USTALITEV — STVAR NAS VSEH
(Nadaljevanje s 1. strani)
Številni razpravljavci so po uvod-nih besedah kritično in prizadeto analizirali gospodarski položaj v svo-jih delovnih organizacijah in ustali-tvena prizadevanja v prihodnjem obdobju. Nioa JevSnik iz Satumusa je v svoji razpravi podrobno razčle-nila položaj v svoji delovni organiza-ciji in dcjala:
»Od vseh proUemov je pri nas že od zafetka leta najbolj izstopal pro-Mem oskrbe z deriznani sredstvi, če-prav še ni bil znan med nastajanjem letnega načrta. Danes predstavlja Ujnčno točko težav v poslovanjo. vendar ga sedaj vgrejujemo tako v naše stabiBzadjske programe kot v naše srednjeročne planske doku-mente.«
Najnovejši stabilizacijski ukrepi ZIS in devalvacija dinarja so še po-spešili potrebe po deviznih sredstvih. O tem je Nina Jevšnik sodila:
»V prelekKh letih smo precej mo-demizirali našo proizvodnjo v vseh trefa temeljnih organizatijah. naba-vili smo tudi precej uvožene opreme s krediti inozemskii dobaviteijev. 7. devalvacijo so se povečalc naše ob-veznosri nasproti npm. kar v celoti povečuje vrednost izdelkov in njiho-vBi cen in močno vpiiva na poslabša-nje konkureitčnosti na tržišču.«
V Satumusu so povcčali napnrc.
da bi čimveč svojih izdelkov izvažali na konvertibilno iržišče in rezultati teh prizadevanj se kažejo že dancs. saj so v prvih mesecih v tozdu To-varna cmbalažc že rcalizirali celotni obseg izvoza v letu 1979 in tudi plan Tovarne avtoopreme  je uresničen.
V zvezi z resolucijo in sklcpi. ki obvezujejo delovne organizacijc. da mnrajo kriti uvoz z lastnimi deviz-nimi sredstvi, so v Papimici Vevčc načrtovali za leto 1980 očitno pove-čan izvoz. V prvih petih mesecih tega leta so v tem uspeli; dobrih 58 '/c več so izvažali kot v enakem obdobju lani. Težave so nastale po devalvaciji dinarja in po zamrznitvi cen. O tem je razpravljavec Andrej Zapušek po-vedal:
»Iz domsčti virov se oskrbujemo izključno le s cdulozo Bstavcev — s celidozu iglavcev, ki je glavna snro-vina, pa izkljo&io iz nvoza, ker je doma ni. Takn imamo za zmanjšanje uvoza zelo malo možnosti. Pojavlja se todi pritisk domačOi dobavitdjev, ki zahtevajo devizno participacijo za uvoz osnovnih substanc za njihove proizvode. Torej moramo izvoz šc povcčati. ker mu bo le tak izvoz zago-tavljal. da bomo lahko nspešno uva-žaB reprodukdjske materiale, ki za-gotavljajo naše kontinuirano obrato-vanje.«
O položaju v Julonu tcr o njih ukrcpih |c FrancŠolar ugotovil.daže
njihov gospodaTski načrt za lctn 1980 prcdvidcva. da bndo tudi letos gospodarili na robu rentabilnosti in na robu pozitivncga finančnega re-zultata. Mcnil |c:
»Predwem zandl prepozno mre-lJB«feae ceae mttnlMma (šde v apriU 1980) mo I. četotfe^e kMČaK z fe-gabo. Po<Kitati onnB, da sta proi-zvodaji ia ddo v I. ¦ nato vD.fi-MBiacM oMobja dobro polcka«. Zalo a»o ¦fnvičcao piKakovai. da poDctaa Uaaca «e bo ncgalhraa. Te rečue pa aam |e prekrižaia devalva-dja dlBaija. ki |e ceno sorovmc izredao povečaia. Zato m zaradi za-¦nmiieaii cen uA btddkoT proi-zvajaiao v tea hip« z Bgabo. PoJoiaj je še iof ko dabši, ker nas je deraiva-dja Bjeia ob pfluak sUsdišdh saro-va, a tudi ponbijeM saroviaa še ni bOa v ceioti plačaoa. tako da bomo moraM piačati še tečajno razEko. To praktično pomeni, da sno z dnžjo SBrovmo deiali že ves mesec dni.c
Član konfcrence iz Julona je po-srcdoval konfcrenci tudi ukrepc. ki so jih sprejeli samoupravni in diuž-benopolitični organi v te j dclovni or-ganizaciji.
Iz besed tudi dnigih razpravljav-cev je velo spoznanjc. da jc treta bolje načitnvati in ponovno prcgle-dati planskc dokumentc. več in boljc delati ter pnnzvajati kar sc lc da z domafimi surovinami pa seveda po-
slovati tako. da bi se uspešneje kot doslej vključili v mednarodno delitev dela. da bi z izvozom krili in celo prc-segli uvnz.
O zadnji seji je na konferenci po-ročal prcdsednik aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev Saki> Galk: »UstaHtveiie ukrepe ¦¦orajo izvajati vsi in lo vetja predv-sen za ddome orgaoizacije poseb-¦cga dražbeaega ponena.« Na ak-tivu so razčlenih problematiko stro-kovn jakov, ki jih pogrešajo v g<wpo-darekih nrganizacijah. Vzrok p<v manjkanja da je v odlivu boljših de-lavcev v administracijo. kjer je — po OD s<xleč— deki bolj cenjeno. Kri-tično so člani aktiva obravnavali tudi pristop k raznim samoupravnim spcv razumom: Medtem ko so nekaterc delovne organizacije sprejele vse samoupravne sporazume, so druge zanemarile tudi take. brez katerih ni dobrega gospodarjenja. Pri podpisu samoupravnih sporazumov so prc-malo upoštevane besede delavcev. ki da so vedno manj informirani o vse-bini samoupravnih sporazumov. jc zaključil poročtlo Saldb Galič.
V nadaljevanju je konfcrenca izvoKla Mirana Potrča v CK ZKJ in Štefana Korošca v CK ZKS ter potr-dila usianovitev svetov ZK v novih krajevnih skupnostih tcr novih osnovnih organizacij ZK v naši obči-"'¦                                                                 ŠAL