnji prihodnosti. Kaj naj bi v zvezi s tem storil njihov sindikat? Zavzemal se bo za to, da bi se tudi v dejanjih držali vseh tistih dogovorov v zvezi z družbenimi instrumenti o financiranju v zdravstvenem zavarovanju, ki pravijo, da v končni posledici V delovnih organizacijah v občini Lenart je zaposlenih manj kot 5% prebivalcev ® Narodni dohodek na prebivalca znaša le 2550 N-dinarjev ® Četrtina delavcev prejema manj kot 600 N-dinarjev osebnega dohodka in kar 41 % kmetijskih delavcev ne zasluži 600 N-dinarjev Težaven družbenoekonomski položaj lenarške komune se je kot rdeča nit prepletal skozi referat predsednika občinskega sindikalnega sveta in bogato razpravo delegatov na občnem zboru. Presenetljivo in hkrati spodbudno pa je, da sindikati v Lenartu, čeprav šteje članstvo le za srednje veliko slovensko delovno organizacijo, niso s podatki samo opozarjali nase kot na gospodarsko slabo razvito področje, niso se torej obračali le na širšo družbeno skupnost, ampak so se predvsem obrnili k sebi in prizadevno iskali odgovor, kako hitreje zbvrteti kolo napredka. SIRITI SEDANJE IN USTANAVLJATI NOVE OBRATE »Poslovni rezultati za minulo leto kažejo,« je dejal predsednik Matija Gjerkeš, »da so gospodarske organizacije povečale celotni dohodek, produktivnost dela, rentabilnost poslovanja, Vidno so izboljšale akumulativ-nost. stopnia zaposlenosti pa se giblje v zadnjem obdobju skladno z družbenim načrtom. S takimi dokaj ugodnimi uspehi pa se ne smemo zadovoljiti. Delovnih organizacij v občini je premalo, premajhne so. na delo pa čaka veliko delovnih rok. Zato moramo sindikati podpreti širjenje sedanjih obratov in ustanavljanje novih.« . Delegata iz komunalnega podjetja in Klemosa sta na izkušnjah svojih delovnih organizacij tudi dokazala, da ie mogoče z večjo poslovnostjo in s posluhom za potrebe komunalne skupnosti širiti in razvijati lastno organizacijo. V komunalnem podietju bodo tako v kooperaeiii z nekaterimi drugimi podjetji izven ob- intes ribnica OKNA /RATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT čine letos na novo zaposlili 45 delavk, snunejo pa že načrte za odpiranje novih delovnih mest. V podjetju Klemos pa so v kratkem obdobju v glavnem z lastnimi sredstvi zgradili več proizvodnih prostorov, z boljšo organizacijo dela in z večjo produktivnostjo pa so izboljšali osebne dohodke. Razen nekaterih izjem, so poudarili na občnem zboru v Lenartu, pa kažejo delovne organizacije premalo vztrajnosti in volje za razširitev poslovanja. Enega izmed vzrokov za to so pripisali pomanjkanju srednjeročnih in dolgoročnih načrtov razvoja in usmeritve. Če pa v delovnih organizacijah že imajo programe, le-ti niso'dovolj trdni, ne temeljijo na potrebni analizi tržišča, zato se večkrat ravnajo bolj po trenutnem položaju kot po dolgoročni, preštudirani usmeritvi. Težak in ne na hitro rešljiv problem je za lenarško občino tudi pomanjkanje strokovnega kadra. Na občnem'zboru so sindikati poudarili, da bi se moralo njihovo gospodarstvo povezati z velikimi delovnimi organizacijami v drugih občinah za ustanavljanje novih obratov, kajti sami in v glavnem z nekvalificirani delavci ne bodo sposobni zagotoviti življenja novoustanovljenim obratom. Politika občinske skupščine je že krenila po tej poti in bi jo morali sindikati podpreti v njenih prizadevanjih. VSAJ 600 N DINARJEV DOHODKA Poseben poudarek je dal lenarški občni zbor problemom kmetijstva. Delegati po večini niso razpravliali o splošnih vzrokih za položaj kmetijstva, ker so vsem znani. Kombinat si je strokovno prizadeval, da bi z lastnimi močmi izboljšal svoj položaj, kljub prizadevnosti pa še vedno pokriva pozitivno poslovanje kolektiv sam in na račun zelo nizkih osebnih dohodkov Kmetijski delavci delajo In živilo v najsjnhših razmerah Nizki osebni dohodki, skromna prohrana v družinah kmetijskih delavcev ustvarjajo nonekod že nevzdržne razmere. Zato so na obgnem zboru soglasno pouda- rili, da je potrebno storiti vse, da bo vsako delovno mesto v kmetijstvu in tudi drugih dejavnostih omogočilo zaslužek vsaj 600 N dinarjev, v nasprotnem primeru pa je potrebno delovno mesto ukiniti, vendar pa ga nadomestiti s produktivnejšim. Lenarška občina, so dejali, si ne more privoščiti krčenja delovnih mest. Nasprotno, usta-nayljati je potrebno nova in nova, kar naj bo, mimo drugega, hkrati osnovno prizadevanje za večjo skrb za delovnega človečka. I. VRHOVČAK - ' zet DELAVSKA HOTNOST Glasilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni Id odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave; Ljubljana. Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI. telefon uredništva 316-672, 316-695. 312-402 in 310-033. uprave 310-033. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991. devizni račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana. ŠL 501-620-7-2000-10-3204-4K6 - po- samezna številka stane 50 N-par — 50 S-dln - Naročnina je četrtletna 6.50 N-din 650 S-dln — polletna 13 N-riin 1300 S-dln in letna 26 N-dio 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk in klišeji C7P •Ljudska pravica« Ljubljana KAR SO Sl ZADALI SO TUDI STORILI (Nadaljevanje na 1. strani) sledi, da bodo sindikati podprli oblikovanje takšnega srednjeročnega programa razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti. ki bo slonel na sodobnih razvojnih tokovih v vseh panogah in vseh družbenih službah. Posebej se bodo zavzeli za to, da bi program vseboval tudi jasne rešitve za tiste panoge, ki zdaj zaostajajo. To velja zlasti za del tekstilne In kovinske industrije. Bodoča pot kranjskega gospodarstva in družbenih služb seveda ne more sloneti na ozkih hotenjih posameznih kolektivov, zato bodo krajijski sindikati podpirali vse tiste, predvsem- integracijske težnje, ki naj bi zagotovile rezultate, Sprejemljive tako za prizadete kolektive kakor tudi za širšo samoupravo občanov. Taki interesi se že kažejo v Iskri. Kmetijskem živilskem kombl- # NOVA GORICA Minuli ponedeljek je v Por-' denonu vltaliji v veliki dvorani študijskega centra predaval o samoupravljanju v Jugo- telja še predsednik in tajnik ObSS Nova Gorica. Predavanja so se udeležili predstavniki vseh treh Italijanskih sindikatov ter predstavniki nekaterih strank in delodajalcev. Ob tej priložnosti so se predstavniki društva »Bruno Buoz-zi« in novogoriških sindikatov dogovorili, da bi predaval v slaviji Viljem Pahor, predsed- Novi Gorici dr. Euigi Peresson nik komisije za mednarodne stike občinskega sindikalnega c v rn+- o M/-,-..«-. /~< __:_ _3_ . _ sveta Nova Gorica. Predavanje ie organiziralo socialistično kulturno-podporno društvo »Bruno Buozzi« iz Pordenona Poslušalcem, ki so z velikim zanimanjem sledili predavanju, sta na številna vpraša- nja odgovarjala poleg predava- Padovi. iz pedagoškega zavoda univerze v Padovi o šolskem sistemu v Italiji. Pred leti je dr. Peresson proučeval jugoslovanski šolski sistem in je svoje ugotovitve zapisal v posebni knji-SL ki jo je izdala univerza v T. B. zavarovanec v svojih pravicah do zdravstvenega varstva ne sme biti prizadet. Če bo združeni zdravstveni dom v Celju še naprej »gluh« za predloge in zahteve občanov brežiške komune, bo tudi sindikat podprl razmišljanja o drugačni organizacijski obliki zdravstvene službe. Morda bi to lahko bil združeni zdravstveni dom v Posavju. KAJ TAKRAT, CE SE JEZIČEK PREVESI? V času od prejšnjega do zdajšnjega občnega zbora je gospodarstvo brežiške občine sicer napredovalo, čeprav se — kot drugod — delitev družbenega proizvoda še naprej slabša za delovne organizacije. Tako bi z rezultati gospodarjenja na splošno lahko bili zadovoljni, če se zlasti v zadnjem letu ne bi spet začela podirati razmerja v delitvi dohodka; če se skratka ne bi začeli na račun osebnih dohodkov zmanjševati skladi podjetij. Občni zbor brežiških sindikatov je v zvezi s tem zelo kritično ocenil aktivnost osnovnih sindikalnih organizacij. Menil je, da so na tem področju odpovedale skoraj v celoti. Res je sicer, da naraščajoče življenjske stroške velja paralizirati tudi z višjimi zaslužki, vendar to ne sme biti v škodo skladov, ker bi s tem sami sebi otežili pogoje perspektivnega razvoja. Prav Zaradi tega, da bi preprečili nadaljnje zmanjševanje akumulacije podjetij, je občni zbor predlagal, naj bi osnovne sindikalne organizacije v prihodnje pogosteje spodbujale razprave o integracijskih gibanjih. Resneje bi morale spregovoriti tudi o usmeritvi in razvoju svojih kolektivov nasploh. Ne bi bilo napak, so še poudarili na občnem zboru, če bi se zgledovali v sosednji Hrvatski, kjer so prizadevanja za pripravo razvojnih programov očitno že rodila več rezultatov, kot jih moremo pokazati v naši republiki. Če naj bi vsaj v prihodnje v brežiški občini resneje spregovorili o usmeritvi v prihodnje, razmišljanja o teh zadevah ne bi smela obiti kadrovskih vprašanj in politike zaposlovanja nasploh. Ob 3412 občanih, kolikor jih zaposlujejo delovne organizacije na območju občine, je doslej odšlo na delo v tujino že kakih 1500 do 2000 občanov. Prenekatere izmed njih bi glede na njihovo znanje in sposobnosti še kako potrebovali doma! Prav zato je, so poudarili, naloga sindikatov tudi v tem, da pomagajo ustvarjati pogoje za to, da bi v tujini zaposleni delavci v čim večjem številu dobili delo doma. —mG DOKLEJ VSAK PO SVOJE? { Minuli teden je bila v [ Ljubljani razširjena seja E sveta za tekstilno, usnjar-| sko in obutveno industrijo : pri RO sindikata delavcev j industrije in rudarstva Slo-• venije. 5 V prvi in obenem glavni [ točki dnevnega reda naj bi E se člani sveta pogovorili 5 predvsem o problemih po-š slovanja podjetij usnjarsko- ■ predelovalne industrije v E minulem letu. Zato so se se-1 je sveta udeležili tudi neka-[ teri strokovnjaki iz usnjar-E sko predelovalne industrije, E predstavniki vodstev in sin-j dikalnih organizacij priza-E detih delovnih kolektivov (ter predstavniki prizadetih [ občinskih skupščin in občin- E skih sindikalnih vodstev. ■ K prvi točki dnevnega reda 5 so bili priloženi tudi materi-° ali o »rezultatih sanacije Tovarne usnja Šoštanju« in o »rezultatih sanacije v Usnjarskem kombinatu Šmartno pri j Litiji.« Ne glede na to, da se jj predstavniki prizadetih kolek-■ tivov niso v celoti strinjala z omenjenimi poročili — mar-■ sikdaj namreč po njihovem j zatrjievanju kljub vsemu še 5 vedno škriplje — se tokrat ne i bomo spuščali v »prijeme J zdravljenja« v obeh delovnih ; organizacijah, temveč bomo E opozorili le na tiste širše prob-l leme, ki po mnenju strokov-5 njakov hudo ovirajo uspešno 5 rast industrije usnja: S natu, Komunalnem servisu in še ponekod. Hkrati z vsemi temi prizadevanji bodo kranjski sindikati težili tudi k temu, da bi čim-prej izoblikovali ustrezne sistemske rešitve tistih problemov, na podlagi katerih bi si delavci kritičnih panog, predvsem tekstilne industrije, na osnovi lastnega dela lahko zagotovili ustrezni družbeni in materialni položaj. Sindikati v Kranju bodo tudi pobudniki sklenitve družbenega dogovora za usmerjanje delitve dohodka v tem smislu, da bi bilo članom zagotovljeno delo tudi v prihodnje. Delo bo seveda zagotovljeno samo v primeru, če bodo delovne organizacije stalno vlagale sredstva v modernizacijo in rhzvoj. Teh sredstev pa ne bi smeli zbirati na račun »stiskanja pasov«, ampak s povečevanjem produktivnosti. Minimalna akumulacija in dogovorjena meja naj nižjih osebnih dohodkov naj bi pomenila »snovni kriterij, po katerem bodo organi presojali, ali so predlogi razvojnih in investicij-:kih programov sprejemljivi ali pa morda tudi niso. V zvezi s tem se bodo krani ski sindikati konkretno in tr koj zavzeli za to, da oseh' dohodki v občini za norma11 delo in redni driovni čas ne bili nižji od 700 N-dinarjev -> sečna —mg Predstavniki Tovarne usnja ; Šoštanj, denimo, menijo na« j slednje: : »Kljub stalnemu dopovedo- 5 vanju in dokazovanju, da je E nakup kož sezonskega značaja ] in da si naša podjetja ne mo-E rejo kupiti z lastnimi sredstvi 5 potrebnih kož za leto dni vna-E prej, imajo banke za naše po- • trebe še vedno gluha ušesa. 5 Tako smo prisiljeni kupovati ■ kože tudi takrat, ko so naj-| dražje in za 30 % slabše kva-: litete kot v poletnih mesecih, j ko so najboljše in ko jih je | na trgu tudi največ. Leta in jj leta že dopovedujemo In na najrazličnejše načine dokazujemo, da bi pomenili sezonski krediti za nas rešitev, pa niči Dokler pa usnjarji ne uspemo v tem, dotlej je povsem iluzorno upati na svetlejše perspektive ...« Predstavniki vrhniške industrije usnja pa so dodali: »Razdrobljenost usnjarske industrije že v osnovi preprečuje uspešno delo in potrebno E akumulacijo. Že zdavnaj bi se 5 morali začeti pogovarjati, ka-E ko v prihodnje. Potrebne so E korenite spremembe tako v ; konceptu kot organizaciji de- • la. ne nazadnje pa je tudi na 5 našem področju nujno potreb-> na koncentracija znanja, saj J smo tudi v tem pogledu tako I razdrobljeni kot malokje na j svetu. In dalje : kaj smo E usnjarji storili, da bi se spre-S menil izvozno uvozni režim? i Kaj smo storili za boljšo vzgo-E jo kadrov? Kaj smo napravili i na področju poslovno-tehnič-E nega sodelovanja? Razdroblje-5 nost in neenotnost nas čedalje j bolj tepeta. Zato: če se v bi- ■ stvenih stvareh ne bomo pametno pogovorili, bomo kaj kmalu še na slabšem.« • Številni udeleženci sestanka 5 so si bili edini v tem. da je 5 prihodnost usnjarjev edinole.v ■ tesnejšem medsebojnem pove-| zovanju. K temu bi morali • spodbujati tudi sindikati in : seveda vsi tisti, ki lahko k I temu kaj pripomorejo, so po-: udarili nekateri predstavniki E delovnih organizacij. 5 A. UL v s; 'nursT t POHIŠTVO OBČNI ZBOR RADOVLJIŠKIH SiN DIK ATOV Dogovorno urejanje nerešenih vprašanj Občinska konferenca samoupravljavcev bo letošnjo jesen ocenila raven samoupravljanja v radovljiški občini — V zadnjih letih si je naš sindikat močno utrdil svoje pozicije, zlasti v večjih delovnih organizacijah; delavci v njem vidijo ne samo zaščitnika svojih pravic, temveč tudi zaščitnika kolektivnih interesov delovnih ljudi. To je bila ena izmed ocen dela sindikatov, ki jo je bilo slišati minuli teden na občnem zboru radovljiških sindikatov, ki je bil v dvorani GG Bled na Bledu. Vsekakor pomembna ocena, ki pa so jo dopolnili s kritičnimi pripombami na tiste strani dela radovljiških sindkatov, kjer so po mnenju sindikalnih delavcev še pomanjkljivosti. O tem, kako naj bi to storili, prav tako ni manjkalo ne mnenj ne zaključkov, ki so vsi težili k istemu cilju: zagotoviti, da bo delo sindikata v bodoče še koristnejše in še bolj učinkovito. Na svojem občnem zboru so radovljški sindikalni delavci lahko pozdravili številne ugledne goste: Sekretarja Sveta ZSJ Marjana Rožiča, predsednika RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jožeta Vidica, predsednike občinskih sindikalnih svetov z Škofje Loke, Kranja Jesenic, predstavnike občinske skupščine in občinskih družbeno-političnih organizacij ter Tonnyja Kronowetterja, predstavnika beljaških sindikatov, s katerimi Radovljičani že tradicionalno sodelujejo. Sekretar Sveta ZSJ Marjan Rožič je sodeloval tudi v razpravi na občnem zboru in pri tem poudaril predvsem vlogo sindikatov pri nadaljnjem razvijanju samoupravljanja ter pri uresničevanju nalog gospodarske reforme. Pri ocenjevanju gospodarjenja v radovljiški občini je občni zbor še posebej poudaril pomen dejstva, da v zadnjih letih lokalistične težnje vse bolj izginjajo in da se hkrati s tem vse bolj krepi pripravljenost delovnih organizacij za sodelovanje z drugimi delovnimi organizacijami — tudi izven občinskih meja. Integracijski procesi so bili najvidnejši v storitvenih dejavnostih: k Transturistovim hotelom v Bohinju se je pridružil hotel Zlatorog v Bohinju z objekti na Voglu, na Bledu pa se je Park hotel skupaj z novozgrajenim hotelom Golf integriral z Ljubljana-transportom, kar velja tudi za hotel Triglav. Občina jd dobila še eno novo združeno podjetje — hotel Toplice, ki je nastalo z združitvijo hotelov Toplice, Jelovica, Krim in Lovec; počitniški dom »Slavko Šlander« iz Radovljice pa se je pridružil k podjetju Alpe-Adria. Radovljiški sindikati so pod- »Večina ljubljanskih industrijskih delovnih organizacij z Vso resnostjo oblikuje nove samoupravne akte in išče pri tem originalne rešitve, ki posamezni delovni organizaciji najbolj ustrezajo. Pri tem se je večina ljubljanskih industrijskih delovnih organizacij odločila, da je upravni odbor kolektivni iz-yršilni organ delavskega sveta in da je direktor individualni izvršilni organ delavskega sveta. Ce upoštevamo to dejstvo, Potem lahko ocenimo prizadevanja ljubljanskih delovnih organizacij industrije kot pozitivna«, je dejal Zvonko žagar, tajnik ljubljanskega mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva na razširjeni seji predsedstva, ko je članom posredoval informacijo o uveljavljanju določil XV. ustavnega amandmaja. Člani predsedstva so se nato v razpravi najdlje pomudili pri funkciji kolektivnih izvršilnih organov, ki jih predvideva XV. Ustavni amandma. Število kolektivnih izvršilnih organov pirali te integracijske procese, saj se z njimi odpirajo boljše možnosti za razširitev gostinskih zmogljivosti, s tem pa tudi za povečanje dohodka iz turizma, ki ima za radovljiško občino izredno velik pomen. Iz podobnih vzrokov so sindikati podprli integracijski proces v trgovini, še posebej pa tudi prizadevanja za večje poslovno sodelovanje med dvema največjima delovnima organizacijama kovinske industrije v radovljiški občini, to je med Verigo in Plamenom. Obe omenjeni podjetji sta lani dosegli visok porast obsega proizvodnje, ki pa bi bil lahko še večji, če ne bi bilo težav pri preskrbi z osnovnim materialom. Občni zbor je pozdravil te premike v gospodarjenju, v razpravi pa je bilo poudarjeno, da bi se sindikat moral še bolj zavzeti za izboljšanje gospodarskih rezultatov in dajati še več pobude za odpravljanje težav, ki tarejo posamezne delovne organizacije. Kot močan zaviralni posamezne delovne organizacije ljubljanske industrije predvide-vajo\dokaj različno, in sicer od 1 do 12. Prav tako so različna tudi njihova imena, saj so v posameznih podjetjih izvršilne organe poimenovali z upravnim odborom, drugod pa s komisijami, sveti itd. Člani predsedstva so v zvezi s tem menili, da ime samo po sebi ni tako pomembno, toda opozorili so obenem, da se za imenom poslovni odbor pogosto skriva ma-nagersko-tehnokratsko hotenje, da bi večino pristojnosti dobil poslovni odbor, s tem pa strokovnjaki, ki delajo na odgovornih delovnih mestih. Ni pa potrebno posebej dokazovati, so menili člani predsedstva, da za takšnimi razlagami tiči želja, da bi okrnili samoupravne pravice neposrednih proizvajalcev. Drugo hotenje, , ki je prav tako nevarno in nezakonito, je tako imenovano mandatarstvo direktorja, je poudarilo predsedstvo mestnega odbora sindikata delavcev industrije v moment za boljše gospodarsko poslovanje pa je občni zbor ocenil dejstvo, da je kadrovska raven v radovljiških delovnih organizacijah pod republiškim in zveznim poprečjem. Za izboljšanje teh razmer je nujno potrebna dolgoročnejša kadrovska politika, pri njenem opredeljevanju pa mora sindikat izpričati polno prizadetost. NE BODO VRGLI PUŠKE V KORUZO Radovljičani z marsičim niso zadovoljni — toda hkrati tudi že vihajo rokave, da z delom odpravijo vse tisto, kar jim greni življenje. Nad splošnim poprečjem osebnih dohodkov se kljub draginji ne pritožujejo posebno, saj so rahlo nad republiškim poprečjem. Zelo pa jih moti, da so ti dohodki najnižji v industriji, kjer dela velika večina (63,5 %) vseh zaposlenih v občini. Jasno je, da jih zelo moti tudi dejstvo, da so osebni dohodki v negospodarstvu (po po- Ljubljani. Le-ta pa ima po osnutku statutov nekaterih ljubljanskih industrijskih delovnih organizacij pravico predlagati celotno listo kolektivnega izvršilnega organa. V nekaterih primerih statut direktorja celo obvezuje, da predloži kandidatno listo poslovnega odbora. Takšno določilo v statutu ne more biti zapisdno, direktor ne more biti mandator, so se odločno strinjali vsi člani predsedstva, ker taka določila prav tako omejujejo pravice samoupravljavcev. Razen doslej omenjenih stališč, so člani predsedstva sprejeli še druga, med drugim tudi to, da bi bilo potrebno poenotiti mandatno dobo samoupravnih organov, še bolj je treba opredeliti odgovornost vodilnih delavcev v podjetjih in določiti jasen status družbeno političnih organizacij v vsaki delovni organizaciji, slednjič pa bi moralo dobiti ustreznejše mesto v novih statutih tudi informiranje. M. 2. datkih iz septembra lanskega leta) kar za 8 % pod republiškim poprečjem. Po že omenjenih podatkih je znašal poprečni osebni dohodek v industriji 971 din, pri tem pa je manj kot 600 din zaslužilo 3,2 % vseh zaposlenih, od 600 do 800 din pa 14,5 % zaposlenih, čeprav je marsikdo med njimi delal tudi do 230 ur mesečno. Ti podatki kažejo, da so nujni ukrepi za splošen dvig osebnih dohodkov v radovljiški industriji, še posebej pa ukrepi za zagotovitev takšnih osebnih dohodkov, ki bi omogočali zadovoljevanje najnujnejših življenjskih potreb. 2e lani so ugotovili. da je za pokrivanje najnujnejših. potreb štiričlanske družine potrebnih več kot 600 din in zato so sedaj radovljiški sindikati na svojem občnem zboru sklenili, da naj to spodnjo mejo predstavlja zaslužek 650 din za normalno opravljeno delo. To je eden od dogovorov, na katerih podpisu bodo- insistirali radovljiški sindikati. Naj naštejemo še nekaj drugih: da regresi za dopust ne smejo znašati manj kot 250 din; da se ovrednoti delo prosvetnih delavcev, delo občinskih upravnih organov in delo pravosodnih organov; da se ponovno podpiše dogovor o financiranju dodatnih kulturnih dejavnosti (za katere so delovne organizacije lani že dajale po 8 din za,vsakega zaposlenega delavca). Čeprav izkušnje o spoštovanju dosedanjih dogovorov niso najboljše, radovljiški sindikalni delavci niso izgubili zaupanja v njihov pomen; zavedajo se pa potrebe, da pri njihovi pripravi v bodoče vložijo več temeljitega dela. Sodeč po nalogah, ki so si jih zadali radovljiški sindikati, novemu vodstvu občinskega sindikalnega sveta res ne bo zmanjkalo dela. Da bi to delo bilo čim uspešnejše, so na občnem zboru sprejeli tudi nekatere sklepe o drugačni organizaciji sindikalnega dela — med drugim o okrepitvi dela različnih komisij, o ustanovitvi konference občinskih sindikatov, ki naj bi bila nekakšen koordinator celotnega sindikalnega dela, o podaljšanju mandata vseh orga- . nov sindikatov na štiri leta itd. Za novega predsednika ObSS je občni zbor izvolil Jožeta Bohinjca, direktorja osnovne šole v Gorjah, ki bo svoje delo zaenkrat opravljal polprofesionalno, ob pomoči dosedanjega profesionalnega tajnika Milana Baloha, ki so mu ponovno poverili to funkcijo. Dosedanji predsednik inž. Drago Šiftar, ki je svojo funkcijo opravljal neprofesionalno, pa bo prevzel vodstvo odbora delavcev družbenih dejavnosti. Letošnjo jesen bodo radovljiški sindikati po sklepu občnega zbora organizirali prvo konferenco samoupravljavcev v svoji občini. Pričakujejo, da jim bo ta konferenca pokazala točno bilanco dosedanjih rezultatov pri razvijanju samouprav-' Ijanja in dala zanesljiv smerokaz za nadaljnje delo na tem področju. M. P. POHIŠTVO RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA LJUBLJANA Direktor ne more biti ____________mandator Pri oblikovanju statutov se v nekaterih delovnih organizacijah ljubljanske industrije porajajo hotenja, ki skušajo bistveno skrčiti samoupravne pristojnosti neposrednih proizvajalcev Pravna posvetovalnica IH: • VPRAŠANJE: Moja žena je dopolnila 24 let zavarovalne pokojninske dobe n let starosti. Ker je bolehna, bi rad vedel, če izpolnjuje po-*>0je za uveljavitev pokojnine. E. B. — PRAGERSKO • ODGOVOR: Po 24. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju Podobi zavarovanka pravico do starostne pokojnine, ko dopol- 55 let starosti in pokojninsko dobo najmanj 20 let. Iz vaših navedb sledi, da vaša žena še ne izpolnjuje tega starostnega Pogoja. Če vaša žena zaradi bolezni ne more več opravljati svojega ela, naj se obrne na svojega pristojnega zdravnika, ki jo bo pPotil na zdravniški pregled pred invalidsko komisijo. Ce bo P^Iidska komisija ugotovila, da je vaša žena delovni invalid Vsai HI. kategorije, ker ni zmožna opravljati dela na svojem delovnem mestu, čeprav bi bila zmožna opravljati delo na drugem ustreznem delovnem mestu, bo vaša žena lahko uveljavila pravico do invalidske pokojnine. To je določeno v 3. tč. 54. čl. temeljnega zakona o invalidnem zavarovanju, ki zavarovankam, starim nad 50 let, ne zagotavlja pravice do zaposlitve na drugem delovnem (ustreznem) mestu. M. VEHOVEC Center za raziskavo javnega mnenja pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije že štiri leta zapored preverja mnenja delavcev o istih vprašanjih. Anketa govori tudi o razpoloženju delavcev v delovnih organizacijah ob izvajanju in perspektivah reforme. O nekaterih najnovejših rezultatih te raziskave, čeravno anketa v celoti še ni obdelana, je na prvi seji konference ZKS govoril predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek. Navajal je te podatke predvsem zaradi prepričanja, da je temeljno merilo in pogoj idejno-politične vplivnosti in učinkovitosti predvsem stvarno ocenjevanje razmer, teženj in razpoloženja ljudi v okolju, v katerem posamezne druž-beno-političhe organizacije oziroma komunisti delujejo. Vsako olepševanje razmer in prikrivanje problemov zaradi tega, da bi skrili svoje lastne slabosti ali ker bi želeli biti optimisti, komuniste izloča iz resničnosti, ki jo žive množice. Ba rometer zaupanja Sklicujoč se na podatke zadnje raziskave, je tovariš Kropušek dejal, da raziskave kažejo, da zaupanje v doslednost uresničevanja reforme upada. Če je še pred letom 53 % anketiranih trdilo, da je njihovo podjetje z reformo prišlo v boljši položaj, trdi v zadnji anketi to le 45 % anketiranih. Odstotek tistih, ki so izjavili, da je njihovo podjetje z reformo na slabšem, je v zadnji anketi za 3,6 % večji, kot je bil leto poprej. In zanimivo je, da je leto poprej le 5 % vprašanih odločno trdilo, da z reformo ne bomo uspeli, zdaj pa se je ta odstotek povečal na 10 %. Število tistih, ki trdijo, da stabilizacije dinarja ne bomo dosegli, se je v enem letu povečal od 20 % na celo 35 %. Število tistih, ki zatrjujejo nasprotno, pa je upadlo za 8 %. Ze teh nekaj podatkov iz zadnje raziskave javnega mnenja v zvezi z reformo, sooččnih z rezultati ankete iz prejšnjih let, kaže, da je odstotek tistih, ki so izražali pozitivno prepričanje o teh in podobnih vprašanjih prva tri leta stalno naraščal, zmanjševati pa se je začel prav v minulem letu. Po mnenju predsednika slovenskih sindikatov tega razpoloženja v javnem mnenju nikakor ne bi smeli prezreti, prav nasprotno, tako razpoloženje terja, da temeljito spoznamo m odpravimo tiste pojave v materialnih gibanjih, ki povzročajo gospodarsko in socialno nestabilnost, kakršna maje zaupanje ljudi v naše sposobnosti, da bi reformo dokončno uresničili. Večja stabilnost pa nam je tudi potrebna, če hočemo bolj uveljaviti samoupravljanje, saj le v relativno stabilnih razmerah odpade potreba po državni intervenciji v obliki prelivanja sredstev, subvencij, odpade potreba po visoki stopnji razlaščanja dohodka tistih, ki ga ustvarjajo. Gospodarska nestabilnost vpliva končno tudi na politično in socialno nestabilnost in ustvarja pri ljudeh povsem svojstveno miselnost, to pa je miselnost kratkoročnega obnašanja: spodbuja potrošnjo, spodbuja kratkoročno programiranje in vlaganja. In kadar taka miselnost osvoji posameznike, delovne kolektive ali banke, to gotovo ni perspektivno. Takšno miselnost pa lahko ugotavljamo tudi v omenjeni raziskavi javnega mnenja. Odstotek tistih delavcev, ki menijo, da podjetje daje preveč za sklade in premalo za osebne dohodke, se je v zadnjem letu povečal od 32 % na 45 %; to pa je razumljivo, saj nestabilnost cen in življenjskih stroškov povzroča pritisk delavcev na zviševanje osebnih dohodkov. S. G. N S N S N *» S S * * i* * * N * * * N N ! S *» % * * V * S s v * * s s * * s N s * * * s s > * N * »I N * S S * n ** s * * * * * s s s N »* H N »t * * s v .e- t ZAPOSTAVLJENO PODROČJE Čeprav bomo verjetno šele čez dve, morebiti celo šele čez tri leta dobili rezultate jugoslovanske raziskave o kulturni dejavnosti delavcev, ki jo je začela pripravljati komisija za izobraževanje in kulturo pri Svetu ZSJ, pa bomo takrat vendarle lahko tudi v Sloveniji sindikati prišli pred kulturne skupnosti z zelo konkretnim gradivom. To nam bo zagotovil delež slovenskih raziskovalcev v tej raziskavi na slovenskem območju pa tudi sama obdelava raziskave, v kateri se problemi republik ne bodo izgubili v jugoslovanskem poprečju. Končni cilj te raziskave je uresničitev stališč VI. kongresa ZSJ o tem, da naj dobe delovni ljudje pri oblikovanju kulturne politike večji vpliv in da bi se kar najbolj ustvarjal odnos med materialno proizvodnjo in kulturno ustvarjalnostjo. Seveda pa raziskava predvsem ugotavljala, kaj se pravzaprav dogaja s kulturo delavcev, z njihovo kulturno dejavnostjo in ali gre v resnici na tem področju za krizo. Njeni rezultati naj bi imeli vpliv na konkretno kulturno akcijo sindikatov, ki jim danes nekateri očitajo, da so ta vprašanja zapostavljali. Seveda gre prav med njimi najširše zasidrano, danes pa je očitno v krizi, širšem pomenu te besede. Posebno pozornost bo raziskava posvetila kulturnemu ljubiteljstvu med delavci, ki je bilo nekoč prav med njimi najširše zasidrano, danes pa je očitno v krizi ali bolje, v krizi so oblike tega ljubiteljstva. Ze zdaj pa sindikati odločno zavračajo pri obravnavanju tega problema tak pristop k ocenjevanju, ki bi proglasil amaterizem za »-nekaj nižjega-«, rezerviranega za delavce, za »primitivnejše sloje«. Takih nazorov o množični kulturi, ki bi jo bilo lepše poimenovati kultura množic, je žal pri nas še vse preveč. IZMENJAVA IZKUŠENJ Občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva iz Titovega Užica je v program svoje dejavnosti uvrstil tudi delovne obiske pri sindikatih v nekaterih središčih Bosne in Hercegovine in na Hrvaškem. Glavni namen teh obiskov je izmenjava mišljenj in pogledov na posamezne probleme, s katerimi se srečujejo sindikati. Tako se je pred nedavnim mudila delegacija užiških sindikatov v Sarajevu, kjer je obiskala tudi tovarno motorjev Famos in Energinvest, v Zenici ter v Banjaluki. V Sisku pa so sindikalni delavci iz Titovega Užica obiskali sindikalno organizacijo v Rafineriji nafte ter v železarni, v Zagrebu pa tovarno perila DTR in časopisno založniško hišo Vjesnik. O razgovorih in vtisih delegacije bo razpravljal bližnji plenum užiških sindikatov, ki se ga bodo udeležili tudi predsedniki sindikalnih organizacij. Posebna izdaja za ObSS Ptuj DRAGO ČATER, predsednik sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije: »Na sejah naSega strokovnega sindikata,« je med drugim dejal Drago Cater, »smo večkrat ugotavljali, da se je po sklepih in priporočilih republiških predstavniških organov o nadaljnjem razvoju kmetijstva ekonomski položaj kmetijskih delovnih organizacij nekoliko izboljšal, vendar še zdaleč ne tako, da bi mogli biti zadovoljni. Skokovit porast cen, ki ga kot potrošniki najbolj občutimo, pogojuje različna nihanja v proizvodnji in nerentabilno proizvodnjo. Zato rešujejo kmetijske organizacije svoj gospodarski položaj predvsem na račun nizkih osebnih dohodkov. Ob taki politiki kmetijskih organizacij prihajajo sindikati v svojih stališčih večkrat v nasprotje: po eni strani smo se dolžni zavzemati za primerne osebne dohodke, po drugi pa ne moremo ekonomsko Utemeljevati višjih osebnih dohodkov, če kmetijske organizacije ne ustvarjajo ustrezne akumulacije, produktivnosti in dohodka. Rešitve iz nastalega položaja so nakazane v že omenjenih sklepih in priporočilih skupščine SRS. Kmetijskim organizacijam je potrebno zagotoviti kredite z nizko obrestno mero, zajamčene ekonomske cene in odkup vseh pridelkov. Cene bi morale vsebovati tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo, da.bi lahko proizvodnjo intenzificirali in specializirali. Nekatere izkušnje nam kažejo, da taka proizvodnja zagotavlja ugodnejše poslovne uspehe, na primer pri vzreji brojlerjev in prašičev, nedvomno pa so možnosti za rentabilno proizvodnjo tudi drugod v živilski proizvodnji, vinogradništvu in sadjarstvu in drugod,..« FRANC ZEMLJARIČ, delegat iz Tovarne volnenih izdelkov Majšperk: »Položaj tekstilne industrije se iz dneva v dan slabša in le redka podjetja niso zašla v težave,« je poudaril v razpravi Franc Zemljič. »Glavni vzroki za težavni položaj podjetij tekstilne industrije so po mojem naslednji: kupna moč potrošnikov upada, ob že tako visoki domači proizvodnji tekstila je tudi nekontrolirano porasel uvoz tekstilnih izdelkov; domača reprodukcijska industrija, posebej konfekcionarji, se pri proizvodnji izdelkov za izvoz v glavnem poslužujejo uvoženega blaga; trgovina se na eni strani regionalno zapira, po drugi strani pa neprestano pritiska na razdrobljeno tekstilno industrijo z zahtevami za povečanje prodajnih kondicij, ki so že nenormalno visoke; zaradi velike konkurence se pojavlja tudi nelojalna konkurenca, zadrego pa Še povečujejo težave z obratnimi sredstvi ter s tem povezana nelikvidnost. Vsi omenjeni vzroki bistveno vplivajo tudi na poslovanje našega podjetja, tako da se je lani dosežena stopnja akumulacije v primerjavi s prejšnjimi leti občutno zmajšala. To je za nas še posebno nevarno, ker imamo že zelo zastarel strojni park, ki pa ga moramo že vsa leta obnavljati le z lastnimi sredstvi.« JOŽE SKERLOVNIK, delegat Kmetijskega kombinata Ptuj: Kmetijstvo Je v ptujski občini zelo pomemben gospodarski dejavnik. Med številnimi razpravljavci, ki so se na občnem zboru ptujskih sindikatov dotaknili problemov kmetijstva, je bil tudi Jože skerlovnlk Iz Kmetijskega kombinata Ptuj. V svoji razpravi je najprej ugotovil, da so številne Investicije, ki so jih morali opraviti v pretežni meri s pomočjo kreditov, Izredno zrahljale gospodarsko osnovo celotnega kmetijstva v občini. V vseh letih relorme je moralo ptujsko kmetijstvo odplačevati kredite z visokimi obrestmi, kar pomeni, da zdaj ni denarja niti za enostavno, kaj šele za razširjeno reprodukcijo. »Naš kombinat je moral doslej sleherni prigospodarjeni dinar dati za odplačilo kreditov. To je pomenijo, da smo se morali ves čas zadovoljevati z izredno nizkimi osebnimi dohodki, da ni bilo pravih osnov za zdrave samoupravne odnose... šele zdaj, ko smo se nekako izkopali iz dolgov in ko smo minulo leto v gospodarjenju zaključili z razmeroma dobrimi poslovnimi rezultati, smo si ustvarili osnovo za naš nadaljnji razvoj. Ne bomo več Investirali v zidove, marveč bomo vsa prigospodarjena sredstva usmerili v modernizacijo naših obratov — mlekarne, mizarstva, gozdarske in kmetijske mehanizacije itd. Od novega statuta združenega podjetja Kmetijskega kombinata pa pričakujemo, da bo le-ta jasno določil status, pravice in dolžnosti slehernega obrata oziroma delovne enote.« -d FRANC TETIČKOVIČ, sekretar občinske konference ZKS Ptuj: Franc Tetičkovič je svojo razpravo osredotočil na nadaljnji razvoj samoupravljanja, kot ga nakazujejo ustavni amandmaji, jn na vsesplošno ljudsko obrambo., Dejal je, da so si deiovm kolektivi doslej uspešno prizadevali poiskati najboljše rešitve za razvoj samoupravljanja. Zavzemajo se za racionalno in učinkovito samoupravljanje. Opozoril je, da je potrebno oboje razumeti tako, da bodo v delovnih organizacijah pri snovanju samoupravnega sistema in zakonodaje računali z vsakim zaposlenim. Dejal-je, da M morah biti pozorni ob nekaterih idejah glede urejanja samoupravnih odnosov, ki nimajo dosti skupnega z idejnimi Izhodišči samoupravljanja. Gre tudi za nekatere skrajneže, ki menijo, da pomeni samouprava privatniško miselnost, neodgovornost, domačnost, zaprtost v meje delovne organizacije in uveljavljanje ozkih interesov. Tem skrajnostim bi se morali postaviti pd robu v interesu delovnega človeka, ki naj postane resničen gospodar svojega dela in rezultatov dela. Franc Tetičkovič se je tudi zavzel za enotno dveletno mandatno dobo samoupravnih organov v vseh delovnih organizacijah in to med drugim utememeljil s tem, da bi tako bolj skrbeli za splošno družbeno ekonomsko in družbeno politično usposabljanje vseh samoupravljavcev. Potem ko je Franc Tetičkovič govoril še o pomenu in potrebi vseljudske je poudaril, da bi morali v delovnih organizacijah tudi to področje ustrezno v svojih samoupravnih aktih. Vseljudska obramba, je dejal, mora postati tudi sestavina političnega dela sindikatov. oj)'. obrambe, uzakoniti FRANC LAZAR, delegat iz Tovarne avtoopreme Ptuj: O uveljavljanju XV. ustavnega amandmaja v Tovarni avtoopreme Ptuj je spregovoril Franc Lazar. Ugotovil je, da so o potrebnosti razvijanja in poglabljanja samoupravnih odnosov sila nasprotna stališča. »Nekteri se resnično zavzemajo za razvijanje samoupravnih odnosov, drugi so spet proti takemu razvoju. Za TAP pa je značilno to, da je v podjetju le malo delavcev, ki bi jim delo v tovarni pomenilo edini eksistenčni vir dohodka. Zanje pa je še vedno značilno to, da se imajo za najemno delovno silo, družbena lastnina jim še vedno predstavlja državno lastnino, torej lastnino nekoga tretjega in ne njih samih. Taka pojmovanja delavcev pa seveda ne pripomorejo v razvijanju in poglabljanju samoupravnih odnosov, zato se bomo morali zlasti v sindikatih odločneje kot doslej zavzeti, da Jih premagamo. V našem podjetju si to že prizadevamo doseči. Med drugim tudi tako, da smo se resno lotili uveljavljanja določil XV. ustavnega amandmaja. Z novo organizacijo samoupravljanja v podjetju povečujemo vpliv neposrednih proizvajavcev, se pravi, da širimo samoupravo, pri čemer si jo tudi prizadevamo narediti čimbolj učinkovito. Zato smo se odločili, da se bomo poslej pogosteje odločali za referendum, da bomo zaostrili in opredelili odgovornost na vseh ravneh, da bomo pravice odločanja porazdeliti med več ljudi v podjetju: med delavski svet in komisije.« BENJAMIN BELŠAK, delegat osnovne šole Zavrč: Ravnatelj osnovne šole v Zavrču Benjamin Belšak je v svoji razpravi na občnem zboru opozoril na anomalije v šolstvu, ki nastajajo zavoljo neurejenih materialnih odnosov. Le-te so bile in so še posebno očitne prav v ptujski občini. »Zato smo v našem sindikatu tudi tako soglasno podprli načrt republiškega izvršnega sveta za sanacijo šolstva. Od tedaj do danes se je tudi že občutno spremenil odnos do izobraževanja, šolstvo ne pomeni več neke neproduktivne, parazitske dejavnosti. Želel pa bi zatrditi, da tedaj, ko prosvetni delavci dokazujemo, da bi za šolstvo potrebovali še več sredstev in da je zanj dolžna poskrbeti družba kot celota, nimamo pred očmi samo naših osebnih dohodkov, temveč v prvi vrsti položaj šolstva — pravzaprav izobraževanja nasploh. Vemo, da boljših učnih rezultatov ne bomo dosegli z boljšim nagrajevanjem prosvetnih delavcev, temveč predvsem z večjimi vlaganji v šolstvo in še posebej velja to za šole na podeželju. Kako resnično pereči so tu problemi, naj pove podatek, da na primer v osnovni šoli v Žetalah komaj 35 % otrok dokonča osemletko. Glavni vzrok za tolikšen osip so kajpak socialne razmere prebivalstva, čeprav tudi drugih okoliščin ne bi smeli omalovaževati. Ce bomo torej hoteli doseči v prihodnje bistvene premike pri izobraževanju mladine — bodočih proizvajalcev — se torej ne bomo smeli zadovoljiti samo z investicijami v šolstvo, temveč bomo morali bistveno izboljšati tudi socialne razmere prebivalstva na podeželju.« ALOJZ ŽUNKOVIČ, delegat iz podjetja Delta, Ptuj: Alojz Zunkovič je razpravljal o položaju tekstilne in konfekcijske industrije. »Tekstilna industrija je v čedalje večji zagati,« je med drugim dejal, »zato ni naključje, da se vse bolj pogosto zastavlja vprašanje, kaj bo z njenim nadaljnjim razvojem. To vprašanje pa je zlasti aktualno sedaj, ko snujemo nov srednjeročni in dolgoročni program družbeno-ekonomskega razvoja republike. Na to vprašanje moramo najti odgovor, saj tekstilna industrija predstavlja drugo najpomembnejšo industrijsko panogo v Sloveniji, zaposluje skupno približno 40.000 delavcev. Se do nedavnega smo bili pri nas prepričani, nekateri pa še danes sodijo tako, da sodi tekstilna industrija zaradi delovne ekstenzivnosti v manj razvite dežele, ki imajo dovolj delovne sile. Nagel razvoj znanosti pa dokazuje nasprotno, tekstilna in z njo konfekcijska industrija postajata kapitalno intenzivni gospodarski panogi. Zato smo lahko tudi pri nas prepričani v perspektivnost te gospodarske panoge, seveda če bomo znali kreniti po ppti modernizacije, specializacije, če bomo uvedli sodobno tehnologijo.« FRANC KRANJC, delegat doma upokojencev in oskrbovancev Muretinci: Franc Kranjc Je v glavnem razpravljal o združevanju sredstev za potrebe otroškega varstva: »Sele v začetku leta 1968 smo z zakonom uredili zbiranje sredstev za neposredno otroško varstvo,« Je med drugim dejal, »in za stalne dopolnilne den&rne prejemke družin z otroki. V tem obdobju se je tudi povečala vloga delovnih organizacij in občin za urejanje teh vprašanj, saj imajo zato neposredni ekonomski in družbeni interes. Zato so v zadnjem času nekatere delovne organizacije pokazale več pripravljenosti za izločanje sredstev iz skladov skupne porabe za potrebe otroškega varstva. V prihodnje bi jih morali še bolj spodbujati za tako namensko nalaganje sredstev tudi s tem, da bi ta sredstva oprostili davčnih obveznosti. V Ptuju imamo izdelan program razvoja otroškega varstva, s tem smo tudi zagotovili načrtno vlaganje in porabo sredstev za razširitev zmogljivosti otroškega varstva. Letos bomo zgradili novo varstveno ustanovo. V te namene je zbranih 2 milijona 800 tisoč dinarjev. T» Je rezultat dosedanjih prizadevanj pri združevanju sredstev. Zal pa ugotavljamo, da se delovne organizacije, seveda z izjemami, ki zaslužijo še toliko v pohvalo, ne odzivajo pozivom občinskega sveta za varstvo družine za zbiranje sredstev. Mislim, da je zato ena izmed bistvenih nalog sindikatov, da s svojimi predlogi skušajo prepričati delovne skupnosti in njihove samoupravne organe, da imajo neposredno korist od takega vlaganja sredstev, saj se jim polno obrestujejo v povečani delovni storilnosti In v boljšem splošnem počutju njihovih članov.« Občni zbor ptujskih sindikatov se je iztekel v svečanem, a obenem delovnem vzdušju. Številni delegati, ki so posegli v razpravo, so tehtno dopolnili vnaprej pripravljeno gradivo o dosedanjem delu in bodočih nalogah občinske zveze sindikatov. Občinskega zbora ptujskih sindikatov so se udeležili tudi predsednik RS ZSS TONE KROPUŠEK, ki je ob koncu zbora posegel v razpravo, ter predstavniki občinskih sindikalnih svetov Čakovec, Ormož, Koprivnica, Varaždin, Slovenska Bistrica in Celje ter vidnejši predstavniki družbeno-političnega življenja v ptujski občini. Ob koncu zbora je predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek na krajši slovesnosti Izročil spominski diplomi in plaketi Sveta ZSJ dvema dolgoletnima delavcema v ptujskih sindikatih; Feliksu Bagarju in Jožetu Šeguli POZORNOST NAJ VELJA DELOVNEMU Človeku (Nadaljevanje s 1. strani) sti ne le pri organizatorjih proizvodnje, ampak pri vseh samoupravljavcih, Le tako bi se lahko uspešno uprli poskusom samovolje, neurejenosti, domačnosti in drugim slabostim, ki še spremljajo naš samoupravni razvoj, in le tako bi lahko uspešno utirili čim bolj učinkovito vključevanje proizvajalcev' v samoupravni mehanizem. »Sindikati morajo, to je njihova bistvena naloga«, je poudaril Simon Pešec, »spodbujati in usmerjati svoje člane v širše strokovno in družbeno ekonomsko izobraževanje, da bi lahko čim bolj uspešno in čim hitreje prevzeli svojo zgodovinsko nalogo v samoupravnem sistemu.« Za tem je predsednik ptujskih sindikatov obširneje govoril o usklajevanju, samoupravne zakonodaje z ustavnimi amandmaji. O teh vprašanjih so ptujski sindikati že obširno razprav. Ijali in zavzeli ustrezna stališča na enem izmed minulih plenumov. Zato je zdaj naloga sindikata in drugih družbeno političnih dejavnikov v delovnih organizacijah, da si prizadevajo uzakoniti take samoupravne odnose, ki bodo zagotavljali polno ustvarjalnost vseh delovnih ljudi tako v delovnem procesu kot pri odločanju o pogojih in rezultatih dela.. 1 Posebno pozornost je Simon Pešec v referatu posvetil nalogam' sindikatov pri celoviti skrbi za delovnega človeka. Poleg drugih vprašanj je osvetlil problem zaposlovanja in dejal, da mora biti politika zaposlovanja odraz večje produktivnosti dela in dolgoročnega programiranja gospodarstva v občini. »S sedanjim porastom zaposlenosti, v minulem letu je znašal 30/o, letos pa predvidevamo porast za 1—2 %>, ne moremo biti zadovoljni, saj je priliv delovne sile mnogo večji. Pri takem tempu zaposlovanja bi poraslo število nezaposlenih v letu 1976 na 7—8 tisoč brezposelnih. Prav zato se je Ptuj vključil v sklenitev samoupravnega dogovora v mariborski regiji o politiki zaposlovanja in o ukrepih za izboljšanje pogojev zaposlovanja. Potreba po stanovanjih in stanovanjska stiska se vlečeta naprej kot neozdravljiva bolezen. Prizadete so predvsem mlade družine. Z ukinitvijo stanovanjskega sklada so zamrle vsake možnosti za organizirano gradnjo novih stanovanj. Izkušnje zadnjih let pa kažejo, da delovne organizacije kupujejo stanovanja le za vodilni kader, nekatere pa posojajo denar za gradnjo individualnih hiš. Rezultat takih razmer je 860 še nerešenih prošenj za stanovanja v občini. Tudi na tem področju je naloga sindikatov, da vplivajo na dejavnike, ki so odgovorni za gospodarjenje v občini, naj preprečijo prekomerno vrednotenje in dviganje cen zazidalnih površin, da bi delavci tako laže gradili, medtem ko bi morali v delovnih organizacijah voditi tako stanovanjsko politiko, da bi sredstva za stanovanjsko gradnjo povečali še z dodatnimi finančnimi viri. »Poseben problem v večini delovnih organizacij so nižji osebni dohodki kot znaša povprečje v republiki. Zato so ptujski sindikati sprejeli nalogo«, je dejal Simon Pešec, »da se bodo letos zavzeli za sklenitev družbenega dogovora o izplačevanju najnižje meje osebnega dohodka v delovnih skupnostih.« ZDRAVKO TURNŠEK, PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE SZDL PTUJ:________ Uspešno oprav- ljena naloga V razpravo na občnem zboru ptujskih sindikatov je posegel tudi Zdravko Turnšek, predsednik občinske konference SZDL Ptuj. Spregovoril je o aktivnosti in o uspešnosti družbeno-poiičnih organizacij pri izvedbi volitev v predstavniške organe. Med drugim je dejal: »Priprave na skupščinske volitve so se začele že v septembru 1968. leta, intenzivneje pa smo se pričeli nanje pripravljati v decembru istega leta, ko je bil izdelan in predložen v javno razpravo osnutek volilnega pravilnika za ptujsko občino. Ta pravilnik so obravnavale vse družbeno-politične organizacije, zlasti mnogo Pa je k njegovi dokončni formulaciji prispeval plenum občinskega sindikalnega sveta. Volilna komisija pri občinski konferenci SZDL je zato pri končni formulaciji upoštevala vse pripombe, ki so bile v skladu z zakonom o volitvah odbornikov in poslancev, ki jih je predlagal občinski sindikalni svet PtuL Na osnovi omenjenega pravilnika je Socialistična zveza delovnih ljudi organizirala v sodelovanju z drugimi družbeno-političnimi organizacijami, predvsem pa s sindikalnimi organizacijami kot političnim nosilcem priprav na volitve v delovnih organizacijah take oblike družbeno-politične aktivnosti,' ki so mogočale delovnim ljudem In občanom najširšo pobudo in neposredno udeležbo pri predlaganju in obravnavanju predlogov za določanje kandidatov za odbornike in poslance. Dejal bi še to, da je bilo v pripravah in izvedbi lanskih volitev doseženo doslej najuspešnejše sodelovanje med vsemi družbeno-političnimi organizacijami v občini, zlasti pa s sindikalnimi organizacijami, ki so v celoti prevzele odgovornost za kadrovske in politične priprave v delovnih organizacijah ...« Posenbno izdajo so pripravili novinarji: IVANKA VRHOVČAK, MILAN ŽIVKOVIč in BOJAN SAMARIN. V KAJ USMERJAJO PTUJSKI SINDIKATI SVOJO AKCIJO Predvsem na štiri področja Občni zbor ptujskih sindikatov je ob zaključku sprejel po seben dokument o bodočem delu sindikatov v občini, ki je nastal na osnovi poročila o delu ObSS Ptuj, občnih zborov strokovnih sindikatov in delovnih konferenc osnovnih organizacij ter razprave na občnem zboru. V dokumentu Je rečeno, da mora biti težišče bodočega delovanja sindikatov usmerjeno na štiri, za delovne ljudi najpomembnejša področja vprašanj. • Sindikati ugotavljajo, da s« je po prvi konferenci samoupravljavcev v občini začel hitreje odvijati proces poglabljanja samoupravnih odnosov, čeprav so nanj še vedno delovali številni zaviralni momenti. Zato je ena izmed bodočih nalog, da sindikati izdelajo analizo, v kolikšni meri so bili uresničeni sklepi prve konference samoupravljavcev, v letošnjem letu pa naj bi zasedal drugi zbor samoupravljavcev ptujske občine. Občni zbor tudi zahteva, da občinska skupščina ustanovi posebno komisijo, ki bo skrbela za izpopolnjevanje samoupravnih aktov v delovnih skupnostih, sindikati pa se bodo skupaj z drugimi dejavniki zavzeli za čim doslednejše uveljavljanje določil in hotenj XV. ustavnega amandmaja. Prav tako se bodo sindikati zavzeli, da bi bil sprejet družben dogovor o zaposlovanju. Da bi dosegli stabilnejše gospodarjenje in uspešnejši razvoj gospodarstva ,• -e ptujski sindikati zavze-majo za uvajanje najsodobnejših načinov proizvodnje in poslovanja ter za spodbujanje racionalizator-stva in novatorstva v delovnih kolektivih. Spričo zastarelih proizvajalnih sredstev sindikati tudi opozarjajo, da bo potrebno s povečano amortizacijo zagotoviti možnosti za modernizacijo proizvodnje in za dvig produktivnosti. Se posebej pa ptujski sindikati v svojih zaključkih poudarjajo, da predstavlja občina enotno in navzven odprto goskodarsko skupnost. To pomeni, da bo potrebno v prihodnje okrepiti poslovno sodelovanje med podjetji in panogami, znotraj in izven občinskih meja. Nič manj pomembne pa nišo naloge sindikatov pri tem, da pridejo na odgovorna delovna mesta strokovno In politično sposobni kadri, kar bo možno došeči tudi s štipendijsko politiko in z večjo skrbjo za celoten izobraževalni sistem. • Kot eno izmed prioritetnih nalog so si sindikati v Ptuju zadali, da skupaj z drugimi delavniki sklenejo družbeni dogovor o minimalnem osebnem dohodku, ki ne bi smel biti nižji od 600 N din. Ob tem sindikati tudi zahtevajo od vseh pristojnih, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da se cene ustalijo. Nasledila prizadevanja ptujskih sindikatov pa veljajo izboljšanju delu, učinkovitejšemu zdravstvenemu varstvu, uvedbi 42-urnega delovnega tedna in uresničevanju zahteve, da skrb za družbeni standard delavcev postane sestavni del poslovne politike. O Izhodišče bodočih prizadevanj na tem področju mora biti v tern* da se okrepi samostojnost družbenopolitičnega delovanja osnovih organizacij. To pa spet pomeni, da je potreba bistveno izpopolniti sistem kadrovanja v organizaciji ter razviti sistem dnižbeno-ekonomskega izobraževanja članstva. Za to potrebna sredstva naj bi zagotovili iz sredstev članarine v finančnem načrtu občinskega sveta, in sicer vsaj v višini 2 %. Dokument občnega zbora posebej opozarja na pravno pomoč članstvu« Sindikati morajo v prihodnje na vseh ravneh varovati delavce pred kratenjem njihovih zakonitih pravic, občinski svet na bo tudi v prihodnje zagotavljal članstvu brezplačno pravno pomoč. Zadnji del dokumenta pa govori o nalogah za poglabljanje medobčinskega sodelovanja in o sodelovanj i s sindikati v Avstriji, na Madžarskem in v Italili. Zlasti pa naj bi v oribodnie poglabljali sodelovanj* z občinskimi sveti občih Arand^elovac, Celje, Koprivnica, OT' mož, Maribor, Slovenska Bistrioa, in Varaždin. Posebna Izdaja za ObSS Ptuj P°^ zaključku občnega zbora se je sestal plenum novega občinskega sindikalnega sveta in vnovič izvolil za predsednika ptujskih sindikatov Simona Pešca, za podpredsednika sveta pa Fe* Iiksa Bagarja.. V predsedstvo so bili izvoljeni razen za predsednika in podpredsednika ter še šestih predsednikov medobčinskih in občinskih odborov strokovnih sindikatov, ki so to po položaju, še naslednji tovariši: Kristina Gorišek — Gostinsko podjetje »Haloški biser«) Jože Kri-zinčič — Kmetijski kombinat Ptuj, Franc Zemljič — TVI Majšperk. V plenum občinskega sindikalnega sveta Ptuj pa so bili razen članov predsedstva izvoljeni naslednji tovariši: Martin Berden — Mesokombinat »Perutnina«, Alojz Ceno — Občinsko sodišče za prekrške, Gvido Cepin — Osnovna šola »Bratov Štrafala«, Markovci, Franc Flegar — Splošna bolnišnica .»Dr. Jože Potrč«, Ptuj, Ivan Granda — SDK Ptuj, Jože Hajdinjak — Agro-transport Ptuj, ,Ivan Horvat — Osnovna PTT enota, Ptuj, Branko Kampuš — Trgovsko podjetje Panonija^ Ptuj, _ Katica Kašman — Kmetijski kombinat Ptuj, Pavia Klinger — Tovarna perila Delta, inž. Milan Kneževič — GG Maribor — obrat Ptuj, Franc Korošec — vodna skupnost Drava,'Ptuj, Ivan Kranjc, Elektrokovinar, Ptuj, Franc Lazar — TAP, Stanko Lepej —■ Ptujska tiskarna, Franc Majerič — Konus — obrat Zaščita, Majšperk, dr, Ante Mileta — Zdravstveni dom Ptuj, Stane Peček — Živinorejski veterinarski zavod Ptuj, Frančka Petrovič — Živilska industrija »Petovia«, Edi Poharič — Elektro Maribor — enota Ptuj, Franc Primožič — Trgovsko .podjetje »Izbira« Ptuj, Janko Reš — »Gradnje«, Ptuj, Alojz Rijavec — GP »Drava«, Ptuj, Franc Rus — Opekarna Žabjek, Jože Skerlovnik — Kmetijski kombinat Ptuj, Jože Sotler Pekarne »Vinko Reš« Ptuj, Alojz Šegula — Podjetje za popravilo voz, Ptuj, Frančka Šimenko — »Dravinja« Kidričevo, Stanko Vauda, — Komunalno podjetje Ptuj, Franc Vreže_______TGA, Kidri- čevo, Marica Zebec — Dom upokojencev, Muretinci, Anton Zorec — »Sigma« Ptuj, Zlatko Žerak — Gimnazija »Dušana Kvedra«, Evica Žuran — zavod »Olge Meglič«, Ptuj. Odlašati ne bo več možno! Predsednik skupščine TIS Ptuj’ Aloj'z Čuček j’e svoj*o razpravo na občnem zboru posvetil doseženim uspehom in materialnim razmeram osnovnega šolstva V minulem šolskem letu je Imelo ptujsko osnovno šolstvo za 32 % več sredstev kot leto poprej. Občinski proračun je izločil za šolstvo skoraj polovico razpoložljivih sredstev, z blizu 5 milijoni novih din pa je ptuj- sko šolstvo dotirala republiška izobraževalna skupnost. Kljub takim nespornim uspehom pa ostaja v šolstvu še veliko nerešenih vprašanj. Tovariš Čuček je med drugim opozoril predvsem na naslednje: neizobliko- vana merila delitve republiških sredstev za osnovno šolstvo do-tiranim občinam in prestroga delitev sredstev za financiranje tako imenovanega A in B programa. Vse to povzroča še vedno občutne razlike med bogatejšimi in revnejšimi občinami. Podobne pomanjkljivosti so v delitvi sredstev med zavodi in znotraj zavodov. Zato se je tov. Čuček zavzel za stimulativno delitev dohodka po opravljenem delu. Visok odstotek honorarnega in nadurnega dela pa - po njegovem mnenju opozarja na načrtnejšo kadrovsko in izobraževalno politiko. Posebno pozornost pa je predsednik temeljne izobraževalne skupnosti posvetil materialnemu položaju osnovnega šolstva. Ob tem, ko se je zavzel za smotrno porabo teh sredstev, je opozoril, da ptujsko šolstvo dosega le 15,7 % vrednosti učnih pripomočkov po enotnih republiških normativih. Med 29 šolskimi zgradbami je bilo 19 zgrajenih že v prejšnjem stoletju. Skromni učni prostori so pretesni, saj pride na učenca v poprečju 1,21 m2 površine. Zategadelj imajo enoizmenski pouk le na dveh šolah, na petih šolah poučujejo v treh in na 23 v dveh izmenah. Vse to pa se seveda mora odražati tudi na učnih uspehih. »Letos bomo začeli z gradnjo osnovne šole v Podlehniku,« je dejal Alojz Čuček, »želeli bi tudi začeti z gradnjo šole v Gorišnici, naslednje leto v Dornavi, nato v Vitomarcih, v Markovcih, kakor smo dejali po programu razvoja šolske mreže.« Program novogradenj dn adaptacij za obdobje 1970—1573 pa terja 23 milijonov 727 tisoč novih dinarjev sredstev, kar pa presega zmogljivosti občine. Zato bo potrebno, je poudaril med drugim tov. Čuček, prikazati širši družbeni skupnosti naše neodložljive potrebe pri ureditvi šolskega prostora in doseči take kreditne pogoje ali pogoje financiranja, ki bodo omogočili uresničitev našega programa. IB B B ti OTON MLAKAR, PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI PTUJ:____________________ Kakšne so naloge sindikata? »Menim, da ni samo VI. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije tisti, ki naj opozarja, da mora biti usmerjenost sindikata drugačna, d'a je veliko drugih dogodkov, ki nas selo konkretno opozarjajo, kakšne so naloge sindikata,« je dejal Oton Mlakar, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ko je na občnem zboru razpravljal o bodočih nalogah sindikata. »Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti želi v prihodnjem obdobju še bolj slediti pobudam in se lotevati tistih nalog, ki so za naše člane bistvene, se pravi tistih nalog, katerih izpolnjevanje lahko pomeni premik v nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov, nadaljnjem razvoju sistema delitve dohodka, v skrbi za človeka, pri izboljšanju njegovih delovnih razmer, pri izboljšanju notranjih odnosov v kolektivih. Naloge sindikata so torej tu, usmerjene so v bistvene življenjske probleme naših članov. Nič nam ne pomaga imeti sindikalno organizacijo še tako dobro organizirano, če se ne loteva tistega, kar naše člane najbolj muči. Seveda se moramo ob tem, ko govorimo o nalogah sindikata, tudi vprašali, na kakšen sindikat mislimo. Misliti na jugoslovanske sindikate pomeni naloge zastaviti drugače, kot če mislimo na slovenske sindikate, spet drugače, če mislimo na občinski sindikat, drugače, če mislimo na zvezo sindikatov, in drugače, če imamo v mislih strokovni sindikat. To je tudi nujno, kajti če bi vse te različice, vsa ta področja, vse te ravni pomešali in govorili o sindikatu nasploh, o njegovi vlogi in o njegovih nalogah nasploh, potem je jasno, da se moramo izgubiti v splošnem teoretiziranju, ki pa nam v življenju lahko malo pomaga. Zato se moramo vedno pogovarjati o konkretnih nalogah na določeni ravni ali področju. Takšen specifičen pristop je nujen zato, ker hočemo imeti tako sindikalno organizacijo, ki se po konkretno udejstvovala. Problemi so konkretni, naloge so konkretne, zato morajo biti tudi naše akcije konkretne.« B B : B S g B 1BBBI Škarje se pripirajo JOŽE KRIŽANČIČ, delegat iz Kmetijskega kombinata Ptuj: »Nočemo darov, želimo le, da bi bili izenačeni pogoji gospodarjenja.« življenjska raven kmetijskega delavca — to je bilo osrednje vprašanje, ki si ga je v svo-T razpravi na občnem zboru Prizadeval osvetliti Jože Kri-Zančič. Dejal je, da pri nas icme-1jski delavec lahko vpliva na Pridelek samo dotlej, dokler je na njivi, v sadovnjaku, v j.lnogradu, v hlevu. Od tod da-Pa neposredni kmetijski de-avec nima več vpliva na doho-ki bo nastal s prodajo nje-govega pridelka, zato pa tudi ntia možnosti, da bi vplival na osebni dohodek in ga po-avil v odvisnost s prodajo. P,ahko trdim, da smo edini v k °dernem svetu, ki pridelujemo vr?z kalkulacij in tresoč se, teti0 se b° Proizvodno leto iz-* kV" je nadaljeval Jože Kri-ncič. »Spričo takšnih razmer seveda sila težko napisati pravila o delitvi dohodka. Zavoljo številnih neznank, ki preže na nas v prihodnosti, se naj večkrat odločamo za minimalni osebni dohodek — in ta največkrat kmetijskim delavcem tudi ostane.« Kljub zatrjevanju, da naj bi reforma pospešila kmetijsko proizvodnjo, se po mnenju tovariša Križančiča le nisb izpolnila pričakovanja. Se zlasti to velja za ptujsko občino, saj je bilo v minulih letih vse premalo vloženega v kmetijstvo. »Če -primerjam obnovo kmetijstva v naši občini,« je nadaljeval, »potem moram reči, da precej zaostajamo za tempom obnove v sosednji bistriški in ormoški občini, da o razvoju kmetijstva v drugih republikah niti ne govorim.« Na vprašanje, kaj storiti, da bi se povečal ustvarjeni dohodek kmetijskega delavca in s tem tudi njegov osebni dohodek, je tovariš Križančič odgovoril z naslednjimi primeri: »Pri litru vina si sme pridelovalec zaračunati le 0,40 Ni din osebnega dohodka, samo prometni davek pa znaša trikrat toliko. Traktor se je podražil od leta 1965 do danes za 10.000 N dinarjev, gnojilo NPK od 0,16 din na 0,62 din. dithan od 8,55 N din na 20,52 din... Tudi zavoljo takšnih skokov cen ni mogel porasti standard kmetijskega delavca. Zato mislim, da bi vendarle morali nekoliko omiliti pogoje gospodarjenja v kmetijstvu, pravzaprav jih samo izenačiti s pogoji poslovanja y drugih panogah gospodarstva.« FRANC KLEMENČIČ, predsednik sindikata delavcev industrij’e in rudarstva: Svojo razpravo na občnem zboru je predsednik medobčinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva posvetil oceni dosedanjega dela in vloge tega strokovnega sindikata. »Iz poročil in razprav na delovnih konferencah je razvidno, da marsikje še vedno gledajo na sindikat kot na neko postransko zadevo«, je med drugim dejal Franc Klemenčič. »Očitno je, da so še vedno žive težnje nekaterih manjših skupin v delovnih organizacijah, da bi si prilastile večino pravic pri upravljanju in odločanju Takim in podobnim stališčem pa bi se morali upreti zlasti v sindikatih. Sindikat mora postati mobilizator članstva za reševanje konkretnih problemov v delovni organizaciji. Kljub nekaterim slabostim in kljub nekaterim očitnim težnjam, da bi zavrli razvoj samoupravnih odnosov, pa je po mnenju Franca 'Klemenčiča vendarle bil storjen v preteklosti precejšen napredek. »Mislim, da je napredek očiten že tedaj, če primerjalno zadnje delovne konference sindikalnih organizacij s prejšnjimi. V osnovnih organizacijah tokrat niso več kazali samo na probleme onstran tovarniških plotov, temveč so v prvi vrsti kritično ocenili svoje delo, svoje rezultate in tudi svoje napake, skratka, večina konferenc sindikalnih organizacij je opozarjala zlasti na možnosti, kaj bi lahko rešili sami, in kaj v občini.« Dr. MITJA MRGOLE, delegat iz Splošne bolnišnice »dr. Jožeta Potrča«, Ptuj: O dveh za zdravstvo in zdravstveno varstvo bistvenih problemih v ptujski občini je spregovoril direktor splošne bolnišnice. Prvi problem je.pomanjkanje medicinskega kadra, tako v bolnišnici kot v zdravstvenem domu, drugega pa predstavljajo še neizpeljani integracijski procesi v zdravstvu ptujske občine oziroma širše mariborske regije. Zatem pa je dr. Mrgole dejal: »Če bi hoteli nagraditi ves medicinski kader vsaj tako, kot je predvideno v katalogu, ki so ga izdelali sindikati, potem bi samo v ptujski bolnišnici potrebovali letno . »tanil dinarjev več sredstev za osebne dohodke. Razmeroma nizki osebni *ov~KiM| |||||| | ||IH| IIMHH Ml ||j || IM I 11 taR?3gaEBfl£g3 Razgovor o bližnji montaži imenitnih (in seveda dragih) avtomobilov Alfa Romeo v Ljubljani 9 Na vprašanja DE odgovarja JANEZ ZUPANČIČ, generalni direktor podjetja Cosmos Poleg Crvene zastav^ ki se je že pred dolgimi leti povezala s Fiatom, italijansko avtomobilsko tovarno, je danes pri nas vse več delovnih organizacij, ki se oprijemajo tega donosnega posla. Kljub vsemu namreč standard v Jugoslaviji raste. Še hitreje pa število avtomobilov... Tisti, ki so pred leti še pešačili, in s tem nevede odlično skrbeli za svoje zdravje, se danes vozijo v »fičkih«. Oni, ki so se še nedavno šopirili v hroščih ali'fiatih 1300, so zdaj prese- UVOZ : IZVOZ 1:1 Za uvod v razgovor o bližnji montaži razmeroma zelo dragih italijanskih avtomobilov^ nam je povedal generalni direktor ljubljanskega Cosmosa, Janez Zupančič, naslednje: »Z italijansko firmo Alfa Romeo sodelujemo že 13 let. Pogodbo o poslovno-tehnienem sodelovanju in montaži avtomobilov pa smo sklenili s tem proizvajalcem že minulo leto meseca junija...« »Koliko avtomobilov znamke Alfa Romeo ste doslej prodali »Kolikor bomo izvozili, toliko bomo uvozili. Nič več nič manj. Uvoz in izvoz morata biti v razmerju 1:1. Tu ne bo nikakršnih odstopanj. Sedaj računamo, da bo šlo za zamenjavo blaga v vrednosti kakih dveh milijonov dolarjev. Seveda, povsem natančno ne morem ta trenutek ničesar trditi. No, če bo znašala vrednost zamenjave dva milijona dolarjev, potlej bomo nudili kupcem letno do dva tisoč avtomobilov ...« »Ne bo to preveč?« »Prej premalo, v glavnem pa za začetek dovolj.«, interesantni le za določene kupce, ki želijo imeti nekaj posebnega ...« »Kaj pa potrebne investicije za montažo avtomobilov?« »Jih ne bo več. Potrebne servise že imamo, prav tako je že dograjen naš servisno-industrij-ski obrat v Steganah na Celovški cesti. Dodatnih investicij torej ne bo. V prostorih, kjer smo imeli oziroma bomo še vzdrževali nekaj tednov servis za francoske avtomobile znamke Renault, bomo sicer morali nekatere stvari preurediti, vendar nas vse skupaj ne bo veljalo kdo- ve kaj. Na kratko povedano: z montažo bi lahko pričeli v najkrajšem času...« »Torej ne računate na kredite ...?« »Sploh ne! Vse bomo speljali sami in se ne zanašamo na družbeno podporo.« »Pri vsem skupaj gre za izmenjavo blaga. Zanima nas, kaj bo delal in izvažal Cosmos...« »Proizvajali bomo sedeže, manjše dele iz pločevine in verjetno še kaj drugega. Ob tem moram poudariti, da bo sodelovalo posredno pri operaciji blizu 30 domačih delovnih organi-nizacij. Seveda bodo v začetku vsem pomagali italijanski strokovnjaki, da bo kvaliteta proizvodov zares taka, kakršno zahteva Alfa Romeo.« GRE ZA MEDNARODNO DELITEV DELA Pri Cosmosu računajo, da bo v prvi fazi sodelovanja s firmo Alfa Romeo vloženo doma v avtomobile blizu 20 odstotkov njihove vrednosti. »V drugi fazi sodelovanja so pripravljeni sodelovati Italijani pri nas tudi s. svojim kapitalom ...,« nam je zaupal direktor Janez Zupančič. »Njihova želja namreč je, da bi pozneje izdelovali oziroma montirali pri nas tudi avtomobile, ki bi jih prodajali na vzhodnih tržiščih ...« Pri všem skupaj je gotovo najbolj razveseljivo to, da se je Cosmos, potem ko so se mu izmuznili iz rok posli s francosko firmo Renault — o tem, kako je prišlo do tega, danes ne bi razpravljali — dobro znašel, ne da bi pri tem kogarkoli prizadel, oziroma, da ne bi upošteval pravila fair-playa. To poudarjamo zato, ker se številne delovne organizacije pri nas na to zelo rade požvižgajo in vidijo pri sklepanju poslov samo sebe. Kooperacija z Italijani bo torej prinesla dodaten kruh številnim našim delovnim kolektivom in ne nazadnje: končno bo moč kupiti pri nas v vsakem pogledu izvrstno vozilo tudi za — dinarje. A. UL.— Montaža avtomobilov Alfa Romeo pri nas ne bo preveč množična, saj so ta vozila izredno ekskluzivna. Najbolj razveseljivo pri vsej stvari pa je, da bo kooperacija z Italijani nudila tako Cosmosu kot tudi blizu tridesetim našim delovnim organizacijam delo in zaslužek dlali na kaj boljšega, imenit-nejšega. Močnejšega, hitrejšega in seveda — udobnejšega. Ti imajo danes fiat 125, alfo, commodore..., marsikdo celo mercedes. Skratka, naj si bo tako ali drugače, dejstvo je, da povpraševanje po avtomobilih kar naprej vrtoglavo paste. Hitreje kot življenjski standard... Število državljanov, ki so pripravljeni do konca izprazniti žepe in se poleg tega še krepko zadolžiti, samo zato, da bi prišli do uglednega vozila, je še vedno tolikšno, da je»šraufanje« avtomobilov, takih ali drugačnih, zelo donosen posel. Medtem ko je pred tedni pričel z montažo znanih francoskih avtomobilov firme Renault ljubljanski Litostroj, se mu bosta v kratkem pridružili še dve delovni organizaciji. Uniš iz Sarajeva se bo lotil montaže cenjenih nemških vozil znamke VW, ljubljanski Cosmos pa imenitnih in hitrih avtomobilov Alfa Romeo. letno, oziroma, bo interes za ta draga vozila pri nas dovolj ve-, lik, da bo montaža rentabilna?« »V poprečju smo doslej prodali pri nas letno komaj nekaj sto teh avtomobilov. Več jih nismo mogli, čeprav bi jih lahko. Popraševanje je bilo namreč kar petkrat večje, kot pa možnost dobave. »Pa bo v prihodnje bolje?« »Bo. Alfa Romeo ima namreč kar dve novi tovarni, eno v Milanu in drugo v Neaplju, ki bosta omogočili skoraj štirikrat večjo proizvodnjo avtomobilov kot doslej. Povpraševanje , po alfi je namreč v svetu tako veliko, da se je proizvajalec moral odločiti za ta korak. Kupci niso samo pri nas čakali toliko mesecev na vozilo, ampak tudi drugod. No, medtem ko je doslej dala tovarna letno na trg blizu 150 tisoč avtomobilov, jih bo odslej več kot pol milijona. Skratka, dobavni roki bodo precej krajši... « »Koliko alf računate, da boste sestavili oziroma prodali letno v Jugoslaviji?« NI RAZLOGA ZA ZAVLAČEVANJE Cosmos bo sestavljal v glavnem avtomobile Alfa Romeo 1300 in 1750. Sodeč po dosedanjih pripravah bo pričelo podjetje z montažo že pred koncem letošnjega leta. Sicer pa smo o formalni plati realizacije pogodbe zvedeli na Cosmosu od direktorja Zupančiča naslednje: »Naša pogodba je v postopku registracije. Kmalu pa pričakujemo zakon, ki bo preciziral vse okoli montaže tujih avtomobilov v Jugoslaviji. Ob tem bi rad poudaril, da ni utemeljenega razloga za zavlačevanje na tem področju. Crvena zastava v nobenem primeru ne bo ogrožena, mi pa bomo uvozili le toliko, kolikor nam bo uspelo izvoziti. No, v vsakem primeru ni bojazni, da bi mi komurkoli konkurirali. Avtomobili Alfa Romeo imajo namreč tako specifične lastnosti, kakršnih pri drugih ne najdemo. Ker je s tem pogojena tudi cena, to pomeni, da bodo naši avtomobili, če lahko tako rečem, IG O LJUBLJANA IZDELAVA GOSTINSKE OPREME Uprava: Trnovski pristan 8 Telefon 20-869, 21-747 OBRAT GRADAŠKA 22, tel. 20-103 PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, IZDELAVO IN MONTAŽO OPREME ZA VSE VRSTE KUHINJ, SAMOPOSTREŽNIH RESTAVRACIJ IN GOSTINSKIH OBRATOV - \ ZAHTEVAJTE PONUDBE! POBUDA KOLEKTIVA TRBOVELJSKE MEHANIKE Namesto višjih osebnih dohodkov — več za sklade Trboveljska »Mehanika-« sodi med tista podjetja v Zasavju, kjer iz leta v leto uspešneje gospodarijo. Kolektiv je lanski proizvodni in poslovni načrt izpolnil že sredi novembra, čeprav so si zastavili znatno večje obveznosti, kot so jih izpolnili prejšnje leto. Zanimivo in zelo spodbudno je to, da je lani odpadlo na zaposlenega člana kolektiva že 100.000 din ustvarjenega celotnega dohodka, s čimer se ta delovna organizacija v revirjih uvršča med najboljša podjetja daleč naokrog. V podjetju so se skoraj dve leti skrbno pripravljali na nadaljnjo modernizacijo svojih obratov in naprav. Varčevali so, kolikor so le mogli, da so imeli toliko skladov, da so lahko najeli lani kredit za izgradnjo novih obratov in nakup sčdobnejše opreme. Trboveljska »Mehanika« je menda edini kolektiv v Zasavju, kjer lani niso povečevali osebnih dohodkov zaposlenih, čeprav so povečali produktivnost za več kot 10 %. V podjetju so se namreč soglasno odločili, da bodo ustvarjen dohodek namenili za sklade in s tem pospešili modernizacijo. Z novogradnjo obratov so začeli lani maja. Pričakujejo, da se bodo maja letos že vselili vanje in znatno razširili obseg proizvodnje. Investicijska vrednost novih obratov in opreme bo znašala okrog 4 milijone din. V Mehaniki bodo zaposlili še 60 do 80 ljudi, v glavnem nekvalificiranih žensk, ki jih bodo priučili za proizvodnjo. S tem bodo nedvomno nekoliko ublažili problem zaposlovanja žensk, ki je v Trbovljah še venomer dokaj pereč. Računajo, da bodo po dograditvi novih obratov in predvsem z novo, sodobnejšo opremo bistveno povečali izvoz,, celotna realizacija podjetja pa se bo po opravljenih investicijskih delih povečala od sedanjih 19 milijonov din na okrog 30 milijonov din na* leto. Tako bo ta kolektiv polagoma žel plodove, M jih je pripravljal že vrsto let, se odrekal .višjim osebnim dohodkom, ker je vedel, da si mora najprej zagotoviti solidno materialno oziroma proizvodno osnovo. ~m~ ¥ PETIH LETIH DVAKRAT VEČJI Med štirimi očmi s Kraigherjevimi nagrajenci: tokrat z VINKOM BOŽIČEM, direktorjem Konfekcije Lisca iz Sevnice Za obrtno delavnico, ki se je stiskala na 30 kvadratnih metrih, je bilo leto 1958 pomemben mejnik, saj so tega leta začeli s I. fazo gradnje nove tovarne, nove sodobne industrije v industrijsko skoraj popolnoma nerazvitem kraju. Direktor novega, razvijajočega se podjetja je postal Vinko Božič. »Tovarno, kakršna stoji danes v Sevnici, smo gradili vse do leta 1965, ko smo zaposlili že 500 delavcev in realizirali 3,3 milijarde starih din. V tem času smo začeli tudi že s prvim izvozom naših izdelkov v Zahodno Nemčijo, kajti ugotovili smo, da brez izvoza ne gre. Po letu 1965 smo nadaljevali z vse hitrejšim razvojem, tako da je lani znašala naša realizacija ob 1.100 zaposlenih že nad 10 milijard starih 1 dinarjev, s tem da smo za 1,5 milijona dolarjev naših izdelkov izvozili v dežele s čvrsto valuto,« je zaključil kronološki pregled razvoja konfekcije Lisca njen direktor Vinko Božič. Čvrst proizvodni PROGRAM Takšen skok v realizaciji je terjal, da , si je kolektiv Lisce izdelal zelo natančen in čvrst proizvodni program. »Najprej smo podrobno analizirali trg, predvsem jugoslovanskega, in ugotovili, da bo potrošnja naših izdelkov — mimogrede povedano, smo proiz- vodnjo medtem specializirali izključno na tako imenovano intimno žensko perilo — na prebivalca letno naraščala za blizu 10 odstotkov. Hkrati smo v tovarni ustanovili tudi posebno šolo za priučevanje, predvsem mladih delavk. Ta šola deluje še danes,« je nadaljeval Vinko Božič. »Kar pa je najpomembnejše, smo takoj opustili klasičen način merjenja gibov delavk pri proizvodnji naših izdelkov in začeli uvajati tehnično izdelane čase po znani ameriški metodi študije gibov MTM. Za ta način smo se morali odločiti, kajti narava naše proizvodnje je taka, da blizu trideset odstotkov dela opravijo stroji, kar je potrebno za dokončno izdelavo kateregakoli izdelka, pa je odvisno od človeških rok. Z uvedbo študije gibov po omenjeni ameriški metodi smo izdelavne čase na enoto proizvoda zmanjšali tako rekoč čez noč kar za 80 odstotkov in dosegli tudi boljšo kvaliteto. Osnovno pri tem sistemu je to, da se pri manjšem delavčevem naporu doseže večji delovni učinek in tudi boljša kvaliteta. Zaradi takšnega načina proizvodnje nas reformski ukrepi niso prav nič prizadeli. Nasprotno, celo pridobili smo z gospodarsko reformo. In kljub temu, da so se v letih po sprejetju gospodarske reforme stroški za reprodukcijski material in vsi ostali dvignili za blizu 30 odstotkov, nam je sistem študije gibov omogočil tako nizke poslovne stroške, da v vsem tem času nismo dvignili cen našim izdelkom za več kot tri odstotke...« »Kako pa so delavci sprejeli povsem nov način dela?« »Da, težko se je bilo sprijazniti, da bo treba kar čez noč za 60 do 80 odstotkov več delati. Odpor zaposlenih proti novemu načinu proizvodnje je bil pravzaprav normalen. Toda kasneje, ko so zaposleni v celotnem kolektivu spoznali, da nov sistem študije gibov prinaša zares večji učinek in večje zaslužke, so ga sprejeli z vsem srcem. Celo to se je zgodilo, da so delavke — pri nas imamo največ zaposlenih žensk — spoznale, da se da s študijo gibov še skrajšati čas izdelave posameznega izdelka, kot pa je bilo to prvotno predvideno.« MED NAJVECJIMI V EVROPI Presenetljivo je slišati, pa je res, da je konfekcija Lisca s proizvodnjo intimnega ženskega perila med največjimi tovarnami v Evropi. A ne samo po količini proizvedenih izdelkov, marveč tudi po kvaliteti, saj njene izdelke lahko najdemo na zelo zahtevnih tržiščih, kot so zahodnonemškp, švicarsko, avstrijsko .., Kolektiv pa namerava v naslednjih letih proizvodnjo še povečati in razširiti. »Za obdobje do 1974. leta smo si že izdelali podroben proizvodni načrt,« pojasnjuje direktor Vinko Božič. »Ta načrt predvideva, da si bomo že letos v Sevnici zgradili 8000 kvadratnih metrov novih proizvodnih in skladiščnih prostorov ter uvedli IBM sistem. Občutno bomo razširili tudi naša obrata v Zagorju in Senovem. Skupna vrednost vseh investicij bo znašala 1,7 milijarde starih din. Vsa sredstva bomo prispevali sami, edino letos bomo pri gradnji novih proizvodnih prostorov potrebovali blizu 800 milijonov S-din premostitvenega kredita.« »Ce se na hitro izrazite v številkah, kij pomenijo nova vlaganja?« »Nova vlaganja v razširitev in povečanje proizvodnje v naslednjem obdobja pomenijo povečanje realizacije v naslednjih 5 letih na 20 milijard S-din in povečanje zaposlenih od sedanjih 1.100 delavcev na 2.500 .delavcev. Ob tem bo naš izvoz znašal blizu 35 odstotkov vrednosti celotne proizvodnje.« »In še slednje vprašanje: kje boste dobili 1.400 novih delavcev v^razmeroma kratkem času?« »Vemo, da jih v Sevnici ni toliko. Zaradi tega računamo, da bomo število zaposlenih v glavnem povečali v naših obratih v Zagorju in Senovem, Tega bodo vesela zlasti mlada dekleta, ker v teh krajih zelo težko dobijo delo.« M. ŽIVKOVIC V ČEM JE POMEN POGODBE O POSLOVNO TEHNIČNEM SODELOVANJU, KI SO JO PODPISALI TAM IN ŠE ŠTIRJE PROIZVAJALCI KAROSERIJ ________•____________________________ Vrata ostajajo odprta Direktor ljubljanske »Avtomontaže« FRANCE BORŠNIK, ki je v imenu svoje delovne organizacije podpisal pogodbo, pravi: »Zaradi skupnih interesov smo se znašli na tistem stopnišču, po katerem lahko pelje pot samo navzgor. Mislim na možnosti nadaljnjega povezovanja v smislu tehnološke delitve dela, na tipizacijo elementov in sklopov, ki jih podjetja — sopodpisniki pogodbe vgrajujejo v vozila iz svojega proizvodnega programa; na nujnost in možnost enotnejšega iskanja finančnih sredstev, kar naj podpre našo skupno ekspanzijo. Naposled pa tudi dejanska integracija ni izključena!« Pogodba, ki sta jo septembra lani podpisala TAM in MAGIRUS DEUTZ. mariborski tovarni razen vsega drugega omogoča, da bo tudi domačim kupcem in za dinarska sredstva lahko ponudila najsodobnejše avtomobilske motorje iz skupnega programa TAM in DEUTZ. V čedalje hujšem konkurenčnem boju med proizvajalci avtobusov, tovornjakov in specialnih vozil navedena novost seveda obeta marsikaj dobrega predvsem tistim karoserijskim tovarnam, ki so že doslej sodelovale z mariborsko tovarno avtomobilov, oziroma ki niso vključene v tisti krog proizvajalcev, ki sta ga spočela FAMOS in FAP, sklenil pa ga je znani MERCEDES BENZ. Ob novo nastalem položaju, če že tako rečemo, je seveda TAM zainteresiran, da po najbolj racionalni poti poveča proizvodnjo in obenem zagotoviti tudi prodajo. Njegovi poslovni Partnerji pa so s svoje strani tudi zainteresirani, da bi ob dogovorjenih rokih, v naročenih količinah in seveda po sprejemljivi ceni zanesljivo dobiti tiste motorje, ki jih potrebujejo za svojo proizvodnjo. Ob takšnih, vsekakor in predvsem ekonomskih vzrokih je zelo hitro vzklila zamisel, da bi bilo Prav, če bi se TAM s svojimi kupci govorili o kar najtesnejšem poslovno tehničnem sodelo^ vanju, ki naj vsem sopogodbeni-kom olajša uresničevanje načrtov lastne ter obenem tudi skuo-ne ekspanzije na domačem in na tujem trgu. Pred kratkim, točneje 22. januarja letos, je do takšnega dogovora že prišlo. Skupaj s tovarno TAM so ga podpisali še mariborski KAROSERIST, KAROSERIJA iz Novega Sada, VODILA iz Šempetra pri Novi Gorici in ljubljanska AVTOMON-■iAZA. Direktorja ljubljanske ^itnrsT POHIŠTVO tovarne karoserij AVTOMON-TAŽA Franceta Boršnika smo v zvezi s tem zaprosili za kratek razgovor. 9 Kaj konkretno za Avto-montažo in tudi ostale partnerje trenutno pomeni pogodba, ki ste jo podpisale? »Zelo važno se mi zdi,« je začel France Boršnik, »da s pogodbo v ničemer niso okrnjene poslovne in druge iniciative katerega koli partnerja. Se več: ker smo tako rekoč uzakonili dosedanji tihi dogovor o delitvi dela med našimi podjetji, to pomeni, da si z dogovorom o poslovno tehničnem sodelovanju pravzaprav razširjamo možnosti za ekspanzijo; seveda vsak na svojem področju. Naš dogovor pa v zvezi s tem predvideva, da na primer AVTOMONTAŽA izdeluje vse vrste avtobusov za medmestni in turistični promet, KAROSERIJA iz Novega Sada proizvaja avtobuse za mestni promet, KAROSERIST iz Maribora izdeluje specialna vozila v manjših serijah, VOZILA iz Šempetra pa skrbijo za proizvodnjo raznih tovornih, predvsem specialnih vozil. V okviru tako dogovorjenega programa, ki je hkrati povezan s prodajno politiko TAM, ima vsako podjetje več kot dovoli dela na lastnem področju. Namesto da bi vsi delali vse, kakor se temu pravi, so torej naša prizadevanja lahko us- merjena predvsem v to, kako bi znotraj lastnega programa našli tiste in takšne rešitve, ki naj naše izdelke napravijo še bolj konkurenčne ne le na domačem, ampak tudi na tujem trgu. Da bi to lažje dosegli, smo v pogodbo vnesli tudi klavzulo največje ugodnosti. Konkretno to pomeni, da so proste kapacitete katerega koli partnerja prvenstveno na razpolago ostalim podpisnikom pogodbe. Dolgujem še odgovor na vprašanje, kaj v tem trenutku podpis pogodbe pomeni za naše podjetje. Vsekakor in najmanj to, da bomo na račun čvrstega dogovora, ki smo ga sklenili, lahko že v letošnjem letu povečali proizvodnjo avtobusov najmanj za 30®/o. Toliko večja naročila nam namreč že zdaj zagotavlja zgolj TAM sam po sebi. Proizvodnjo pa bi lahko povečali še bolj, če bi imeli večje zmogljivosti... POTI NAZAJ NI! 9 Po vašem odgovoru sodeč bi kakršno koli odstopanje od pravkar sprejetega dogovora zameglilo razvojne načrte vseh podjetij-podpisnikov pogodbe, najbrž bi jim tudi ekonomsko prav kmalu škodovalo. Če torej poti nazaj ni in prav je tako, kakšen je potem vaš pogled v prihodnost? »Zaradi skupnih interesov smo se znašli na stopnišču, po katerem lahko pot pelje samo navzgor, če seveda želimo napredovati. Nobenega dvoma ni, da to resnično želimo. Prav zaradi tega zdaj že razmišljamo o nadaljnjem povezovanju v smislu tehnološke delitve dela; na tipizacijo in poenotenje elementov jn sklopov, ki jih vgrajujemo v naše izdelke. Če bi na primer račun pokazal, da je ceneje, da na primer neko izmed naših podjetij izdeluje določene elemente za vse ostale partnerje, ker bi pač šlo za serijsko proizvodnjo, bi se za tako pot seveda takoj odločili. Dejansko stanje naših podjetij po mojem prepričanju tako pot ne le omogoča, ampak jo nemara že kar vsiljuje. Gre pa še za nekaj drugega, za to, da naša podjetja izdelujejo investicijsko opremo. Tako opremo kupec vsepovsod po svetu praviloma kupuje na kredit. Velika razhka je, če se za kredit za prodajo investicijske opreme na kredit poteguje majhno podjetje ali pa velika delovna organizacija, oziroma skupina združenih proizvajalcev. Jasno izoblikovan program, kot ga imajo naša podjetja, seveda pri bankah tudi lahko vzbuja več zaupanja, kot ga banke kažejo do nekoga, ki takega programa nima, ali pa je premajhen, da bi bil zanimiv tudi s stališča investiranja bančnega kapitala. Skupne akcije pri proučevanju trga, pri nabavi in prodaji surovin in proizvodov, o čemer smo se tudi sporazumeli, zaradi vsega tega nujno vključujejo tudi enotno nastopanje v razmerju do vseh tistih, ki z lastnim kapitalom kakorkoli lahko olajšajo in pospešijo naš razvoj. Čeprav me tega niste vprašali, bi vseeno rad povedal tudi to, da k našemu krogu lahko pristopijo tudi drugi, ki za zdaj ostajajo ob strani. Ne glede na te, v našem primeru nove in dodatne kapacitete, je namreč za vse dovolj dela. To delo pa bo tudi donosno, če se bomo pri realizaciji posameznih nalog čimbolj specializirali. Možnosti za to, kot sem že omenil, ne manjka. Seveda jih ne bo mogoče izkoristiti prek noči. ker tako enostavno ne gre. Toda kakor nas k dogovorjenemu obsegu sodelovanja silijo predvsem ekonomski vzroki, tako nas bodo prav isti vzroki čez čas gotovo spodbudili k novim, za današnja pojmovanja morda drznim odločitvam. Če bi računi pokazali, da bi bilo najbolje, če bi se integrirali — zakaj ne?« M. GOVEKAR ** s s s s s N * s s s N s s s »n s s s «n s s s > s * s N $ * s s N s * s N l« > s s •n * s s N $ S ! s s * N ** S s v s >n * «1 s * s * s s ! H $ s s * s s s > s s s * s N N * N * N S N S s s s s s s * v s s * N S S *» N * N S S s s TTPrašanje, KAKO IZ NELIKVIDNOSTI, je že več kot leto v dni osrednja tema razgovorov naših gospodarstvenikov. ’ Zakaj je zašlo gospodarstvo v krizo nelikvidnosti je znano: povzročila so jo tista prezadolžena podjetja, ki so podaljševala svoj ekonomsko neopravičen obstoj na škodo upnikov in njihove Razumljivo, ob tej ugotovitvi si velja tako zastaviti vprašanje: kako si je sploh mogoče tako podaljševati gospodarsko življenje?! Odgovor je na dlani: le zaradi nedoslednega uresničevanja načel in namenov reforme. Družbenopolitične skupnosti in banke so tudi še v letih reforme pogosto mižale na obe očesi ob slabem gospodarjenju delovnih skupnosti ali pa so jim odobravale kredite za neenkonomske zamisli in gospodarsko životarjenje. Reforma pa ni in ne more biti nič dkigega kot neusmiljena selekcija med zdravo in nezdravo rastjo posameznih področij in delov gospodarstva. Če selekcije ni, tudi reforme m. Toda, kar je, je, modrovanje ne pomaga, plačati je treba ceho! Kako, po kakšni poti se je mogoče izviti iz nelikvidnosti. Na to nadvse aktualno vprašanje še vedno ni pri roki praktično uporabnih odgovorov — če ne upoštevamo stališč konference ZKS o tem, ki je, razumljivo, lahko le načelno in m ukrep, ter zakonov za odpravo nelikvidnosti, ki bodo, kakor vse kaže, učinkovali zelo drastično. Poglejmo, kakšno je stališče ob nelikvidnosti, ki ga je sprejela konferenca ZKS! V resoluciji konference piše, da je »nelikvidnost, ki močno ovira procese uresničevanja reforme, strnjen izraz vseh temeljnih problemov v reprodukcijskih procesih, premalo razvitih tržnih poslovnih norm in odporov, ki se porajajo v procesu graditve tržnega gospodarstva v razmerah samoupravljanja. Zato bo ZKS odločno podpirala tiste ukrepe v ekonomskem sistemu in ekonomski politiki, ki ompgočajo, da se bosta povečali likvidnost in reprodukcijska sposobnost gospodarstva.« In še: »Izva- Nelikvidnost janje ukrepov za izboljšanje likvidnosti, uravnovešenost gospodarstva in obvladovanje inflacijskih teženj bo zabstrilo razmere gospodarjenja. Ekonomski problemi, ki bodo nastali, bodo dobili tudi politični značaj. Zato morajo komunisti in drugi delovni ljudje pravočasno spoznavati in predvideti rešitve problemov, ki bodo nastali. Ob iskanju ekonomskih rešitev je potrebno razjasniti tudi vprašanje odgovornosti vseh, ki so vplivali ali sodelovali znotraj ali zunaj delovnih organizacij pri odločanju, posebno vodstvenega kadra, in vprašanje sankcij. V zvezi s tem §e moramo komunisti zavzemati tudi za oblikovanje take socialistične morale, s katero bo v nasprotju praksa, da vodilni strokovni delavci, za katere je objektivno ugotovljeno, da so zakrivili slabo poslovanje delovne organizacije, ponovno zasedejo odgovorna mesta. Kakorkoli že obračamo te stavke, povedali bodo isto: posamezne delovne organizacije in dele gospodarstva čaka težka preizkušnja, v zvezi z njo pa se zastavlja vprašanje, ali bo končno res kdo poklical na odgovor ljudi in organe, ki so slabo gospodarili in so zato zakrivili takšne težavne razmere v našem gospodarskem življenju. Ali pa bodo še naprej vedrili in oblačili na pomembnih položajih v kolektivih in družbi?! Vsebino zakonov, s pomočjo katerih naj bi odpravili nelikvidnost, se tu niti ne splača povzemati, ker jo večina podjetij že dobro pozna. Morda velja le zapisati, da nikakor niso sestavljeni za uporabo z rokavicami, kar dokazujeta zlasti zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o službi družbenega knjigovodstva ter dopolnitev zakona o prisilni poravnavi in stečaju. Novi zakonski predpisi bodo po predvidevanjih gospodarstvenikov prizadeli veliko delovnih kolektivov: ne le tiste, ki slabo gospodarijo, ampak tudi tiste, ki so zašli v težavne gospodarske razmere zaradi blokiranih cen in zato, ker proizvajajo tako imenovane investicijske dobrine, naročniki pa jim že mesece ne poravnavajo računov. Po določilih zakopa o spremembah in dopolnitvah zakona o službi družbenega knjigovodstva bi smele organizacije, ki imajo blokirane žiro račune (teh pa ni tako malo) izplačevati zaposlenim samo 80-odstotne povprečne osebne dohodke iz lanskega leta. Na seznamu gospodarskih organizacij, ki imajo blokirane žiro račune, je tudi več takih, o katerih te dni beremo, da so sklenile lansko gospodarjenje s pozitivno bilanco. Razumljivo, da delavci v teh gospodarskih organizacijah najbrž zato ob letni bilanci gospodarjenja pričakujejo prej kakšen dinar gor na dosedanjo plačo kot pa le 80 odstotkov 'dosedanje. Tudi zato, zaradi prepričanja, da so dobro gospodarili, jih bo resnična podoba gospodarjenja še bolj prizadela. Naše gospodarsko življenje je vsekakor pred resno preizkušnjo, na izbiro imamo dve poti: ali se odločiti za radikalno (tudi postopno) odpravo nelikvidnosti, za stečaj cele vrste gospodarskih organizacij in s tem za rehabilitacijo reforme, ali pa za inflacijo, odvzemanje dohodka tistirh, ki ga imajo ter njegovo razdelitev med tiste, ki ga ne ustvarjajo, in s tem za »reformirano reformo« kot pravijo nekateri. Resolucija konference ZKS teh dveh poti ne omenja; govori le o eni, o poti reforme. Zato so predstavniki sindikatov, zbornice, skupščine itd že začeli organizirati razgovore s samoupravnimi organi in vodstvi tistih delovnih organizacij, ki so zaradi nelikvidnosti najbolj prizadete. Nedvomno pa bo treba zaostriti tudi odgovornost komunistov, ki delajo v raznih institucijah in družbenih organih za izvajanje sklepov prve konference ZKS. VINKO BLATNIK ■■■■■■■■■■■■■K•«■■■■■■■■■■■■■■■■■! MODNA HIŠA V LJUBLJANI, MARIBORU IN OSIJEKU NUDI V VSEH LETNIH SEZONAH MODNE NOVOSTI, KOT JIH NAREKUJE SVETOVNA MODA. MOŠKI MAKSI PLAŠČI V MODNIH KROJIH IN BARVAH BODO RAZVESELILI VSE, KI ŽELIJO SLEDITI MODI. PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■•a Izobraževanje in kultura Nastaja pravi osnutek sistemskega zakona s področja kulture Začasna skupščinska komisija za izdelavo osnutka zakona o kulturnih skupnostih in o financiranju kulturnih dejavnosti je pred \dnevi politično ocenila javno razpravo. V treh mesecih so o delovnem osnutku zakona razpravljali na več kot 100 posvetovanjih, ki so jih po občinah in regijah organizirali SZDL, sindikati in Zveza kulturno-prosvetnih organizacij. Soočenje pogledov pa'žal ni bilo celovito. Razen nekaterih primerov iz Maribora in Celja, kolektivi kulturnih zavodov, še zlasti oni iz Ljubljane, niso poslali svojih pripomb. V razpravo se tudi niso vključila združenja kulturnih delavcev in umetnikov. Vse premalo pa je bilo slišati glas kolektivov delovnih organizacij gospodarstva in družbenih služb. Te slabosti je v nadaljevanju razprave potrebno odpraviti. Zato bi sindikati morali organizirati kaj kmalu več razprav še v delovnih kolektivih. Politična ocena je bila enotna v tem, da se je v javni razpravi izrazil živ interes za nerešena vprašanja kulture in so mnogo razpravljali o stanju in perspektivah kulturnega razvoja. Ugotovili so, da je začela široko prodirati zavest o nujnosti izdelave programov kulturnega razvoja (začetno delo s tem v zvezi so marsikje že poverili iniciativnim odborom kulturnih skupnosti). Ocenjevanje pa se je v nečem vendarle nekoliko razha- Kakšna javna razprava jalo. Tako so nekateri bili mnenja, da je bilo prav ravno to,. da skupščinska komisija ni sproti javno razčiščevala nekaterih dilem, saj je prav to omogočalo demokratično razpravo brez vnaprejšnjega vsiljevanja stališč. Večina pa je vendarle kritično ugotavljala, da je prav to bila slabost dosedanje razprave. Če bi se komisija sproti javno vključevala v razčiščevanje posameznih dilem, bi morda bili z delom dlje kot zdaj. Zato pa komisija tokrat ni z delom odlašala. Ovrednotila je najbolj pogoste načelne pripombe in predloge (konkretnih pripomb je bilo malo!) in se do njih opredelila. Ob tem pa je lahko ugotovila, kar je zelo hvale vredno, da je marsikatera predlagana rešitev terena naprednejša od one, ki je zapisana v delovnem osnutku zakona. Komisija je sklenila delovni osnutek razširiti, predlagati ponekod tudi variantne rešitve, saj se ne bi smelo zgoditi, da' bi javnost dobila ali ohranila vtis. da se hoče uzakoniti le obstoječe stanje (takih pripomb :ti bilo malo!). Čez 14 dni bo komisija ponovno razpravljala o predlogu pravega zakonskega osnutka. In kaj še posebej velja za sindikate? Iz podrobnejšega navajanja stališč, ki jih je do predlogov javne razprave zavzela komisija, bomo videli, da je tudi tokrat sindikat dobro storil, ko je bil v svojih predlogih zelo konkreten. Mnogih odprtih vprašanj ne bo rešil ta zakon Dramatizirani roman: BRATJE KARAMAZOVI ki ga v nadaljevanjih posreduje slovenskim gledalcem RTV Ljubljana, vzbuja zanimanje za avtentični tekst, po katerem je bil film posnet. Slovenski prevod romana je izdala DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE: Na osnovi stališč, ki jih je sprejela pred dnevi začasna skupščinska komisija za izdelavo osnutka zakona o kulturnih skupnostih in o financiranju kulturnih dejavnosti po dosedanji javni razpravi, bo strokovna služba izdelala prvi zakonski osnutek. Predvidevajo, da bo predlog zakona predložen skupščini SKS v mesecu aprilu. V javni razpravi se je izrazila težnja, da bi ta zakon določal status poklicnih kulturnih zavodov. Amaterji in svooodni umetniki pa terjajo, naj zaKon bolj poudari vlogo amaterizma in ustvarjalno vrogo umetnosti, ki nastaja izven institucij. Komisija je sprejela stališče, da je v uvodnem delu zakona potrebno jasneje opredeliti funkcijo, cilje in naloge kulture in povedati, da kultura nastaja tako znotraj kot izve;n institucij. Ni pa mogoče sprejeti delitve kulture na nepoklicno in poklicno, kajti kultura je le ena in zanjo veljajo le kulturna merila. Komisija opozarja, da status poklicnih kulturnih ustanov rešujejo drugi zakoni, predvsem zakon o ustanovitvi. V okviru priprav za oblikovanje kulturnih skupnosti pa je resnično potrebno opraviti revizijo ustanovnih listin. Problem je nastal, ker v delovnem osnutku zakona piše, da republiška kulturna skupnost prevzema skrb za tiste zavode, ki jih je ustanovila republika. Številne so bile pripombe, da je usklajevalna vloga republiške kulturne skupnosti premalo poudarjena. Komisija se strinja, da ima republiška kulturna skupnost pomembno vlogo pri usklajevanju programov, pri posredovanju kulturnih programov. Toda njena vloga pri finančnih intervencijah ne more biti niti usklajevalna niti dopolnjevalna v takem smislu, kot je to pri republiški izobraževalni skupnosti, marveč lahko kulturni razvoj le pospešuje. Komisija opozarja na očitno iluzijo, da so na razpolago dvojna finančna sredstva, republiška in občinska. Sredstva za kulturo so skupna in gre le za njihovo prerazdelitev; kolikor večjo finančno vlogo bomo odredili republiški kulturni skupnosti, toliko manj sredstev bo ostalo temeljnim kulturnim skupnostim. Komisija ugotavlja, da je javna razprava doslej pokazala, da bi le v dveh primerih več občin po lastni odločitvi želelo medobčinsko kulturno skupnost. Tako v obalnih občinah in tudi v Ljubljani, kjer jo ljubljanske občine predvidevajo v statutu mesta. V regionalnih središčih so bile močne težnje, da bi zakon predpisal regionalne skupnosti. Tega seveda ne more. Napori za večjo integracijo v kulturi, ki naj bi se izrazila v svobodni opredelitvi za regionalne skupnosti, so bili žal zaradi napačnega pristopa brezuspešni. Poudarek je bil zgolj na finančni integraciji, kar pa je pri manj razvitih občinah povzročilo bojazen, da bi izgubili že tako majhna sredstva. Zato komisija poleg možnosti teritorialne samoupravne integriranosti v kulturi podpira stališče, da bi zakon predvidel koordinacijska telesa za nekaj temeljnih kulturnih skupnosti. Komisija pa odklanja stališče, da ustanovitev temeljnih kulturnih skupnosti ne bi bila obvezna za vse občine. Mnenja je, da merilo © Zasavje: PRIPRAVE ZA ZAČETEK GRADNJE ŠTIRIH ŠOL Javnost v zasavskih občinah pozorno spremlja priprave na začetek gradnje večjih dolskih poslopij. V ta namen so v Litiji od lani, v revirskih občinah pa že nekaj let zbirali denar in ga še, bodisi s samoprispevkom občanov ali z združevanjem sredstev delovnih organizacij. V Trbovljah imajo že pripravljene osnovne načrte, prihodnji mesec pa bo izdelan tudi glavni projekt za novo osemletko. Investicijska vrednost poslopja in opreme je nekaj nad 10 milijonov din. Zdaj se nadejajo, da bodo pravočasno prejeli posojilo iz republiškega sklada. S samoprispevkom so lani in bodo še letos zbrali najmanj 4 milijone din. Računajo, da bi šolo izročili svojemu namenu prihodnjo jesen. Za gradnjo osemletke v Hrastniku bodo načrti na voljo do konca februarja, aprila naj bi jo začeli graditi. Denar za to novogradnjo zbirajo z združevanjem sredstev delovnih organizacij po zaključnih računih. Družbeni dogovor o tem so sprejeli vsi kolektivi, zato računajo s sredstvi. ki bi jim omogočila najetje posojila pri republiškem skladu. V skladu z dolgoročnim programom bodo po dograditvi te osemletke obnovili in delno razširili osemletko na Dolu. V sedanjih prostorih osemletke v Hrastniku pa bodo dobili prostor varstveni oddelki, šolsko varstvo in nižja glasbena šola. V Zagorju so s krajevnim prispevkom občanov in prispevki podjetij že predlani začeli zbirati denar za novo šolo. Zbranega je že precej denarja in izbrana je tudi lokacija, kjer naj bi z gradnjo šole začeli letošnjo jesen. Podobno je v Litiji, kjer so se občani izrekli najprej za gradnjo nove šole v mestnem središču, z gradnio pa naj bi začeli letos polet: oziroma jeseni Seveda jih potem čaka še preureditev drugih, niših ' ' • ' za kulturni interes občanov ne more biti zgolj obstoj . poklicnih kulturnih ustanov. Ta interes, večji ali manjši, je in mora biti povsod prisoten. Občinske skupščine so predstavnik skupnega samoupravnega interesa v komuni, kulturne skupnosti pa predstavljajo le delni, samoupravni interes za kulturo. Če je tako stališče v nasprotju z našim komunalnim sistemom, naj to povedo pristojni. Komisija je sprejela stališče sindikatov, da mora zakon vlogo družbenega in samoupravnega dogovarjanja bolj poudariti. Dogovarjanje naj postane temeljni način za razreševanje problemov, saj lahko močno pospešuje nadaljnji kulturni razvoj. Zato je komisija sprejela tudi konkretne formu-laciie, kakršne je v zvezi s tem predlagali sindikat. Naj v tej zvezi povemo, da je tudi komisija mnen.ia kot številne delovne organizacije, da je potrebno posebej rešiti problem sedanjega obdavčevanja sredstev iz skladov skupne porabe za namene kulture, na kar opozarja skupščino SRS. Komisija ugotavlja, da so nerealne zahteve, da bi zakon kvantitativno zavezoval občine za prispevke za kulturo. Kot na ostalih področjih lahko republika občinam le priporoči, kakšne naj bi bile skupne stopnje prispevkov za kulturo, in lahko le sebe obveže za lastno participacijo sredstev. Komisija pa osvaja stališče sindikatov, da naj družbeno-politične skupnosti na temelju družbenega dogovora določajo za daljše ob- dobje delež družbenega proizvoda za finaciranje kulturnih dejavnosti, odvisno od splošnega družbenega in ekonomskega razvoja na svojem območju. Seveda pa je prav o tem vprašanju potrebno čimprej začeti konkretno razpravo s pristojnimi finančnimi organi. Glede investicii je komisija sprejela stališče, naj zakon zapiše, da kulturne skupnosti skrbe tudi za investicije. V Sloveniji ob-~ stojajo predlogi, da bi se za investicije zbiral denar iz določenega odstotka investicij v gostinstvo in turizem, pa tudi od prodaje šund literature. Vse to pa je v pristojnosti zvezne zakonodaje in je torej ta problem potrebno razreševati na pristojnem mestu. Komisija je usvojila tudi stališče sindikatov in Zveze kulturno-prosvetnih organizacij, da se kulturno delo ovrednoti tako, da bodo v povpračilih za delo kulturnih delavcev upoštevane vse vrste stroškov in to na podlagi realnih osnov in meril, upoštevaje nujnost usklajevanja osebnih dohodkov z drugimi sferami. Naj ob koncu povemo, da so mnogi v razpravi terjali, da bi zakon zagotovil enotnost metodologije planiranja. Posebna strokovna skupina pri pristojnem odboru Prosvetno-kulitur-nega žbora pripravlja enoten vprašalnik na osnovi katerega bi prišli do ocene sedanjega stanja in potreb prihodnosti. Pripravlja pa tudi neke vrste vzorčne statute za temeljne in regionalne skupnosti in neki model statuta republiške kulturne skupnosti. Hkrati ofe tem pomaga oblikovati vlogo kulture v Sloveniji, to pa je naloga, ki se navezuje na dolgoročno programiranje celotnega razvoja v Sloveniji. SONJA GAŠPERŠIČ B '< Prizor iz TV-filma »Bratje Karamazovi« (Režiser Sandro Bolchi). Film je bil posnet v okolici Novega Sada. F. IVI. Dostojevski: BRATJE KARAMAZOVI v dveh knjigah Roman je eno najpomembnejših del ruske in svetovne književnosti. V zgodbi, ki je v svoji zunanji zasnovi dramatična, razkriva pisatelj z izredno psihološko prodornostjo nravstvene in idejne tokove svojih junakov, njihove človeške in eksistenčne dileme, ki jih z usodno nepomirljivostjo ženejo v spopade s seboj in okoljem. Marsikaj, kar film samo nakazuje, je v romanu razčlenjeno, psihološko dopolnjeno in filozofsko utemeljeno do najmanjših nadrobnosti. ROMAN JE IZŠEL V ODLIČNEM PREVODU VLADIMIRA LEVSTIKA OBE KNJIGI, NATISNJENI NA BREZLESNEM PAPIRJU IN VZORNO OPREMLJENI, IMATA 930 STRANI. CENA: PLATNO 130 DIN, POLUSNJE 140 DIN. KNJIGE DOBITE V VSEH KNJIGARNAH. ZALOŽBA DAJE TUDI UGODNOST ŠTIRIMESEČNEGA OBROČNEGA PLAČILA IN SICER PO 30 (PLATNO) OZIROMA PO 35 (POLUSNJE) DIN. PISMENA NAROČILA SPREJEMA UPRAVA DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 36 MNENJA IN STALIŠČA NOVE PERSPEKTIVE ZA DELAVCA ki se izobražuje izven rednih šol prispeval zakon o organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem k uspešnejšemu razvoju in urejanju razmer na področju izobraževanja odraslih? To je bila osrednja tema razprav tako v občinah kot tudi na komisiji za kulturo in izobraževanje pri RS ZSS. Ob tem vprašanju se je odpirala vrsta dilem, kaj lahko in moramo urediti s širšimi — družbenimi normami, kaj pa je zaradi značaja izobraževalnega deia osnovna samoupravna pravica in dolžnost vsake delovne organizacije. manjših šol na litijskem področju. V. M. V osnutku omenjenega zakona je ta delitev opredeljena in dokaj jasna. Izobraževanje zaposlenih, ki predstavlja neraz-družljiv del tehnologije in organizacije deda, kot je npr. uva. janje delavcev na delo na delovnem mestu, izobraževanje, ki je potrebno za zagotovitev osnovne varnosti pri delu ter permanentno izobraževanje ih usposabljanje za poklicno in družbeno delo (v skladu s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih), mora zagotoviti vsaka delovna organizacija, ne gleT de na to, ali ima organizirani! izobraževalno službo ali ne. Tega izobraževanja praktično ne moremo izvajati izven delovnega mesta — konkretne tehnologije in organizacije, ki je specifična za vsako delovno organizacijo. Zato je v osnutku zakona za ta del izobraževanja določeno, da ga urejajo delovne organizacije s svojimi statuti in drugimi splošnimi akti. Le v primerih, če delovna organizacija sama ne more organizirati teh izobraževalnih dejavnosti, zagotovi le-to v dogovoru z drugimi delovnimi ali izobraževalnimi organizacijami. Pa tudi v teh primerih se mora praviloma praktični del izobraževanja opravljati v delovni organizaciji, v kateri so delavci zaposleni. Drugi del izobraževanja, kot so n. pr. izobraževanje za posamezne poklice (določene v nomenklaturi kot ozki ali široki profil), prekvalifikacije, dokvalifikacije, izobraževanje za poklice, pri katerih je pomembno varstvo zdravja in življenja ljudi, varstvo družbenega premoženja, nadalje izobraževanje za pridobivanje osnovne, srednje in visoke izobrazbe, sistematično družbeno in splošno izobraževanje, pa je takega značaja. ki presega okvir pristojnosti sa.m° delovne organizacije In prav ta del izobraževanja po- skuša urediti zakon na ta način, da določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije, ki bodo opravljale to izobraževalno dejavnost. S pogoji, ki jih predpisuje zakon, naj bi se v osnovi zagotovil enak status izobraževalnih organizacij, ki se bodo seveda glede na vsebino, obseg in zahtevnosti dela medsebojno še vedno razlikovale. Vendarle zakon predpisuje, da se morajo organizacije, ki hočejo opravljati te zahtevnejše izobraževalne dejavnosti, registrirati kot izobraževalne organizacije pri Republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo in izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Tega določila torej ne gre jemati kot omejevanje možnosti delovnim organizacijam, da opravljajo tudi to širšo — zahtevnejšo izobraževalno dejavnost. Zakon le predpisuje, da morajo za ^o zagotoviti določene materialne in kadrovske pogoje ter določa tudi, kdo bo strokovno usmerjal in nadziral to dejavnost. Takšna urejenost na tem področju pa je nujna tako iz strokovnih, ekonomskih kot pedagoških razlogov in ne nazadnje tudi zaradi zaščite slušateljev samih. Ge hočemo, da bo izobraževanje odraslih ali izobraževanje v delovnih organizacijah postalo del enotnega sistema izobraževanja in vzgoje, potem je potrebno tudi za to izobraževanje strokovno pripravljati in usklajevati programe za iste profile oz. poklice, zagotoviti določeno racionalnost, stro-kovno-andragoško pomoč in nadzor. Omogočiti oz. zagotoviti je potrebno delavcem, ki se ob delu izobražujejo, da bodo svoja znanja (ne glede, kje so jih pridobili) lahko tudi formalno dokazovali in normalno nadaljevali izobraževanje na višjih stopnjah. Zapiranje izobraževanja v interno — tovarniško izo- braževanje tudi na tistih področjih, ko to ni niti racionalno , niti možno (zaradi enotne nomenklature in programov), je nesmotrno tako za družbo, delovne organizacije kot tudi za tiste, ki se izobražujejo in žele svoje znanje in sposobnosti svobodno uveljaviti. Osnutek zakona predvideva poleg registracije organizacij za izobraževanje pri Republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo tudi verifikacijo posameznih izobraževalnih dejavnosti. Doslej so izobraževalne ustanove (predvsem šole) lahko izdajale le spričevala o zaključeni šolski izobrazbi. Osnutek zakona o organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem, pa odpira možnost, da bodo lahko izobraževalne organizacije izdajale javne listine tudi za druge izobraževalne dejavnosti, za katere bo predpisan enoten program, zagotovljen pedagoški nadzor in določen prizkus znanja. To predstavlja novost v našem izobraževalnem sistemu (povsod V svetu so te možnosti že zdavnaj uveljavljene). Zaposlenim se s tem odpirajo možnosti, da bodo postopno osvajali določena znanja (iz posameznih predmetov ali specialnih funkcionalnih znanj) in za taka znanja dobili potrdilo, s katerim bodo to izobrazbo lahko dokumentirali. Na ta način se odpirajo nove možnosti tudi izobraževalnim organizacijam, da se bodo bolj specializirale ter medsebojno koordinirale svoje delo. Če s teh vidikov ocenjujemo osnutek zakona o organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem, ga moramo vsekakor pozdraviti, ker postavlja bolj čvrste okvire im osnove za ureditev statusa delavskih univerz in izobraževalnih centrov — istočasno pa odpira tudi nove poti za sistemsko urejanje izobraževanja zaposlenih TILKA BLAHA POSEBNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI IN DRUGO Ne le javnost dela, tudi potreba po večji akcijski usklajenosti v sindikatih narekuje, da so sindikalne organizacije in vodstva, zlasti pa komisije za izobraževanje in kulturo pri občinskih sihdikalnih svetih seznanjene z delovnim programom, kakršnega si ie pred dnevi zastavila komisija za izobraževanje in kulturo republiškega sveta ZSS. Znano je, da dosedanje pobude za oblikovanje posebnih izobraževalnih skupnosti v Sloveniji niso rodile nikakršnih uspehov. V prepričanju, da bi posebne izobraževalne skupnosti zagotovo pomagale ustvariti stvarno podlago za racionalizacijo na’ izobraževalnem področju in za hitrejše premagovanje morebitnih zaostajanj ali neusklajenosti v vsebinskih zasnovah izobraževanja, je komisija dala nadaljnjim pobudam v tej smeri v svojem programu največji poudarek. Kako se lotiti te pomembne naloge še ni razjasnjeno. Movda kaže s ponovno pobudo začuti pr*'” tam, kjer delovne organizacije posameznih panog že zdrv.Jujejo pomembna sredstva zaradi skupnih izobraževalnih interesov. Nadaljnja pomembna naloga je gotovo preverjanje uresničevanja stališč jugoslovanskih in slovenskih sindikatov v zvezi z osnovnim splošnim izobraževanjem zaposlenih. Nepopolni podatki opozarjajo, da se razmere počasi spreminjajo, da v zadnjih letih ni veliko zaposlenih pridobilo osnovne splošne izobrazbe. To problematiko naj bi obravnavalo tudi predsedstvo i?S ZSS, tak je predlog, saj bi sindikati v tem pogledu morali dati nove pobude. Ce omenimo še eno izmed nalog, ki si jo je komisija zadala na področju kulture, potem je to predvsem ocena dosedanjih izkušenj pri uveljavljanju samoupravnih in družbenih dogovorov med delovnimi organizacijami in nosilci kulturnih dejavnosti. Zlasti glede širših družbenih dogovorov so nekatere izkušnje že zelo spodbudne. Dlani spodbudne so pri uveljavljanju samoupravnih dogovorov med kulturnimi dejavnostmi in delovnimi organizacijami zaradi raziskovanja in zadovoljevanja konkretnih kulturnih potreb zaposlenih in razvoja možnosti za kulturno živTje-nje tam, kjer ti zaposleni žive. Komisija bo s konkretno akcijo dala v posameznih občinah in delovnih organizacijah pobudo za talep dogovore. To je seveda le del programa. Poleg tega bo komisija obravnavala organiziranost delovnih organizacij na izobraževalnem področju. notranjo zakonodajo delovnih organizacij o izobraževanju in njeno uresničevanje, uveljavljanje samoupravnih razmerij na izobraževalnem in kulturnem področju, še naprej pa se bo vključevala v naloge v zvezi z nastajanjem in realizacijo zakona o kulturnih skupnostih in o financiranju kulturnih dejavnosti. g Šport Pokali najboljšim TVD Partizan Minulo soboto so se seji izvršnega odbora Partizana Slo~ veni je zbrali v Klubu poslancev poleg članov odbora tudi predsedniki oziroma .njihovi namestniki štiriindvajsetih društev Partizan, ki so tekmovala za pokale Dela, pokale ZMS in pokale zveze Partizan. Najboljša tri društva v vsaki kategoriji so prejela pokale, prvouvrščena društva tudi nagrade. Med mestnimi društvi je zasedel prvo mesto Partizan Maribor — Železničar. Društvo ima 1303 člane, od katerih jih Je aktivnih 897. Splošno vadbo ima organizirano v štirinajstih oddelkih, od cicibanov do starejših članov. Društvo ima širok strokovni odbor, ki razvija pestro dejavnost tako na področju rekreacije kot tekmovanja v športnih panogah. Partizan Maribor — Železničar še posebej posveča pozornost športni gimnastiki, partizanskemu mnogoboju in akademijskim sestavam. V vseh teh treh disciplinah je med vodilnimi društvi v republiki in v državi. Med društvi, ki delujejo v naseljih, je zasedel prvo mesto Partizan Muta ob, Dravi. To društvo je že več let najboljše društvo v občini Radlje. Ima 450 aktivnih članov, predvsem delavcev in kmetov. Odlikuje se po zelo pestri dejavnosti, saj goji v štirinajstih oddelkih kar trinajst panog. Partizan Muta vzdržuje tudi tesne stike z društvi onkraj meja. Ciani društva zlasti pogosto sodelujejo na raznih pohodih in tekih, zelo imajo razvit partizanski mnogoboj, zlasti pa so aktivni na področju rekreacije. Med vaškimi društvi je zmagal Partizan Markovci pri Ptuju. To društvo je izrazito vaško društvo, saj njegovih 368 Članov izvira predvsem iz kmečkega prebivalstva. V glavnem razvija vso svojo dejavnost kar na telovadišču. Zato se društvo zelo trudi, da bi pretiredilo prosvetno dvorano v telovadnico. Posebnost društva je folklorna skupina, ki uspešno nastopa tudi v zveznem merilu. Odločno proti spletkam Ljubljanska dvorana Tivoli bo letos spet prizorišče svetovnih prvenstev, in sicer kar treh: marca v umetnostnem drsanju, maja v košarki in oktobra v gimnastiki. Vsekakor je to priznanje našim športnim delavcem, posredno pa tudi naši državi. Prav zaradi tega so jugoslovansko športno javnost razburile govorice, da bo največja od teh prireditev — svetovno Prvenstvo v gimnastiki za moške in ženske — odvzeta Jugoslaviji, ker se upravičeno upiramo udeležbi Južnoafriške unije. Iskreno smo namreč zvesti načelom, ki jih razglaša mednarodna konvencija o odpravi rasne diskriminacije, ki v svojem tretjem členu dobesedno pravi: ^Države članice (OZN) obsojajo zlasti rasno se-greracijo in apartheid in se zavezujejo, da bodo na ozemljih pod njihovo Jurisdikcilo Preprečevale, prepovedovale in odpravljale vsako prakso te vrste.« v Južnoafriški unije na 5e desetletja kratijo osnovne človečanske pravice večini tam-kajSnjega prebivalstva — ker ui bele polti. In kot v posm-b vsem nabodom sveta, je sam južnoafriški premier Vorster že letos snet izjavil, da ne bo ri"-volj] nobene spremembe v politiki, ki tudi prepoveduje športna ♦ni^niovanin m<*d '»-•»v; različnih r^s. V potrditev temu niso dovolili nastopititi v Južnoafriški uniji prvaku ZDA v tenisu, »črni zvezdi« Arthurju Ashn. V bistvu sploh ni problema, če ga ne bi umetno ustvarjal sam predsednik FIG (medn. gimn. federacije), ki vztraja ha udeležbi (belih) predstavnikov Južnoafriške unije. Zara-tega naši gimnastični delavci zahtevalo sklic izrednega kongresa FIG. ki ho nedvomno obsodil nerazumljivo stališče predsednika FIG, saj mu nasprotuje večina nacion*>,~th zvez. dd 1111111111 n..... PO OBČNEM ZBORU ObSS KOČEVJE »ŠE VEDNO NE SMEMO BIT! ZADOVOLJNI« Za dnevni in tedenski oddih bi na območju Kočevja nujno potrebovali še nekaj ustreznih športno rekreativnih objektov Na Jesenicah so. že pred leti pričeli z gradnjo potrebne športne dvorane, vendar je vse skupaj na račun pomanjkanja sredstev ostalo na pol poti. V letošnji zimski sezoni so ljubitelji športa znova začeli z akcijo zbiranja denarja za halo, saj je že skrajni čas, da dobe tudi Jesenice svoj centralni športni objekt Komisija za rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu Celje je letošnje leto predlagala osnovnim organizacijam, da bi razširile program rekreacijskih dejavnosti in vpeljale tudi tiste dejavnosti, za katere kažejo zaposleni vse večji interes. Tako se je v posebni anketi večje števno delovnih organizacij ogrelo na primer za organizacijo športnih popoldnevov. . .. Predstavniki sindikalnih organizacij menijo, da bi lanico v obliki športnih popoldnevov pritegnili k rekreaciji sJfvl}n^ zaposlene, ki doslej niso pokazali interesa za sindikalna športna tekmovanja. Komisija sindikalnega sveta je s tem v zvezi predlagala več oblik športnih popoldnevov. Vsako obliko športnega popoldneva naj bi organizirali v letu dni najmanj petkrat. , . hi V zimskih mesecih, januarja, februarja in marca, naj ot na Celjski koči ali na Golteh prirejali interna smučarska prvenstva. Sindikat naj bi organiziral potreben prevoz tn smučarske učitelje. ■. m Spomladi naj bi se odvijali športni popoldnevi, nekje v bližini delovnega mesta. Za primer: igrišče Skalna klet, Kjer Športni popoldnevi naj bi organizirali tekme v nogometu, balinanju, badmintonu, streljanju itd. Pri organizaciji bi morali misliti tako na ženske kot moške. Upoštevali naj bi tudi starost športnikov in prirejali srečanja na primer med mlajšimi (do trideset let) in starejšimi (nad trideset let) člani. Seveda naj bi tako popoldne organizirali delovni kolektivi s pomočjo službe za športno rekreacijo pri ObSS. V poletnih in jesenskih mesecih naj bi delovni kolektivi organizirali športne popoldneve v naravi. Popoldneve naj bi organizirali po interesnih skupinah, v poštev pa bipnsii orientacijski pohodi, ribištvo, kolesarjenje, pikniki s skromnimi programi, nabiranje gob, hoja in druge oblike aktivne rekreacije, ki so pri neorganiziranih športnikih najbolj pn- ^ Pomoč pri organizaciji oziroma pripravah vseh vrst športnih popoldnevov. takih, ki smo jih omenili, pa tudi drugačnih. naj bi nudil občinski sindikalni svet. Ker pa je glavni name nove oblike aktivne rekreacije zaposlenih predvsem v tem. da bi pomnožili vrste športnikov, bodo morale sindikalne'organizacije že vnaprej pripraviti natančne programe popoldnevov, da se bodo zaposleni lahko odločali. Celjski primer je vsekakor posnemanja vreden. Dosedanja hiba organizirane rekreacije je bila namreč v precejšnji meri neprivlačnost, ki pa za športne popoldneve prav QQ-tovo ne bo več značilna. a llllilllillll iiiniinnim^ TURNO SMUČANJE PRILJUBLJENA OBLIKA REKREACIJE Na minulem občnem zboru kočevskih sindikatov so se delegati . dotaknili poleg mnogih aktualnih problemov tudi vprašanja letnega, tedenskega in dnevnega oddiha zaposlenih. Skupna ugotovitev bi bila vsekakor ta, da je bilo na tem področju v minulih letih veliko storjenega, tako s strani osnovnih sindikalnih organizacij kot občinskega sindikalnega sveta, kd je vse skupaj koordiniral, da pa čakajo prav sindikate pri organizaciji oddiha zaposlenih v bodoče še velike naloge. Delegati so imeli v mislih predvsem uvajanje novih, privlačnejših oblik rekreacije in seveda: krepitev potrebne materialne baze. In ob tem, samo mimogrede, še ena ugotovitev: del6vne organizacije si že zelo prizadevajo, da bi nudile svojim zaposlenim kar najširše možnosti za aktivno razvedrilo nekatere bi v tem pogledu lahko služile celo za vzor — še vedno pa je čutiti pomanjkanje djudi oziroma sposobnih organizatorjev, ki bi znali in bili voljni strokovno speljati zadolžitve na tem področju. TESNO SODELOVANJE NA RELACIJI SINDIKATI — Športna društva Skratka, organizacija oddiha in rekreacije je bila za občinski sindikalni svet Kočevje, še posebej pa za osnovne organizacije, v minulem obdobju ena izmed pomembnih nalog. Skrb za oddih je bila v glavnem poverjena vodstvom osnovnih organizacij, občinski svet pa je delo povezoval ter koordiniral in bil vsakoletni organizator sindikalnih športnih iger kot posebne oblike rekreacije. V tem se je tesno povezal z raznimi športnimi organizacijami, klubi in društvi, istočasno pa je njihovo dejavnost po svojih močeh tudi podpiral. »V naši občini imajo, prav na pobudo sindikalnih organizacij, vsi večji delovni kolektivi svoje objekte za koriščenje letnega oddiha. Večina steh objektov je ob morju, nekaj pa jih je v porajajočem se reakcijskem centru v Dolu ob Kolpi. Glede na večje kapacitete je tudi manjšim kolektivom omogočeno, da v njih koristijo svoj Jetni dopust...« smo slišali na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Kočevje. NEKATERI SO ŠE VEDNO PRIKRAJŠANI Sindikalni . svet Kočevje je nenehno delal na tem, da bi uredili ustrezne objekte za tedenski oddih. Nekaj je bilo v tej smeri storjenega le v Dolu ob Kolpi in to največ po zaslugi sindikalnih organizacij Melamina in Lesne industrije. Predvsem za tedenski oddih pa bi bilo nujno potrebno še marsikaj napraviti v okolici mesta in v bližini delavskih naselij. »Upamo, da se je v letošnjem letu vse skupaj premaknilo z mrtve točke in da bomo to vprašanje vsaj delno rešili v sklopu gradnje gostinskih in turističnih objektov na Jasnici ter po predvidevanjih kasneje tudi pri Rožnem studencu in Lovskem vrhu ...« Sindikalni svet je s pomočjo osnovnih organizacij vplival na samoupravne organe delovnih organizacij, da so, lahko bi dejali, skoraj povsod pri svojem planiranju določili ustrezna sredstva za koriščenje letnih dopustov. Višina omenjenih sredstev je bila različna glede na finančno situacijo v kolektivih. »Poleg tega, da so kolektivi še posebej namenili sredstva za pocenitev prehrane v počitniš-i kih domovih ali drugih njihovih objektih, in to ne le za člane kolektivov, pač pa tudi člane njihovih družin, smo ugotovili, da so delavci z nizkimi osebnimi dohodki le malo koristili te ugodnosti. Zato ne bo napak, če znova poudarimo potrebo po boljši, ustreznejši organizaciji tedenskega oddiha, ki ga bodo deležni vsi člani osnovnih organizacij ...« so menili delegati na občnem zboru v Kočevju. -a Na željo in številne prošnje mnogih navdušenih obiskovalcev zasneženih gora je bila primorana naša planinska organizacija, Planinska zveza Slovenije, pri komisiji za alpinizem ustanoviti posebno podkomisijo za visokogorsko turno smučanje. Ob ustanovitvi je bila zadolžena, da usmeri v zasneženi gorski svet čim več ljubiteljev bele opojnosti. To nalogo je podko- sokogorski turni smuk že v drugi polovici meseca februarja, ko organizacije ZZB NOV skupaj s planinsko alpinističnimi, taborniškimi in lovskimi organizacijam izvedejo spominski množični pohod na Stol v počastitev velike bitke 40 partizanov, prvoborcev jeseniške Cankarjeve čete. Ob spominskem pohodu na Stol se začno tudi druge turne smuke, ki se ponavljajo v _____- . — . izi oprema, za vaš dom '■mm e lesmna. centrala ljubljena titova 51 misija že v prvih letih obstoja odlično realizirala. Za priljubljeno in koristno obliko duševne in telesne rekreacije na svežem zraku v gorah se zanima in navdušuje vedno večji krog mladih in tudi starejših navdušenih ljubiteljev turnega smučanja. Vsako leto navdušeni smučarji komaj čakajo pomlad. Običajno podkomisija za visokogorsko turno smučanje pri komisiji za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije organizira prvi vi- dobrem vremenu snežnih razmerah zgodnjega poletja. in ugodnih vse tja do S Stola nav-, dušeni visokogorski smučarji smučajo preko Vanjaša in Bev-ščice v Medji dol. Temu prvemu visokogorskemu turnemu smuku običajno slede še drugi: z vrha Ojstrice na Korošico ter dalje preko Vodol v Luče ali s Savinjskega sedla na Okrešelj. Najbolje pa so obiskani visokogorski turni smuki v Julijskih Alpah in to z vrha Stenarja skozi Sovatno v Vrata ali pa s Križa pod Stenarjem v Vrata. Tudi najbolj zahtevni' in kritično razpoloženi ljubitelji visokogorskega turnega smučanja ne morejo prehvaliti smučarskega izleta z Vršiča preko Slemena v Tamar ali z vrha Mojstrovke k drevesnici v Trenti. Vriski in pesem pa spremljajo tudi navdušene ljubitelje visokogorskega turnega smučanja na tradicionalnem Triglavskem smuku ali smučarskem pohodu z Vogla preko Sije pod Podrto goro na Komno ter dalje proti krnskemu jezeru in na vrh Krna ali pa skozi Zajezersko dolino preko Hriba-ric v Veljsko dolino. U. ZUPANČIČ ® TRBOVLJE: Na lanskoletnih športnih igrah, ki so jih organizirali sindikati, je sodelovalo 94 ekip iz 20 osnovnih sindikalnih organizacij. Na srečanjih je tekmovalo več kot 800 delavcev. Letošnje leto čaka organizatorje v Trbovljah razmeroma zahtevna naloga: organizacija športnih iger gradbincev Slovenije. Glede oddiha in rekreacije zaposlenih na tem območju pa sindikati menijo, da bi morale delovne organizacije bolj kot doslej podpreti to dejavnost in v ta namen prisnevati tudi več finančnih sredstev. ■■■■■■■■■■■■■■a \ GORNJA RADGONA iBaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaa | Smučarsko prvenstvo O aktivnosti občinske zveze za telesno kulturo v Gornji Rad-■ goni je bilo že marsikaj napisanega v dnevnem časopisju, zato ne ! bo odveč, če o tem spregovorimo tudi v našem sindikalnem gla-Š šilu* VELEBLAGOVNICA U I priporoča potrošnikom hiter, sodoben m cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo » potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje 9 za tuje kupce je v hiši menjalnica Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 Zveza pogosto organizira razna tekmovanja, športne igre podobno. ! \ KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 \ ■ LJUBLJANA BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a IBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Tako je pred nedavnim komisija za smučanje pri občinski zvezi : za telesno kulturo sklenila, da bo v prihodnjem mesecu organizi-; rala pionirsko smučarsko prvenstvo Pomurja. Tekmovanja se bodo E lahko udeležili — mlajši in starejši pionirji iz vseh pomurskih E občin, medtem ko bo vsaka ekipa lahko štela le največ 8 tekmo-• valcev. Ker si bodo prvaki iz posameznih disciplin pridobili pravico ! do sodelovanja na republiškem smučarskem prvenstvu pionirjev, ki bo verjetno konec meseca februarja, si prav gotovo lahko obetamo zares zanimiva tekmovanja oziroma ostre borbe za prva mesta. Tekmovanje,'ki bo 8. februarja na hribu nad otroškim vrtcem v Gornji Radgoni, bo gotovo privabilo lepo število gledalcev, med katerimi ne bo manjkalo tudi starejših, ki bodo z vso vnemo navijali za svoje ljubljence. Ne glede na izhod tega zanimivega pionirskega smučarskega prvenstva Pomurja, že sedaj lahko ponovno trdimo, da je to nov uspeh aktivnih članov pri občinski zvezi za telesno kulturo v 5 Gornji Radgoni, ki je iahko lep vzgled drugim, kako se da mar«i-» kaj storiti, tudi če ni na voljo velikih finančnih sredstev! mx II ALI IDEJNO NES LJIVA DOLOČILA V PREDLOGIH STATETOV DELOVNIH ORGANIZACIJ Posredujemo pregled nekaterih protiustavnih, nezakonitih in idejno nesprejemljivih določil v predlogih statutov delovnih organizacij. Gradivo ne navaja primerov tistih statutarnih norm, ki so po zakonski logiki neustrezne oziroma nezakonite, temveč zlasti rešitve, ki so še do nedavnega predstavljale osnovo številnih strokovnih dilem. Gradivo je izoblikovala komisija za samoupravljanje pri RS ZSS na osnovi stališč 8. plenarne seje RS ZS Slovenije in stališč skupne seje predsedstva RS Slovenije in sekretariata CK ZK Slovenije _________________________' 1. Določila v zvezi z organizacijo samoupravnega dela v delovni organizaciji 1. Po uveljavitvi XV. amandmaja, so delovne organizacije avto- nomne pri določanju svoje organizacije upravljalskega dela. Ta avtonomija naj omogoči prilagajanje in združevanje organizacije poklicnega dela z organizacijo upravljalskega dela. Zato bi bilo potrebno proučiti celotnost določil o organizaciji v delovni organi-zaciji a naslednjih vidikov: ,, a) Ali je po noveli temeljnega zakona o podjetjih predlagana kakšna sprememba o statusu organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije; ali spremenjena določila o statusu organizacij združenega dela predstavljajo utrjevanje samoupravnega položaja enot; če se statut poslužuje le nove terminologije z istim statusnim obeleženjem enot — z namenom utrjevati centralizirano upravljanje v podjetju — bi bilo potrebno takšnim rešitvam odločno nasprotovati. Odlašanje z reševanjem teh vprašanj, češ da še ni zato pogojev, je nedopustno! Prav samoupravni mehanizem je bil doslej in mora biti tudi v prihodnje spodbuda za hitrejše doseganje teh pogojev. b) Ali je v statutu upoštevan določen status organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije v »vertikalni« delitvi upravljalskih funkcij, oziroma ali je skladno s statusom organi-«acije združenega dela v določilih o samoupravljanju v enoti dano zagotovilo, da bodo delovni ljudje v organizaciji združenega dela samostojno odločali o zadevah, ki izhajajo iz statusa enote v delovni organizaciji. Če ne, je takšnemu navideznemu utrjevanju organizacij združenega dela kot odločujočih samoupravnih objektov treba nasprotovati in delovne organižacije napotiti na ustreznejšo normativno ureditev. c) Ali so iz določil statuta razvidni napori za večjo učinkovitost upravljalskega dela? Ali je iz statutov srednje velikih in velikih delovnih organizacij razvidna težnja in pripravljenost za večjo specializacijo oziroma delitev tega dela. Če ne, bi bilo treba ugotoviti zadržke v delovni organizaciji, da odstopa od stališč družbeno političnih organizacij o nadaljnjem razvijanju sistema samoupravljanja v delovnih organizacijah. Pri tem imamo v mislih zlasti delitev kolektivnih in individualnih izvršilnih pristojnosti na več specializiranih kolektivnih in individualnih izvršilnih organov. Ne gre za zakonsko ali ustavno obveznost delovnih organizacij, temveč za priporočilo, ki so ga statutarne komisije občinskih skupščin dolžne ponoviti delovnim organizacijam. 2. Oblike neposrednega samoupravnega odločanja so z uveljavitvijo načela o avtonomnem določanju organizacije upravljanja dobile tudi nekoliko spremenjen značaj. Zato bi bilo treba zlasti ugotoviti: a) Ali je zbor delovnega kolektiva opredeljen v statutu kot oblika neposrednega odločanja; če ni, ali to obliko nadomešča druga, ki v enaki meri ali še bolje zagotavlja vpliv članov delovnega kolektiva ali d^la delovnega kolektiva na odločitve o vprašanjih, ki najbolj zadevajo interese članov. V kolikor statut opredeljuje zbor delavnega kolektiva, je potrebno proučiti, ali so pristojnosti zbora ustrezno določene ir, ali zbor kot oblika medsebojnega odločanja ni opredeljen le kot oblika medsebojnega informiranja in razpravljanja o posameznih vprašanjih. Takšnim normativnim rešitvam je treba odločno nasprotovati. b) Nesprejemljive so tudi rešitve, ki ukinjajo zbor delovnega kolektiva v organizaciji združenega dela, če taka organizacija nima niti 15 članov, in to obliko nadomeščajo s svetom enote, ki naj ima 2, 3 ali 5 članov. Takšne rešitve niso skladne s prizadevanji za večje utrjevanje neposrednega samoupravnega odločanja, temveč tudi v temeljnih samoupravnih skupnostih onemogočajo neposrednemu samoupravljavcu soodločanje v zadevah skupnega interesa. c) Referendum kot obliko neposrednega samoupravnega odločanja bi bilo potrebno utrjevati. Utrjevati referendum pomeni predvsem javno opredeljevati vsebino vprašanj, o katerih se naj odloča z referendumom, in utrjevati postopek za izvedbo referenduma. Priporočila statutarnih komisij pa naj bi poleg širše vsebine obveznega referenduma delovnim organizacijam priporočila tudi uvajanje neobveznega referenduma, ki se ga lahko posluži delavski svet takrat, ko meni. da vprašanje, ki terja odločitev, izjemno zadeva interese celotnega delovnega kolektiva. 3. Skladno z določili XV. ustavnega amandmaja se delovni kolektivi samostojno opredeljujejo tudi do vprašanj, ki zadevajo ustanovitev in delovanje delavskega sveta. Ustavno določilo ga postavlja na vrh samoupravne zgradbe v delovni organizaciji. Ta ustavni namen pa mora biti uveljavljen v statutu delovne organizacije. Zato niso dopustne rešitve nekaterih, ki si prizadevajo zmanjševati oziroma omejevati značaj tega organa kot npr.: a) Nesprejemljiva so hotenja prenašanja v ustavi določenih temeljnih pristojnosti delavskega sveta v pristojnost kolektivnih izvršilnih organov; b) Omejevanje značaja delavskega sveta kot najvišjega organa upravljanja vidimo tudi v predlogih, da naj bi statutarno pooblastili določen kolektivni izvršilni organ, da dokončno odloča o ugovorih in pritožbah na sklepe individualnih in kolektivnih izvršilnih organov. Takšne rešitve niso v skladu z določili ustave, saj ni mogoče določiti kot pristojnost kolektivnega izvršilnega organa npr. tolmačenje določil statuta in drugih splošnih aktov, ko ima istočasno le delavski svet pooblastilo da odloča o sprejemu teh aktov. Izjeme dopušča le novela temeljnega zakona o delovnih razmerjih glede določanja organov, ki dokončno odločajo (na drugi stopnji) o zadevah v zvezi z izrekanjem ukrepov kršilcev delovnih dolžnosti (v tem primeru bi lahko bil za dokončni sklep pristojen za to področje specializiran kolektivni izvršilni organ). c) Odločbo bo treba zavrniti predloge, po katerih naj bi bili delavski sveti delegatsko sestavljena telesa. V enotno organiziranih delovnih organizacijah delavski sveti kot najvišji organi upravljanja v delovnih organizacijah ne morejo biti delegatsko sestavljeni, (zato je potrebno, da vsak član delovnega kolektiva voli vse člane delavskega sveta), saj njihova narava dela in sprejete odločitve ne terjajo uveljavljanja nekih parcialnih interesov znotraj delovne organizacije, temveč uveljavljanja enotnega in celovitega interesa glede dela in razvoja delovne organizacije kot celote. Takšen volilni mehanizem je bil v preteklosti značilen za prakso marsikatere delovne organizacije, toda pokazal se je kot neustrezen in škodljiv. S tem sistemom smo v delovne organizacije praktično vnašali .skupščinski sistem — princip delegatskega sistema. d) Skrbno bi bilo treba proučiti tudi določila, ki opredeljujejo kriterije, po katerih se določa število kandidatov za člane delavskega sveta v posamezni notranji organizacijski enoti. Statut mora jasno opredeliti cilje, ki jih bo delovni kolektiv zasledoval ob sestavljanju kandidatne liste za posamezne organe upravljanja delovne organizacije. Kot edini kriterij smo doslej v praksi poznali' število članov posamezne organizacijske enote, po katerem se je določalo število kandidatov. V marsikateri delovni organizaciji, ki je v svoji notranji strukturi heterogena (v katerih določene organizacijske enote zaradi večje kvalitete vlože- nega dela in ne zaradi drugih razlogov ustvarjajo v primerjavi z drugimi organizacijskimi enotami večji dohodek), pa bi bilo potrebno poleg tega kriterija uveljaviti tudi kriterij višine ustvarjenega dohodka v organizacijah združenega dela znotraj delovne organizacije. e) Nikakor ne bi smeli dovoliti, da določila statuta uveljavijo zmanjšanje števila članov delavskega sveta. Za sprejemanje najpomembnejših odločitev je namreč tudi številčnost v sestavi organa porok za celovito uveljavljanje samoupravnih interesov v delovnem kolektivu. , f) Odločno je treba zavrniti normativne rešitve, ki zadevajo vključevanje predstavnikov drugih delovnih organizacij ali predstavnikov družbeno političnih organizacij v organe upravljanja bodisi na temelju vloženega dohodka ene delovne organizacije v osnovna ali obratna sredstva druge delovne organizacije ali na kakšni drugi osnovi. g) V nekaterih delovnih organizacijah se glede trajanja mandata članov delavskega sveta pripravljjo rešitve, ki odstopajo od sprejetih družbeno političnih stališč v zvezi z urejanjem tega vpi-ašanja. Komisije bi morale delovnim organizacijam priporočiti, da je najustreznejša mandatna doba za delavski svet največ do štirih let ali pa da ostanejo določila o mandatni dobi nespremenjena, kakor to posamezni politični delavci priporočajo. 4. Kolektivni izvršilni organi po ustavni opredelitvi določajo politiko izvrševanja v upravljanju delovne organizacije. Zaradi različnih predlogov, ki se porajajo v normativnih rešitvah delovnih organizacij pri opredeljevanju kolektivnih izvršilnih organov, je treba opozoriti zlasti na naslednje: a) Skladno s sklepi organov družbeno političnih organizacij v naši republiki se bodo številne delovne organizacije odločile za oblikovanje večjih kolektivnih izvršilnih organov. V tem primeru ne more nastopiti med njimi neko statusno razlikovanje (podrejenost enih organov drugim organom), temveč so vsi ti organi med seboj statusno izenačeni (to pomeni, da so vsi za opravljanje svojih izvršilnih funkcij odgovorni le delavskemu svetu). b) Nesprejemljivi in protiustavni so predlogi, po katerih bi naj, v kolektivne izvršilne organe imenovali posameznike po položaju (1. odst. XV. ustavnega amandmaja določa, da kolektivne organe voli delavski svet), ali voli po izključni predlaiateljski pravici direktorja (mandatarja)' — (glej 34. člen ustave SFRJ, ki jamči vsem občanom, da določajo kandidate za volitve v organe upravljanja), kot tudi predlogom , po katerih je možno za člane kolektivnih izvršilnih organov uveljaviti omejeno pasivno volilno pravico (glej 33. člen ustave SFRJ), Pretekle pridobitve naše samoupravne demokracije morajo ostati neokrnjene pri ob-ikovanju kolektivnih izvršilnih organov v statutih delovnih org&nizacij. c) Pri oblikovanju kolektivnih izvršilnih organov je potrebno poudariti, da se naj ti organi oblikujejo po delovnem — funkcionalnem načelu (prodaja, proizvodnja, nabava, varstvo pri delu ipd.) in ne po organizacijskem načelu. Pristop k oblikovanju teh organov po organizacijskem načelu bi krepil hierarhične odnose, ohranjal bi nasprotja med intelektulnim in fizičnim delom in povzročal številne druge škodljive posledice. 5. Med drugim je iz ustavnega amandmaja XV mogoče povzeti tudi načelo, da povezovanje/osebnega poklicnega dela v samoupravno organizacijo združenega dela uveljavlja nov temeljni odnos, v katerem postane združeno delo tudi upravljalsko delo, združeni proizvajalci pa samoupravljavci. Ustava ne določa več, kdo je individualni organ, in s tem dopušča možnost, da se v delovni organizaciji ustanovi in izvoli tudi več individualnih izvršilnih organov. Predloge, da se v delovni organizaciji ustanovi več individualnih izvršilnih organov, je treba podpreti, saj vidimo v tej obliki dejansko združevanje poklicnega in upravljalskega dela, začetek razreševanja problemov v zvezi z razlikami med intelektualnim in fizičnim delom, zlasti pa možnost, da razrešimo vprašanje osebne odgovornosti najodgovornejših posameznikov v delovni organizaciji. V zvezi z opredeljevanjem individualnih izvršilnih organov v statutih delovnih organizacij pa opozarjamo na naslednje: a) Funkcija individualnega izvršnilnega organa se nujno nave- zuje na določeno delovno mesto (tako kot se ta funkcija navezuje na delovno mesto direktorja). Za dela na tem delovnem mestu in za opravljanje funkcije mora torej posameznik poleg pogoja zaupnice (izražene z izvolitvijo) izpolnjevati tudi pogoje za zasedbo določenega delovnega mesta. V zvezi z opredeljevanjem pogojev za zasedbo takih delovnih mest se bomo morali odločno zavzemati, da bodo posebni pogoji resničen odsev trenutnih in bodočih zahtev za delo na teh delovnih mestih. Doseči je treba, da se določila z alternativnimi pogoji spremene v določila z dokončno določenimi pogoji. (Ta opredelitev naj bi veljala tako za direktorja kot tudi za druge individualne izvršilne organe). > b) Nekateri menijo, da ustavni amandma v celoti razveljavlja reelekcijski postopek za ponovno izvolitev direktorja. Normativnim rešitvam, ki bi na tak način opredeljevali vprašanje reelekcije, je treba nasprotovati. Direktor delovne organizacije je lahko po določilih 74. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja ponovno izvoljen le na podlagi javnega razpisa. Pri etoločanju postopka za reelekcijo drugih individualnih izvršilnih organov (ki niso na delovnem mestu direktorja delovne organizacije) pa je delovna organizacija avtonomna. Podpreti bi bilo potrebno tiste rešitve, po katerih se reelekcijski postopek prične z oceno preteklega dela in uspešnosti opravljanja samoupravne funkcije. Le v primeru, da je ta ocena (z glasovanjem) slaba, se reelekcijski postopek nadaljuje z javnim razpisom. c) Kljub ukinitvi paritetne sestave razpisne komisije ni možno zanikati potrebe po širšem družbenem vplivu tako na izbiro kandidatov za individualne izvršilne organe kot pri razreševanju drugih vprašanj. Tak vpliv pa se naj odslej odraža v agrumentirani razpravi z delovnim kolektivom, v kateri naj predstavniki občinske skupščine delovnemu kolektivu pojasnijo tisto, kar mu je bilo namenoma zamolčano. V,mislih imamo tista določila statutov, ki omogočajo, da se sej organov upravljanja in zbora delovnih ljudi lahko v primeru potrebe udeležujejo tudi predstavniki družbeno politične skupnosti. Taka določila v predlogih za spremembo statutov bi bilo koristno priporočiti tudi drugim delovnim organizacijam. d) V statutih so večkrat določila, ki omogočajo, »skrivanje« individualno odgovornih delavcev za sklepi kolektivnih organov upravljanja. Takšnim določilom bi bilo potrebno nasprotovati in terjati, da statuti jasno opredele individualno odgovornost posameznika, zlasti pa tistih posameznikov, ki poleg dela na svojem delovnem mestu opravljajo tudi funkcijo individualnega izvršilnega organa. Pri tem moramo vztrajati na načelu, da tisti, ki ni sposoben upravljati, tudi nima delovnih sposobnosti za delo na delovnem mestu. e) Individualni izvršnilni organi morajo biti v enakopravnem položaju med sabo in s kolektivnimi izvršilnimi organi. Kolektivnemu izvršilnemu organu šo lahko samo funkcionalno podrejeni (brez organizacijskega nad ali podrejanja), ne pa tudi formalno organizacijsko. Pri tem je treba delovne kolektive opozoriti na nujnost funkcionalne povezanosti zlasti kolektivnih in individualnih izvršilnih organov. Individualni izvršilni organi so statusno med seboj izenačeni in odgovorni le delavskemu svetu. Od tega načela lahko odstopimo le v primeru direktorja delovne organizacije,, ki je po določilih zakona' osebno odgovoren za zakonitost poslovanja in za zastopanje delovne organizacije in so mu v tem smislu podrejeni drugi individualni izvršilni organi. V nasprotju z* določili amandmaja so tiste rešitve, ki težijo za uveljavitvijo odgovornosti individualnih izvršilnih organov za odločitve s področja njihove individualne pristojnosti do nekega kolektivnega izvršilnega organa (najpogosteje poslovnega odbora). f) Pri delitvi individualnih izvršilnih pristojnosti ne gre le za delitev pravic glede sprejemanja odločitev, temveč prav tako in predvsem za podrobno določanje individualnih odgovornosti posameznika. Individualni izvršilni organi so organi upravljanja, katerih pravice in dolžnosti morajo biti določene v statutu. S tem v zvezi bi bilo koristno proučiti določila, v katerh so opredeljeni razlogi za predčasen odpoklic individualnih izvršilnih organov, ki jih po uveljavitvi amandmaja XV določijo delovne organizacije v svojih statutih. g) Nikakor ni mogoče pristati na normativne rešitve, po katerih bi naj mandat individualnega izvršilnega organa (direktorja) trajal »do njegove upokojitve«, »do izpraznitve delovnega mesta« itd.' Te rešitve so protiustavne, saj amandma terja, da delovna organizacija določi čas, za katerega se volijo izvršilni organi. Pri tem menimo, da so le redke tiste delovne organizacije, v katerih bi bilo smotrno dosedanje štiriletno mandatno obdobje spremeniti ozirema podaljšati. II. Dohodek in nj'egova delitev Statuti delovnih organizacij konkretizirajo osnovna določila temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka (32/68). S tem v zvez, .»-v .as., na naslednje: a) Ali se lahko upravni odbor ali delavski svet mimo nenapisanih statutarnih določil — in po kakšnih kriterijih — odloči za višjo stopnjo amortizacije? Menimo, da mora. statut delovne organizacije v skladu z razvojnim programom določiti vsaj politiko pospešene amortizacije, če že ne določi kriterijev za opredeljevanje, višjih amortizacijskih stopenj, kot so obvezne. V nasprotnem primeru namreč mimo statutarnih določil prejudiciramo delitev dohodka, zmanjšamo njegov obseg za delitev po splošnih aktih delovne organizacije, s tem pa vsaj formalno tudi pravico delavcev, da odločajo o vseh sredstvih za razširitev materialne osnove dela. b) Petnajsti člen istega zakona predpisuje, da samostojna organizacija združenega dela določa v splošnem aktu osnove in merila za razporejanje doseženega dohodka na sredstva za razširitev materialne osnove dela (vključno rezervni sklad) in na sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih Iju®. Kvaliteta osnov in meril 2a razporejanje bi zaslužila posebno obravnavo. Marsikje je ostalo določanje sredstev za osebne dohodke zgolj v odvisnosti od planiranega celotnega dohodka (ne dohodka). Ker pa se morajo pri določanju politike in meril za delitev dohodka delovni ljudje ravnati tudi po sprejetih samoupravnih sporazumih in dogovorih (čl. 5 TZUDD), lahko pričakujemo premik v kvaliteti meril ravno v uveljavljanju samoupravnih in družbenih sporazumov. c) V zvezi z delitvijo dohodka na sklade delovnih organizacij (poslovni, rezervni, skupne porabe) velja opozoriti, da večina delovnih organizacij ni izvedla ustreznih sprememb iz 9., 10. in 11. člena zakona o spremebah in dopolnitvah zakona o sredstvih delovnih organizacij (Ur. list SFRJ. 48/68), ki veljajo od 1. januarja letošnjega leta. Obveznost izločanja dela dohodka sicer ostane še naprej, vendar ne več po zakonskih določilih (2 o/o obratnih sredstev), temveč po statutarnih. Odslej delovne organizacije v statutih samostojno odrejajo višino izločanja v rezervni sklad, namen teh sredstev kot tudi pogoje za koriščenje teh sredstev. S tem tudi odpade dosedanja delitev na obvezni in neobvezni del rezervnega sklada. III. Informiranje Nesporno je, da današnja stopnja obveščenosti poleg izpolnjenih drugih pogojev omogoča večje in učinkovito sodelovanje posameznika pri izpolnjevanju svojih pravic in dolžnosti v okviru samoupravnega sistema. Kljub temu pa so na področju informiranja v delovnih organizacijah oziroma v njihovih splošnih aktih številne vrzeli, ki bi jih bilo koristno odpraviti ob spremebah statuta. a) Nesprejemljivo je. da v nekaterih delovnih organizacijah še vedno niso zapisane pravice in dolžnosti obveščanja, oziroma da niso normirali, kdo, kdaj, o čem in po kakšni poti obvešča posamezne člane ali celotni kolektiv. b) Dolžnost skrbeti za obveščanje se po določilih statutov daje v pristojnost zelo različnih organov in služb. Za organiziranje, izvajanje in razvijanje sistema celotnega obveščanja v delovni organizaciji mora skrbeti najvišji organ upravljanja, ki mora določiti politiko na področju obveščanja, ki se izraža v normativnih določilih v statutu in V drugih splošnih aktih. V delovnih organizacijah, ki imajo več kot 300 zaposlenih, bo primemo, da za izvajanje določene splošne politike obveščanja skrbi in odgovarja posebna komisija ali odbor za informacije. Tak kolektivni izvršilni organ samostojno odloča in uresničuje naloge v okviru samoupravne delitve dela. c) Statuti zelo raznoliko opredeljujejo odgovornost organa za informiranje. Odgovornost za informiranje je lahko vezana le na delavski svet kot najvišji organ upravljanja oziroma na svet .organizacije združenega dela. Neustrezne so rešitve, da odgovorni urednik, denimo tpe proti tistemu, ki ne bo izpolnjeval dogovorjenih norm v zvezi z obveščanjem. j\ VAŠE POHIŠTVO V LETU 1970 Izbirajte PATRICIJA CLAUDIJA ALEKSANDRA Za vas izdeluje aii nova florida BREST Cerknica