NAŠA OBČINA NAJ OSTANE PROLETARSKA
ZmanjSuje se vpliv poslovodnih, pa tehnokratskih in birokratskih struktur in ta vpliv prehaja na drugo stran, krepi se vloga delavcev. Prav lako je moč de-lavcev prisotna pri odlocitvah glede materialnih sredstev, česar se poslovodne strukture dobro zavedajo. Vloga ene ali druge strani pa zavisi od vsakega po-sameznega subjekta, od osveščenosti, pripadnosti, pripravljenosti na sporazu-mevanje itd.
Res je, da se v Ljubljani srečujemo z velikimi problemi, ki jih prinašajo s seboj delavci iz drugih republik in pokrajin. Moramo pa se zavedati, da če teh delavcev ne bi bilo, marsika-tera delovna organizacija v Ljubljani ne bi mogla opravljati svojih nalog, ker preprosto ne bi imela delavcev (npr. DO Snaga).
Glede proletarske občine in struk-ture delavcev, ki živijo v naši občini, torej proletariata, bi dejal, da sem ponosen nanj in bi želel, da naša ob-čina tudi ostane proletarska — delav-ska. Če to ne bi bila med revolucijo, verjetno ne bi dosegli toliko revohi-cionarnih uspehov, kot smo jih.
URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Zakon o združenem delu si utira pot. V Sloveniji smo sorazmerno že daleč, velikih razlik med posamez-nimi regijami ni. Drugače pa je v ne-katerih regijah dmgih republik in pokrajin. Dostikrat prideš v neprije-ten položaj, ko začneš govoriti o do-hodkovnih odnosih, o uresničevanju določb o združenem delu, o odnosih
proizvodnja — trgovina itn. Uresni-čevanje zakona v zvezi z delitvijo do-hodka in osebnih dohodkov še ne-kako gre, drugače pa je z dohodkov-nimi odnosi med proizvodnjo — tr-govino itn.
Glede dohodkovnih odnosov bi _poudaril, da smo v Sloveniji precej stvari razčistili in že rešili, ponekod pa se zapirajo celotni kompleksi.
Potrošnik pa mora biti zadovoljen s stanjem, kakršno je, ne glede na to, kaj bi lahko izbiral in kaj bi mu lahko nudili proizvajalci. Veliko delamo glede maloprodajnih cen, vrednote-nja dela v trgovini, dela v proizvodnji itn. Upamo, da bomo s sporazumi in v dogovoru s pristojnimi inštitucijami te stvari le rešili.
Pravico o delitvi dohodka in oseb-nih dohodkov so v samoupravnih aktih skoraj vsi uresničili, niso pa uresničili določb, ki govorijo o dolž-nostih organizacij oziroma delavcev. Tako je v Ljubljani 20% delovnih organizacij, ki nimajo srednjeročnih planov in tudi v naši občini je več de-lovnih organizacij, ki jih še danes ni-majo. Tako stanje glede srednjeroč-nega planiranja ugotavlja poslovna skupnost, ko mora npr. izdati neki delovni organizaciji ustrezno uvozno soglasje, pa ugotovi, da le-ta sploh nima srednjeročnega plana. Takrat pa ga »formalno« na hitro sprejmejo.
Glede planiranja bi dejal še to, da je v delovnih organizacijah velik problem pomanjkanje ustreznih de-' lavcev.
Nujno se moramo lotiti rebalansa planov, kjer so ti nerealni ali če jih ne uresničujemo. Vsekakor bo treba zakon o planiranju resneje izvajati.
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
V zvezi z združevan jem sredstev se zavedamo, da sredstva v celoti pripa-dajo delovnim organizacijam, ki jih ustvarjajo. Prepričan pa sem, da bi morali mnogo bolj poudarjati po-trebo po združevanju sredstev, kajti nemogoče je, da nekatere delovne organizacije trošijo sredstva nera-cionalno ali za namene, s katerimi ru-šijo razmerja na tržišču, podvajajo oroizvodnjo itn.
NADAUEVANJE NA 2. STRANT
(Nadaljevanje s 1. stianij
Ob združevanju sredstev vlada pri poslovodnih strukturah opor-tunizem, saj se preprosto izgovar-jajo, naj problem združevanja sredstev in skupnih naložb v inve-sticije reši »delavski razred«. Problem skupnih investicij je pri-soten vsepovsod, še zlasti v živil-ski panogi, ko razen sladkorne tovame, pa še to bi dejal »pod pritiskom«, ničesar ne gradirno s skupnimi vlogami. Premalo je novih idej, projektov zlasti v tem trenutku. Postavlja se resno vpra-šanje, kako čimprej naprej.
Pri nas smo se več kot dve leti trudili, da smo na področju razi-skovalne dejavnosti združili pri-bližno dva milijona dinarjev pri inštitutu Borisa Kidriča. Rezulta-tov seveda po enem letu še ni mo-goče pričakovati, toda že so poja-vi, ko hočejo nekateri odstopiti od sodelovanja.
USMERJENA GRADNJA
SOSESK JE ENOTNO
KONCIPIRANA
Pet ali šest let smo razčiščevali stvari, preden smo prišli do enot-
nega koncepta usmerjene grad-nje sosesk, kot je Štepanjsko na-selje. Ta koncept je bil sprejet v dokumentih CK, zanj so glasovali tudi vsi odborniki mestne in ob-činske skupščine. V zvezi s tem me zanima, kako so mogli posa-mezni člani IS mesta izjavljati, da je taka gradnja neutnnost. Ne trdim, da je tovrstna gradnja so-sesk idealna, ima pa zagotovljen poprečni standard, ima žolo, vrtec, trgovino, torej zagotov-Ijeno osnovno preskrbo, ki pa se-veda še ni zadostna (mi v Polju ali točnejc v Zadobrovi že 40 lct prosimo za trgovino, pa je še danes nimamo), res pa ni operne hiše niti gledališča — in teh ver-jetno tudi ne bo. Nekateri s« zav-zemamo za tako gradnjo, kot npr. na Vevčah, ko so stanovanja gra-jena okrog tovarne. Vendar na-čelo: toliko sosesk, kolikor je de-lovnih organizacij, tudi ni rešitve. Verjetno je narobe, ko govorimo o spalnem naselju, verjetno tudi ni prav, da jih hkrati gradimo šest ali celo več. Morda bi bila dovolj tri, pa ta kompletna.
POLDE MAČEK