Izdala Tovarna emajlirane posode Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon št. 25-25 Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tiska CP »-Celjski tisk« v Celju
C
l»
j
!>
!
«»
}
i
c
\
c
I»
\
I»
(»
<»
i
(J
o
('
c
(»
I»
J
J
\
('
}
i
NE OSTAJAJMO SREDI POTI
Imamo svoj voz. Vajeni smo ga in tudi on je vajen nas. Poznamo ga do vseh nadrobnosti.
Enajst let je minilo, kar smo ga zapeljali na pot, ki se je že od vsega začetka rahlo vzpenjala. Začetek te poti obeležuje datum, ki je vklesan v ploščo, ki nas vsak dan spominja tega dogodka. Tega dne smo postali lastniki našega podjetja.
Nekaj let pozneje smo prišli do prve prelomnice na naši poti. Tedaj smo opazili, da se pot, po kateri smo vozili naš voz, pričenja bolj strmo vzpenjati. Nič več ni položna kakor doslej. A vendar voz zato ni zmanjšal hitrosti. Še hitreje se je pričel približevati svojemu cilju. Saj smo tedaj vsi vedeli, da večja strmina pomeni hkrati tudi manjšo razdaljo, ki nas loči od cilja.
S skupnimi močmi in nenehnim razumevanjem smo pririnili voz do naslednje točke na poti — do decentralizacije delavskega samoupravljanja. Do decentralizacije, ki jo obeležuje predvsem novi način delitve osebnega in čistega dohodka v podjetju, demokratični medsebojni odnosi in odločanje na najširši ravni. Pred nami je v tem hipu tretja etapa naše poti in mi smo z našim vozom na tistem delu poti, odkoder se vidi cilj lepše in razločneje kot drugod.
Cilj je lep in vabljiv. Na cilju se nam obeta višji osebni standard, večji osebni dohodki — skratka — obeta se nam blagostanje.
In kot je to vedno v življenju, je tudi naš zadnji del poti najbolj strm in najtežji. Vendar ga bomo premagali, premagali s skupnimi močmi, ker se zavedamo, da pride prav pri tem vzponu najbolj do izraza prizadevanje slehernega izmed nas. Ze zavoljo lepega cilja bomo zastavili vse moči, da ga dosežemo. To je tako zanesljivo, kakor je zanesljivo dejstvo, da smo celovit kolektiv, dober in discipliniran, ki je bil eden med prvimi na cilju vsake vmesne etape.
Nemara je bilo potrebno, da smo si pred startom odpočili in si nabrali novih moči. Zato pa mora naš voz kreniti navkreber v naslednjih mesecih še hitreje.
Naš cilj je znan — pot se pa imenuje izpolnitev planskih obveznosti, rekonstrukcija, večja storilnost, boljše gospodarjenje in boljša organizacija dela.
Pot se vzpenja strmo — zato je tudi nagrada na cilju poti bolj bogata kot kdajkoli doslej.
ZAKLJUČNI RAČUN lf)ž	KONČAN
V februarju je bil končan zaključni račun našega podtip jetja, ki so ga potrdili organi delavskega samoupravljanja.
O vseh zanimivih nadrobil nostih zaključnega računa, bomo obširneje poročali v naslednji številki našega ča-Štp sopisa. Zvedeli smo, da je zaključni račun potrdil dob-ro gospodarjenje v pretek-"" lem letu.
6LASIL0 DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE CENE1!
OB VISOKEM OBISKU V NAŠEM PODJETJU
Sem za najprimernejše oblike decentralizacije
DELAVSKEGA SAMOUPRAVI JANJA, JE IZJAVIL EDVARD KARDELJ OB NEDAVNEM OBISKU V NAŠEM PODJETJU. POLEG NJEGA SO SI NASE PODJETJE OGLEDALI PREDSEDNIK ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE PETAR STAMBOLIČ, PODPREDSEDNIK FRANC LESKOŠEK-LUKA TER ČLAN ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA MILENTIJE POPOVIČ. V NJIHOVEM SPREMSTVU JE BIL SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA Z K TONE SKOK.
Visoki gostje so si najprej ogledali nekatere obrate, ki so jim jih razkazali glavni direktor Vladimir Veber, zvezni ljudski poslanec Albin Lesjak, predsednik DS Stane Dvoršak, sekretar tovarniškega komiteja Stevo Pratnekar in namestnik predsednika UO Srečko Jamnišek. Po ogledu podjetja so se visoki gostje zadržali v podjetju, kjer so se s predstavniki družbenih in političnih organizacij pogovarjali o tekočih problemih.
Ritem dela, ki ¡e nadpovprečen
Visoki gostje so obšli skoraj vse tovarniške prostore. Ogledali so si način proizvodnje diskov in od-preskov za avtomobilsko industrijo, zatem so obšli surovinske obrate in si ogledali nove dozidave za skladišča reprodukcijskega materiala ter radiatorski oddelek. Pot jih je vodila skozi mineralni mlin v dekor oddelek, kjer so si ogledali postopek žganja posode. Dalj časa so se zadržali v emajlirnici in si ogledali nove elektro kontinuirane peči. Tu so jim predstavniki podjetja nadrobno obrazložili organizacijo dela v našem največjem obratu. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj si je s prav posebnim zanimanjem ogledal način ročnega nanašanja e-majla na ¡posodo.
Že med obhodom podjetja smo opazili, da je podpredsednik Franc Leskošek-Luka dober poznavalec našega podjetja. Poleg članov našega podjetja, je tudi on tolmačil gostom posamezne delovne operacije, ki so specifične za naše podjetje.
Za emajlirnioo so si ogledali še skladišče gotovih izdelkov. Ustavili so se pri vagonih, kjer jim je glavni direktor povedal, zakaj in kako nameravamo v bližnji prihodnosti prestaviti industrijski tir.
Ogled podjetja so zaključili nekaj po enajsti uri. Član Zveznega izvršnega sveta Milentije Popovič je dejal, da ga je pri ogledu podjetja najbolj impresioniral hiter ritem dela. Dejal je, da je to opazil po ogledu nekaterih drugih podjetij.
Srečanje na stopnišču upravnega poslopja
Medtem, ko so se predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, član Zveznega izvršnega sveta Milentije Popovič in sekretar Občinskega komiteja Tone Skok s predstavniki našega podjetja vzpenjali po stopnicah proti sejni dvorani, smo bili priča majhnega dogodka.
Predsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in podpredsednik Franc Leskošek-Luka sta srečala na stopnišču Reziko Kač. Snidenje je bilo prisrčno. Rezika je videla Edvarda Kardelja prvič po štirinajstih letih, zato se ne smemo čuditi, če jo je srečanje navdalo s tolikšno radostjo. Tudi Edvard Kardelj in Franc Leskošek-Luka sta se razveselila srečanja. Edvard Kardelj jo je vpra-
šal, če je še vedno zaposlena pri nas in kako se počuti. Odgovorila je, da ji je dobro. Ob slovesu ji je dejal Edvard Kardelj, da ga je zelo veselilo, ker sta se srečala.
izredno zanimanje visokih gostov za delo našega kolektiva
V	sejni dvorani upravnega poslopja se je nato razvila živahna ' razprava o vseh aktualnih problemih v našem podjetju. Gostje so se predvsem zanimali za način delitve čistega dohodka in osebnega dohodka v podjetju. O tem ter o nagrajevanju delavcev po učinku so visoke goste informirali predstavniki naših gospodarskih, družbenih in političnih organov. Glavni direktor je posebej naglasil, da so člani našega kolektiva upravičeni na nagrade, ki jih delimo za učinek pri delu, za štednjo pri materialu, pri režiji in pri amortizaciji osnovnih sredstev. Edvard Kardelj je v tej zvezi povedal, da mora vsak delavec vedeti vnaprej, -koliko bo zaslužil.
V	nadaljevanju razprave je Edvard Kardelj izrazil svoje mnenje, da imamo premalo število ekonomskih enot. Tudi tokrat je posegel v razpravo Franc Leskošek-Luka, ki je tovarišu Kardelju pojasnil, da smo vsled specifičnih pogojev v našem podjetju prisiljeni obdržati omejeno število ekonomskih enot. Nedvomno je naš cilj popolna decentralizacija. Vendar pa moramo za to najprej ustvariti pogoje. V našem podjetju moramo specializirati proizvodnjo, ker le specializirana proizvodnja bo lahko temelj najširše decentralizacije. To pa je hkrati tudi cilj naših prizadevanj.
Sem zato, je dejal Edvard Kardelj, da v podjetju najdete najprimernejše oblike decentralizacije. Jaz nisem za decentralizacijo za vsako ceno. Zavedati se morate, da je prav v samoupravljanju na najširši osnovi bistvo socializma, sodobne ekonomike in novih družbenih odnosov.
Zanimali so se še za našo kadrovsko socialno politiko in za oblike izobraževanja v podjetju.
Bodoča urbanistična ureditev okolice našega podjetja in... dekorji
Visoki gostje so si z zanimanjem ogledali makete, ki prikazujejo naše podjetje pred in po
rekonstrukciji. Njihovo pozornost je posebej pritegnila maketa urbanistične ureditve širše okolice našega podjetja. Na -tej maketi je vidna rešitev predela pod Golovcem. Rešitev je dokaj kompleksna in je ena najboljših urbanističnih variant, ki pri svoji rešitvi upošteva vse specifične pogoje Gaberja in Celja.
Med zanimivo in plodno razpravo so se gostje dotaknili tudi problema naših dekorjev. Zdijo se jim nesodobni. Poudarili so, da si v inozemstvu podjetja zelo prizadevajo, da so njihovi izdelki okusni in sodobni. Pri njih je to vprašanje ugleda in časti. Sodijo, da bi v našem podjetju morali dekorjem in industrijskemu oblikovanju posvetiti več pozornosti. Vi, so dejali, industrija za široko potrošnjo, morate negovati okus našega človeka. V zvezi s tem so jim tovariši pojasnili, da si v našem podjetju zelo prizadevamo, da bi odklonili to pomanjkljivost, ki se je zavedamo. Tudi Tone Skok je tovarišem pojasnil, kako rešujejo v okviru komune to vprašanje.
Ob slovesu so predstavniki našega podjetja podarili visokim gostom nekaj naših izdelkov. Izrazili so tudi željo, da nas bi obiskali še večkrat.
Izjava
tov. LeskoSka-Luke ob slovesu
Naprosili smo podpredsednika Franca Leskoška-Luko za izjavo za naš časopis. Tovariš Leskošek nam je z veseljem ustregel:
Danes sem bil po krajšem presledku ponovno v vašem podjetju, je dejal tovariš Leskošek, in ko sem si ogledal obrate, so mi prav posebno ugajale spremembe, ki sem jih opazil. Nove elektro kontinuirne peči, novi polavtomatski in avtomatski' stroji, linijski sistem, ki ga uvajate ter neprimerno večja delovna disciplina so stvari, ki jih obiskovalec takoj opazi.
Dobro poznam vaše probleme in težave. Zato vam polagam na srce, da bi še z večjo vnemo nadaljevali z začetim delom. Zavedati se morate, da ekonomske enote, racionalno koriščenje surovin, boljša organizacija dela, zlasti pa dobri medsebojni odnosi — niso prazne besede. To so stvari, ki so naša prihodnost, dejstva, ki bodo v najkrajšem času dobila svoj ekonomski epilog, ki se bo odrazil na višjih osebnih dohodkih vsakogar izmed vas.
Pri vašem delu vam želim v imenu tovarišev, ki so si danes ogledali vaše podjetje in se pohvalno izrazili o vašem delu ter v svojem lastnem imenu, še ve-veliko uspehov.
Člana Zvezne industrijske zbornice
v našem podjetju
V-l JapLl
B8»98888888883afc.
Plodnega posvetovanja so se udeležili skoraj vsi predstavniki celjskih gospodarskih organizacij
Podpredsednik Zvezne industrijske zbornice Zvonko Morič in finančni izvedenec dr. Jovo Markovič sta se udeležila posvetovanja, kateremu so prisostvovali poleg nekaterih naših vodilnih uslužbencev tudi direktorji večjih celjskih gospodarskih organizacij.
Z naše strani so se posvetovanja udeležili glavni direktor, direktor sektorja ekonomike, direktor računovodstva in vodja oddelka za planiranje investicij. Pogovorjali so se o novem gospodarskem sistemu in problemih, ki se pojavljajo v praksi v zvezi z uvajanjem novih gospodarskih instrumentov. Posvetovanje je trajalo nekaj nad dve uri.
e
Komentar je skoraj nepotreben: nestrokovno in neodgovorno naložena pločevina ... nered.
Zgodilo se še ni nič, ker imamo navado, da »zvonimo po toči«. Sedaj se vprašajmo, kdo bi bil odgovoren za življenje človeka, katerega bi ta pločevina pokopala pod seboj?
Dokler se nič ne zgodi, takšne napake z veliko nejevoljo odpravljamo češ, kaj se pa more zgoditi? Kdo pa ima tam kaj iskati? Ima ali nima. To je povsem vseeno. Lahko bi imel. Zato poskušajmo naše »zvonjenje« urediti tako, da nas bo opominjalo prej, ko se zgodi najhujše. To opozorilo naj -tfelja v vseh primerih... in varnejše bo naše delovno okolje.
IZVAŽAMO PREKO KOPRA

Ob 10-letnici uvoznega oddelka
Naš uvoz
Doslej se je naša izvozna služba posluževala pristanišč Reke in Trsta, včasih pa tudi Hamburga in Genove — za izvoz v nekatere ameriške dežele. Slovensko podjetje za pomorski prevoz Splošna plovba iz Pirana pa se z vključevanjem sodobnih plovnih objektov vse bolj uveljavlja v linijski in svobodni plovbi. To ima velik pomen za razvoj slovenskega pomorstva in še posebej za luko Koper, kjer bodo čedalje bolj pogosto pristajale ladje tujih pomorskih družb.
Pri tem je važno omeniti, da za luko ni pomembno samo to, da obstoja možnost krcanja, temveč je prav tako pomembna dobro organizirana luška in špe-diterska služba. Tudi notranji transport, torej do luke je važen činitelj. Dokler ne bo zgrajena železniška proga do Kopra, bodo imela pač avtoprevozniška podjetja več posla.
Ta prespektiva in pa znižanje
Kje bomo razstavljali v letu 1962?
V letu 1962 bomo razstavljali naše izdelke na sledečih mednarodnih sejmih v inozemstvu, ki jih organizira Zavod za gospodarsko propagando pri SSTK v Beogradu:
Trst, Izmir, Solun, Dunaj, Leipzig, Budimpešta, Poznanj, New York, Cikago, Toronto, Damask, Bruxelles, Velington, Conakry, Djakarta.
avtoprevozniških tarif za naše blago na raven železniških, ki smo ga dosegli pri prevoznikih, je navedlo tudi našo izvozno službo, da je pričela misliti na kr-canje našega blaga, ki je namenjeno v prekomorske države, v tem edinem slovenskem »oknu v svet« Za začetek smo se že nekajkrat poslužili Kopra za izvoz na Bližnji Vzhod, ,in sicer na takoimeno-vani liniji »okoli sveta«. Pričakujemo, da se bodo v tej liniji pridružile še druge na relacijah, ki so zanimive tudi za nas.
Obnovljen izvoz na Ciper
V letu 1957 so takratne angleške oblasti na Cipru ukinile izdajo uvoznih licenc za emajlirano posodo jugoslovanskega porekla. Letno smo na otok izvozili okoli 30 ton naše emajlirane in pocinkane posode.
Po petih letih, ko je bil podpisan v Nicosiji trgovinski sporazum med Ciprom in Jugoslavijo in ko je uvoz naše emajlirane posode zopet dovoljen, smo prejeli prva naročila. Delo v zvezi s ponovno uvedbo naših izdelkov bo težavno, ker se je konkurenca, ki nudi nižje cene, med našo odsotnostjo močno uveljavila. Upamo pa, da bo renome naših izdelkov pri tem odigral odločilno vlogo.
Izvoz na Ciper res ni odločilen za naš celoten plan izvoza, je pa upoštevanja vreden zato, ker je Ciper ena prvih uvoznic naše posode po drugi svetovni vojni.
Med -letom 1962 bo poteklo 10 let, odkar je pričel uvozni oddelek naše tovarne v okviru zunanjetrgovinskega sektorja s popolnoma samostojnim uvozom vsega za našo proizvodnjo potrebnega osnovnega in pomožnega reprodukcijskega materiala in opreme. Nedvomno je, da je vsa leta nazaj v pogojih delavskega samoupravljanja in posebno še v preteklem letu, uvozni oddelek s pravočasno preskrbo surovin v precejšnji meri prispeval k izvršitvi naših planskih obveznosti oz. letnih planov proizvodnje.
Z ozirom na specifičnost naše proizvodnje in kvalitete naših izdelkov je potrebno, da naša tovarna krije vrednostno preko 50% svojih potreb s surovinami iz uvoza. Ce pogledamo nekaj let nazaj vidimo, da se je istočasno z vsakoletnimi povečanimi plani naše proizvodnje sorazmerno povečal tudi uvoz surovin. Tako smo n. pr. v letu 1956 uvozili surovin v količini ca. 5800 ton v vrednosti nekaj čez 1,100.000 dolarjev, medtem ko je znašal uvoz v letu 1961 že v količini ca 8100 ton in v skupni vrednosti že preko 1,250.000 dolarjev.
Po strukturi uvoza odpade po posameznih panogah in surovinah računajoč po vrednosti na:
a)	uvoz valjanih izdelkov 85%
ca.
b)	uvoz kemikalij in ostalih
surovin	12X
cj uvoz pomožnega materiala	3%o
Iz strukture uvoza je potemtakem razvidno, da odpade največji delež na uvoz valjanih izdelkov v okviru katerih odpade pretežni del na dekapirano pločevino v letni količini ca. 6—7000 ton. Nadalje uvažamo še kotlovsko pločevino ca. 5—6000 ton letno in v manjših količinah toplovaljane trakove, belo in nerjavečo pločevino. Večino teh materialov smo do sedaj uvažali predvsem iz zahodno evropskih držav, od katerih je bila daleč na prvem mestu Italija s ca. 4—5000 tonami, Za-padna Nemčija s ca. 1000 tonami, Avstrija s ca 700 tonami in manjše količine iz Francije. Iz vzhodnoevropskih držav uvaža podjetje največ pločevine iz Poljske in nekaj manj iz SSSR.
Večino kemikalij in ostalih surovin, potrebnih predvsem za izdelavo emajlov, uvažamo v pretežni večini iz Zapada in nekaj tudi iz Vzhoda. Od najvažnejših osnovnih surovin pripada prvo mesto priroboru odn. boraksu s ca. 500 tonami letno z uvozom iz ZDA, nadalje titandioksida v količini ca. 130 ton iz Italije, kobalt oksida iz Belgije, nikel oksida iz Zapadne Nemčije, emajlnih barv iz Anglije, Zapadne Nemčije in Holandije itd. Iz vzhodnoevropskih držav pa uvažamo največ je-davca v količini ca. 70 ton, sintetičnega kriolita v količini ca. 20 ton in kalijevega nitrata iz Demokratične republike Nemčije, salmijaka iz Poljske, emajlne gline iz češke in natrijevega nitrata iz Bolgarije.
Med pomožni material, ki ga uvažamo, sodijo v glavnem najrazličnejši rezervni deli za naš strojni park, kakor stiskalnice, oblikovalne in vtiskovalne klopi, škarje za rezanje pločevine itd., sem prištevamo še razne materiale za vzdrževanje kot n. pr. ognje in kislino odporni material za lužilni stroj, žarilno peč in za izdelavo rešetk pri konti pečeh. Nadalje silicium karbidne opeke za plinske konti peči in muflovke, porcelanske in steatitne krogle za emajlne mline itd. Ves omenjeni pomožni reprodukcijski material v pretežni meri uvažamo iz Zapadne Nemčije in Avstrije.
Vsa ta devizna sredstva za uvoz
naša tovarna dobi iz Centralnega deviznega fonda, od naše Narodne banke. Seveda so posamezne devizne dodelitve v najtesnejši povezavi z prilivi tujih plačilnih sredstev v našo državo, ki so na drugi strani najtesneje povezani z realizacijo izvoza vsega jugoslovanskega gospodarstva. Prav pri deviznih zahtevah ima naša tovarna največje težave, kajti od deviznih dodelitev zavisi, če bo naša proizvodnja pravočasno preskrbljena s potrebnimi surovinami. Ni odveč, če povemo, da zaradi dokajšnjega izvoza izdelkov naše tovarne na tuja tržišča in s tem direktnega ustvarjanja tujih plačilnih sredstev predvsem s področja čvrstih konvertibilnih valut ima naša tovarna vso pomoč pri naših državnih organih in Narodni banki. Iz tega razloga je nujno potrebno, da prodajo naših izdelkov v tujino še pospešimo in z izvozom ustvarimo čim več deviznih sredstev in si na ta način zagotovimo dodelitev potrebnih deviznih sredstev.
Razen preskrbe z reprodukcijskim materialom je uvozni oddelek v letu 1960 prevzel še uvoz nove investicijske opreme iz investicijskega programa prvega dela I. etape rekonstrukcije. Prav v letu 1961 je bil že zaključen pri inozemskih dobaviteljih velik del potrebne opreme in strojev za
Pred nami je poročilo. To je trinajst gosto popisanih listov z njegovo drobno pisavo. Vsak dan
—	en list. En list poln drobnih, v telegrafskem stilu pisanih beležk. Ker nam, žal, prostor ne dopušča, da bi objavili poročilo v celoti, se tokrat omejujemo le na tiste stvari, ki jih je tov. Zupa-nek zabeležil pri obiskih v nekaterih zahodnonemških in francoskih podjetij in ki bi jih mogli s pridom uporabiti v našem podjetju. Hkrati z beležkami povzemamo tudi njegov slog.
Tovarna »National« v Augsburgu. Tu izdelujejo registrirne blagajne, računske in predvsem sodobne knjižne stroje. V tem podjetju je opazil naslednje:
—	pri brusilnih strojih na ko-lutne plošče brusilci ne nosijo očal. Nad brusom je stabilno nameščeno zaščitno steklo;
—	pločevino — plošče dolge 2 m, široke 60 cm in debele 1,25 mm vlagajo v stroje z magnetom, pritrjenim na zapestju leve roke;
—	za odpadno čistilno vodo so po delavnicah nameščeni pločevinasti zaboji;
—	ekscentri pri stiskalnicah so priklenjeni z verigami;
—	diplome za 10, 15, 20 in 25-letno delo v podjetju so uokvirjene in izobešene na vidnem mestu v delavnici.
—	pred vsemi vhodi v delavnice so razglasne deske. Na njih so objavljene vse racionalizacije s fotografijo racionalizatorja in opisom vrednosti racionalizacije ter zneskom, ki ga je racionali-zator dobil za svoje delo.
—	glavna kontrola strojev in sestavnih delov je v sestavljalnici. Vsi delavci so avtokontro-lorji in imajo zato vse potrebne
prvo etapo in precejšen del te opreme tudi uvožen in montiran v naši tovarni. Med najvažnejšo opremo in stroje, ki so bili v preteklem letu uvoženi, montirani in dani v obratovanje sodi vsekakor uvoz dveh elektro-konti peči iz Holandije od katerih je prva pričela obratovati že 1. maja in druga 29. novembra lani. Nadalje so bili uvoženi še drugi stroji. Med drugim dve težki oblikovalni klopi za izdelavo avtomobilskih koles in alu-posode iz Zapadne Nemčije in vrsto druge opreme, s katero smo modernizirali naše obrate. Letos pa bomo uvozili in montirali še vse preostale stroje iz prve etape rekonstrukcije. Med njimi so večstopenjska stiskalnica, žarilna peč in 400-tonska stiskalnica iz Zapadne Nemčije ter montaža lužilnega stroja, nabavljenega v Avstriji.
Pri zaključevanju in realizaciji vsega imenovanega reprodukcijskega materiala in opreme je moral uvozni oddelek neprestano zasledovati spremembe in pogoje na inozemskih tržiščih, tehnične izsledke, načine kreditiranja Le tako je lahko pravočasno in pod najugodnejšimi pogoji uvozil potrebni osnovni in pomožni reprodukcijski material kot tudi investicijsko opremo, s čemer je znatno prispeval k pravočasni izvršitvi postavljenih planskih obveznosti
merilne in kontrolne pripomočke. — stroj, ki ga je zavrnila glavna kontrola označijo z rumeno zastavico. Ce pri ponovnem pregledu stroj ni sposoben za skladišče, ga označijo z rdečo zastavico, kar pomeni, da ga morajo demontirati.
Naslednje podjetje, ki si ga je tov. Zupanek ogledal, je IBM v Stuttgartu. Njegovo pozornost je pritegnila posebna kartica, ki jo je dobil vsak obiskovalec podjetja. Vse obiskovalce so razdelili na več manjših skupin, ki so se razlikovale po barvi kartic, ki so jih nosili. Tudi njihov spremljevalec je nosil kartico v isti barvi. Prav zanimiva so opozorila, ki so natisnjena na karticah:
—	kje je dovoljeno hoditi in kje ne;
—	prepovedan je prestop preko rumene črte, ki označuje transportno pot;
—	prepovedano je fotografiranje;
—	obiskovalci morajo ostati v skupini. Vprašujejo lahko le vodjo skupine;
—	ne smejo se dotikati strojev;
—	pri obhodu morajo paziti na okolico (kabli, transporterji, napeljave);
—	obvezno morajo nositi zaščitna očala tam, kjer je to potrebno. Očala dobijo pred vhodom v delavnico;
—	ne smejo motiti delavcev pri, delu;
—	v primeru, da bi se kdo izgubil, naj gre do vodstva delavnice, ki ga bo napotilo do njegove skupine;
—	zato, ker ste upoštevali napotke, se vam podjetje zahvaljuje.
Nadaljevanje na naslednji strani
Popotovanje z odprtimi očmi
Direktor sektorja ekonomike, tov. Milan Zupanek, se je udeležil mednarodnega seminarja za mehanografijo in administrativno poslovanje v Aachenu. Spotoma si je ogledal tudi nekatera podjetja v Zahodni Nemčiji in Franciji. Posredujemo vam nekaj njegovih zapiskov s popotovanja.
EAM¡$ike¿>
Nadaljevanje s prejšnje strani
Na prvi strani kartice pa so postavljena tri zanimiva vprašanja:
—	kaj bi bilo po vaši sodbi treba v našem podjetju izboljšati?
—	kaj je v našem podjetju posebno dobro urejeno in kaj nam je, po vaši sodbi, organizacijsko najbolj uspelo?
—	če ste voljni, napišite svoj naslov.
Tovariš Zupanek je opazil, da pri IBM tekmujejo, kdo bo povzročil najmanj delovnih nezgod. Do tega zaključka so ga pripeljale izobešene table:
—	»nobene nesreče v zadnjih X mesecih, ki bi imela za posledico izgubo delovnega časa«.
Te informativne table visijo običajno na stropu vsake delavnice. Besedilo je izpisano na obeh straneh.
To so ugotovitve v dveh podjetjih, ki jih je obiskal tovariš Zupanek. Podjetij je več — zato tudi ugotovitev nismo izčrpali. Prihranili si jih bomo za eno od naslednjih številk našega časopisa.
Napredovati! Toda kako...?
Ce človek vidi veliko število vlog, s katerimi kandidirajo naši ljudje na razpisana vodilna delovna mesta, mu postane kar nekam prijetno, saj je to vendar znak, da imamo med delavci še dosti bodočih sposobnih skupinovodij in delovodij, ki bodo zamenjali »stare mačke«, ko bodo odšli v zasluženi pokoj. Veseli smo, da ljudje verujejo vase in v svoje zmožnosti, ker je v tej veri skoraj polovica uspeha. Do tega spoznanja je prišel že Napoleon, ko je nekoč izjavil, da ne bi dal počenega groša za tistega rekruta, ki ne verjame že v naprej, da nosi v svojem tornistru maršalsko palico.
Kolikor je samozavest tudi pozitivna, moramo vendar misliti še na drugo plat uspeha, ki je pa ne moremo pričarati z domišljijo, temveč le s trdim delom in učenjem. Včasih je bilo dovolj, če si rekel: »Moj stari oče so tako delali in moj oče, pa meni še zdaj ne bo treba drugače!« Toda doba lesenega pluga in furmanske vprege je mimo, zato moramo otresti s sebe tudi vse tiste nazore, ki izvirajo iz »dobrih starih časov«.
Pa boste vprašali: kaj imajo vendar stari nazori opraviti z napredovanjem? Cisto enostavno: če je nekdaj delavec napredoval, je delal na novem delovnem mestu samo tisto, kar je mislil, da se je naučil od prejšnjega preddelavca. To je danes res premalo, ker moramo vendar jutri delati boljše in lepše kakor včeraj, če hočemo tudi lepše živeti.
Rad bi vam posredoval pravi, resnični primer. Večja, skupina delavcev se poteguje za tri, štiri p reddelavska delovna mesta v emajlirnici. Vsak od njih ima že bogato delovno prakso, nekateri so že deset, ali še več let v emajlirnici in so ponosni na svoje izkušnje. Med njimi so takšni, ki že delj časa opravljajo posle na delovnem estu, za katerega se potegujejo. Toda tukaj je druga težava. Delovno mesto je eno samo, kandidatov pa več. Kako torej iz-
birati? Mar bomo žrebali? Ne, to vendar ne gre! Izbrali smo drugo pot, ki je pa hudo, hudo bridka za prenekatero težko roko. Ko so se sestali, so dobili v roke papir in svinčnik — skoraj kakor v šoli — in sedaj pokaži s tem nevajenim orodjem, kaj veš o svojem delu! Vprašanja so bila preprosta in za vsako stroko drugačna: pri kakšni temperaturi se žgejo emajli; kakšno orodje rabiš pri svojem delu; kaj se zgodi, če je posoda premalo lužena; naštej številke naslednjih artiklov... in podobno. In potem je bilo marsikomu bolj vroče, kakor če bi delal ves šiht pri peči. Nekateri so bili na tihem hudi, nekateri ogorčeni, celo na glas so protestirali in iz prigovorov se je dalo približno razbrati tisto: »moj stari oče so tako delali in moj oče ...«, pri tem pa so čisto pozabili, da je takrat postal »forarbajter« tisti očetov sodelavec, ki je napravil najlepšo grbo...
Končno so bile naloge le gotove, marsikdo pa hudo užaljen, češ, kaj bo meni ta neumna teorija? Ampak ta »neumna teorija« je pokazala nekaj prav zanimivega: nekateri so odgovarjali izčrpno in pravilno, drugi pa, ki so prav tako že dolga leta imeli vsak dan termometer pred sabo, so hoteli žgati krovni emajl na temperaturi od 700° C do kar 1000° C. Ali pa niso
našteli niti polovico svojega orodja ali inštrumentov. Oh ti ljubi stari časi! Saj so še vedno v naših glavah! Ali pa so mogoče vsi tisti dragi inštrumenti samo zaradi tega v delavnicah, da jih razkazujemo gostom?
V zadnji številki »Emajlirca« smo brali, da je v Jugoslaviji že 15 emajlirnic, da proizvajajo ponekod v svetu še cenejšo posodo, in da je torej naša prva skrb kvaliteta. Trgovec pa ne bo ocenjeval kvalitete »na približno«, kakor naši stari očetje temperaturo v peči po barvi užarjenosti. Trgovci imajo danes tudi inštrumente! Ampak že brez inštumen-tov se vidi, kaj je ostalo od krovnega emajla pri temperaturi 1000” C...
Če torej nočemo, da bi nam nekega dne trgovci obrnili hrbte in pustili preko 2700 ljudi brez kruha, moramo postaviti na vodilna mesta samo najboljše ljudi, to je tiste, ki največ vedo o svoji stroki! Nočemo samo napredovanja po letih, napredovanja po protekciji, napredovanja za vsako ceno, marveč napredovanje po znanju! Praktično delo in izkušnje so seveda še vedno najvažnejšo osnova, vendar brez dodatne izobrazbe na delovnem mestu ne pomenijo več, kakor tekma svetovnega prvaka v teku na 1000 m s šepavim človekom — ki sedi v avtomobilu.
Če torej hočeš napredovati, pojdi poprej k delovodji ali obra-tovodji in ga vprašaj kaj moraš znati. Ne bo ti odrekel pomoči. Povedal ti bo kar ve in ti dal potrebno knjigo ali pa povedal kje jo dobiš. -In končno — zahtevaj izobrazbo, zahtevaj tečaje, saj je vendar prijetneje zaslužiti več. Jutri pa hočemo vsi živeti lepše in boljše!
Naši racionalizatorji
Rekonstrukcija radiatorskega oddelka
1.	BRENCE IVAN — žgalec, je z malenkostno spremembo rešetk omogočil prenos žganja raznih uslužnostnih izdelkov iz muflovk v konti peč. S tem so bile sproščene zmogljivosti muflovk, hkrati pa bolje izkoriščene zmogljivosti konti peči. Za svoj predlog je tov. BRENCE prejel 10.000 dinarjev.
2.	KLOKOČOVNIK FRANC — je z novim načinom nalaganja zajemalk dosegel, da ostanejo zajemalke po žganju okrogle in jih med žganjem ni treba ravnati. Brez stroškov je s tem razbremenjena skupina ljudi, ki je morala sicer opravljati ravnanje. Za svoj predlog je tov. KLOKOČOVNIK prejel 20.000 dinarjev.
Velik tempo stanovanjske izgradnje in s tem tudi veliko povpraševanje po grelnih napravah, je vplivalo na naš radiatorski oddelek, kjer je iz leta v leto naraščala proizvodnja radiatorjev.
Če vzamemo, da smo v letu 1950 izdelali 100 enot radiatorjev, dobimo naslednjo sliko proizvodnje:
1935 — 37,5 1940 — 89,5 1945 — 19,6 1950 — 100,0 1955 — 179,0 1960 — 331,0 1965 — 790,0
Iz primerjalne tabele je razvidno, da bo velik skok proizvodnje radiatorjev med leti 1960 in 1965. Tako velikih količin radiatorjev pa z obstoječimi varilnimi stroji sploh ni mogoče izdelati, ker so stroji stari, počasni in več ali manj dotrajani, saj obratujejo že 30 let.
Dalj časa smo iskali ponudbe za uporske stroje za proizvodnjo radiatorjev in smo na podlagi dospelih ponudb izbrali za nas najugodnejše. Prav tako so nas obiskovali tudi tuji zastopniki raznih firm in smo na ta način dobili precej jasno sliko o sodobni tehnologiji izdelave radiatorjev.
Sedaj smo se v glavnem že odločili za nabavo treh strojev. To so stiskalnica, paralelni kolutni stroj in večtočkovni stroj.
Nabava stiskalnice za izdelavo členov je bila nujna, saj bo ta stala v oddelku in so njene kapacitete nekako vsklajene s kapacitetami varilnih strojev. S tem bo odpadel velik del transporta,
ki danes močno bremeni proizvodnjo in stroške izdelave. Nova stiskalnica bo popolnoma razbremenila staro, kar bo zelo ugodno vplivalo na povečanje naše osnovne proizvodnje — to je posode.
Z nabavo paralelnega kolutne-ga stroja, katerega bomo dobili letos septembra iz Švice, se bo delno spremenil potek dosedanje proizvodnje. Ta stroj namreč zavari oba daljša krajna zvara na členu istočasno in to z varilno hitrostjo 4 m/min. Če vemo, da varijo obstoječi stroji z varilno hitrostjo 1,6 m/min. vidimo, da vari novi stroj, pri upoštevanju varjenja dveh zvarov istočasno, z varilno hitrostjo 8 m/min. Delo pri stroju pa bo zahtevalo samo vlaganje členov v varilno napra-
vo, katera bo potem sama vodila člen med varilne kolute in jih na nasprotni strani odlagala zvarjene. Krajše zvare po širini člena in zaokrožene dele zvara bomo pa varili na starih strojih.
Najtežja je bila odločitev za nabavo stroja za točkovno varjenje členov med rebri. Za operacije obstaja namreč več strojev.
1.	Avtomatski točkovni stroj, ki je v stanju zvariti od 1 do 400 točk v minuti, ni prišel v poštev, ker ni mogoče varilcu tako hitro prestavljati člen, da bi lahko izkoristil kapaciteto stroja. Na tem stroju bi varilec lahko izdelal z znatno manjšim trudom ca. 60 členov na uro, kar je le malenkost več kot na obstoječih strojih.
Nadaljevanje na 7. strani
Večtočkovni varilni aparat, ki smo ga že naročili za oddelek
Dopisujte
v vaš lisf!
------------------------©
Naši izdelki tudi letos razstavljeni na domačih sejmih in velesejmih
V	svetu in doma se vse bolj uveljavljajo sejmi in velesejmi in je prav, da uvodoma povemo nekaj o važnejših naših domačih sejemskih prireditvah.
Zadnja leta po vojni se v naši državi posebno uveljavljajo specializirani sejmi. Tako n. pr. Gospodarsko razstavišče v Ljubljani že od leta 1950 z uspehom prireja v zveznem merilu vrsto razstav po strokah. Navajamo naslednje specializirane sejme:
1.	razstava obmejne blagovne izmenjave »ALPE-ADRIA« od 11—21. 5. t. 1.;
2.	mednarodni sejem lesne industrije od 2.—10. 6. t. L;
3.	mednarodna vinska razstava od 27. 8. do 2. 9. t. 1.;
4.	mednarodni sejem sodobne elektronike od 13.—21. 10. t. L.
To so zanimivi sejmi, odnosno razstave, z mednarodno udeležbo, ki prikazuje slehernemu obiskovalcu vse potrebno, da je seznanjen s sodobno tehniko in s proizvodi lepih oblik in barv.
Naslednji specializirani stalni sejmi so v zveznem merilu:
1.	mednarodni kmetjski sejem v Novem Sadu, ki se vrši od 29.
4.	do 8. 5. t. 1.;
2.	mednarodni tekstilni sejem v Leskovcu, ki se vrši meseca avgusta t. 1.;
3.	sejem gostinske opreme v Mariboru, ki se vrši od 3 3. do
11.	3. t. 1.
Kot vodilni splošni velesejmi
1.	Mednarodni sejem tehnike v Beogradu, ki bo odprt od 22. 5. — 5. 6. t. 1.
2.	mednarodni spomladanski velesejem v Zagrebu, ki bo meseca maja in
3.	mednarodni jesenski velesejem v Zagrebu, ki se bo vršil v mesecu septembru.
Navedeni sejmi so splošni sejmi vzrocev, kateri tridicionalno predstavljajo jugoslovansko gospodarsko ekonomiko in dosežke držav udeleženk.
Kot vsako leto, tako bo tudi letos naše podjetje razstavljalo svoje proizvode na raznih domačih sejmih in velesejmih.
Najprej razstavljamo naše izdelke na sejmu gostinske opreme, ki bo od 3.—11. 3. t. 1. v Mariboru in je zveznega značaja. Tu bomo predvsem razstavljali sa-nitrane predmete (kopalne kadi, lavaboje itd.), naprave za centralno gretje, kante za smeti, jeklenke in emajlirano posodo »Ideal« in »Etema«.
V	Skopju bo odprta razstava gradbeništva v mesecu marcu. Tudi tu bomo razstavljali naše izdelke:
naprave za gretje, sanitarije (kopalne kadi, lavaboje itd.), garderobne omare, jeklenke in posode za smeti. Tu razstavljamo predvsem zato, ker želimo navedene izdelke forsirati na makedonskem tržišču.
V	Beogradu se vrši od 22. 5.—
5.	6. t. 1. veliki Mednarodni sejem tehnike na katerem bomo razstavljali naše izdelke. Sejem tehnike je za naše podjetje zelo pomemben, saj je tržišče Srbije eno najboljših potrošnikov naših izdelkov. Beograjski sejem si ogleda preko milijon obiskovalcev iz raznih krajev naše domovine.
Udeležili se bomo tudi sejma v Skopju, ki se vrši od 28. 7.—6. 9. t. 1. in prikazuje predvsem artikle za široko potrošnjo. 2e zaradi afirmacije našega podjetja je prav, da se tega sejma udeležimo.
Kot vsako leto, tako se bomo tudi letos udeležili mednarodnega jesenskega sejma v Zagrebu, ki bo odprt v mesecu septembru. Na velesejmu želimo prikazati bogat sortiment naših izdelkov in moč naše proizvodnje z nekaterimi fotografijami. Jesenski velesejem je eden od vodilnih v državi, ki ga obišče rekordno število ljudi iz naše domovine in inozemstva.
0
E**aftthec>
iz ekonomskih enot

BSSSSSSS^
M8SŠ8S
5<xxvvv

KXXX’ > »>''
Kaj fe novega v EE 7
Vprašajmo se, pravijo v EE 1
Naša rekonstrukcija traja že dobri dve leti.
Ni še dolgo tega, kar smo se plašno ozirali v zrak, kjer je nad glavo raslo novo poslopje, starega smo pa porušili. Danes smo se novega okolja tako navadili, da se nam dozdevajo ti dogodki že davna preteklost. Le pogled na novo poslopje, ki je bilo zgrajeno v nekaj mesecih, nas še spomni nanje. Nemara se takrat marsikdo spomni vseh nevšečnosti, ki smo jih pa z dokajšnjo mero potrpežljivosti in samoodpove-dovanja prestali, saj smo videli, da bo bolje in da so spremembe le nam v prid.
Z novim letom so nastale nove težave. Nasipavajo tla, betonirajo in asfaltirajo ter prestavljajo stroje med rednim obratovanjem. Vsakdo ve, da nas to dokaj ovira pri izpolnjevanju naših ploskih obveznosti. Delo v takih pogojih je nenormalno.
Zato je čas, ko se moramo vprašati: Smo dovolj dobri gospodarji, da bomo teh nekaj mesecev stisnili zobe in z dobro voljo premagali tudi to zadnjo nevšečnost? Smo dovolj dobri in zavestni upravljalci, da uvidimo, da bodo novi linijski sistem in druge spremembe po nekaj mesecih občutno izboljšali pogoje za delo?
Zavedamo se, da so naloge velike in veliko sil bomo morali zastaviti, da jih bomo izpolnili. Morda je med nami marsikdo, ki mu je spričo tega že upadel pogum. Zato je prav, da se spomnimo na izredno težke delovne pogoje ob podiranju starih obratnih zidov in starega poslopja ter da vedno znova dokazujemo sebi in svojemu sodelavcu, da je to potrebno in koristno, da bodo novi delovni pogoji, ki jih ustvar-
Ekonomska enota 8
Predmet obravnavanja na prvi letošnji seji delavskega sveta ekonomske enote 8 je bila sprememba cenika in akcijski programi za leto 1962.
Glede na to, da na realizacijo izdelkov, ki je osnova za formiranje sklada osebnih dohodkov, vplivajo razni elementi, ki pri prvotnem postavljanju tarife niso bili upoštevani, je delavski svet sklenil, da je treba cenik popraviti. Po mnenju predsednika komisije za sestavo pravilnika o nagrajevanju v EE 8 bi bilo realno zvišanje tarife za 5 dinarjev za enoto realizacije, to je za 1000 diin.
Akcijske programe, ki so si jih postavili posamezni sektorji ekonomske enote 8 za delo v letu 1962, je delavski svet potrdil. Da pa programi ne bi ostali samo na papirju, je delavski svet sklenil, da morajo odgovorni vodje sektorjev poročati na sejah o izvajanju programov, o izvršitvi posameznih programskih postavk in o morebitnih težavah. '
Na tem zasedanju so bile izvoljene tudi komisije, ki jih v cilju decentralizacije upravljanja mora imeti vsaka ekonomska enota. To so komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, disciplinska komisija, komisija za sestavo pravilnika o nagrajevanju v EE 8 in komisija HTV.
jamo lažji, ki nam bodo omogočili večjo produktivnost in s tem tudi večje osebne dohodke. Če nam bo to stalno pred očmi. takrat bomo z voljo prenašali nevšečnosti.
Pričakujemo večstopenjsko stiskalnico. Počasi bomo morali misliti tudi na nakup drugih strojev, ker vemo, da so ti, s katerimi delamo danes, zastareli in izrabljeni. To nam je nazorno pokazal primer v januarju, ko nam je prenehalo obratovati kar pet stiskalnic. V takih primerih pa je
Na pobudo višjih sindikalnih organov je izvršni odbor sindikalne podružnice na seji dne 2. februarja 1962 razpravljal o organizaciji naše sindikalne organizacije. Z ozirom na to, da je v našem podjetju izvršena decentralizacija delavskega samoupravljanja po ekonomskih enotah, katere v svojem okviru samostojno delujejo in odločajo o vseh zadevah, ki so določene s pravili, je nujno, da sindikalna organizacija prilagodi svojo organizacijsko strukturo novim pogojem v podjetju. Ze pred formiranjem ekonomskih enot v našem podjetju so samostojno delovali sindikalni odbori, ki so bili nosilci in iniciatorji za uvedbo organov delavskega samoupravljanja v ekonomskih enotah. V razvoju delavskega samoupravljanja se je pokazala potreba, da se v ekonomskih enotah osnujejo samostojne sindikalne podružnice, mesto dosedanjih odborov s tem, da se sindikalni organizaciji v ekonomski enoti da večji poudarek in ji omogoči samogtojno delovanje. Po sklepu Izvršnega odbora bomo v letošnjem letu imeli 8 sindikalnih podružnic ekonomskih enot, katere bo združeval in njihovo delo povezoval ter koordiniral ODBOR SINDIKALNIH PODRUŽNIC v okviru celotnega podjetja. V tem smislu so sindikalni odbori že pričeli s pripravami za volitve novih vodstev sindikalnih podružnic.
Občni zbori in volitve za nova vodstva sindikalnih podružnic
DELO KOMISIJE ZA SKLEPANJE DELOVNIH RAZMERIJ
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri EE-8, je na svojih dosedanjih sejah obravnavala samo ponudbe za sklenitev delovnega razmerja in za premestitev na nova delovna mesta.
Pri odločanju je komisija praviloma unoštevala ugotovitve kadrovskega sektorja o strokovnih sposobnostih kandidatov in mnenie vodje sektorja, v katerega sodi razpisano delovno mesto.
Osnovno načelo, ki ga je osvojila komisija je v tem. da na važnejša delovna mesta ne bo sprejemala kandidatov, ki ne bodo izpolnjevali zahtevnih pogojev — predvsem v poeledu strokovne izobrazbe in prakse. To načelo pa ie zelo težko unoštevati, ker se za posamezna delovna mesta pri-iavlia več kandidatov, ki nimaio ustreznih pogojev, delovno mesto pa se mora zasesti.
zaman vsa dobra volja in ves napor.
Vendar smo veseli. Vidimo, da nam bo nova stiskalnica in linijski sistem omogočil specializrati naše proizvodne postopke, saj dobro vemo, da niso žulji tisti, ki naj dosežejo večjo proizvodnost. Večjo proizvodnost lahko dosežemo le s boljšo organizacijo dela.
Če bomo hoteli premagati vse predvidene težave, bo potreben maksimalen napor nas vseh, predvsem pa več razuirievanja vodstva podjetja za naše težave.
naj bi potekali predvsem v dogovoru in reševanju temeljnih problemov ekonomskih enot in celotnega podjetja. Člani sindikata naj povedo svoje mnenje, pripombe in predloge za delo sindikalne organizacije, boljše proizvodnje, boljše kvalitete, zmanjševanju proizvodnih in režijskih stroškov itd. Z novo organizacijo sindikata v našem kolektivu je pričakovati, da bo delo še boljše in kvalitetnejše.
Prvi koraki samostojnega delovanja so za nami in že so nam znani tudi prvi rezultati samostojnega delovanja in vodenja po zborih proizvajalcev.
Na zasedanju obratnega delavskega sveta je bila med drugimi točkami dnevnega reda tudi razprava o specialistih upokojencih. Obratni delavski svet je soglasno sklenil, da bodo tovariši Verk Ludvik, Pečnik Roman in Brež-nlk Albin ostali še eno leto kot svetovaloi in inštruktorji v ekonomski enoti, ter s svojimi nasveti in znanjem vzgajali mlajši kader ter pomagali pri čimprejšnji izvršitvi prve faze rekonstrukciji.
Z delom so začele tudi prve komisije. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij je na svoji seji, dne 13. 2. 1962, izvolila svojega predsednika tov. Lampe Franja iz strugarne. Čeravno nimajo še svojega poslovnika, katerega bi morali dobiti že ob izvolitvi delavskih svetov, delajo že samostojno. V mehanični delavnici so sprejeli že prve novince, jih seznanili z delom in novim redom.
V popoldanskem času vzgajajo nove kadre za našo EE. Pod okriljem ljudske tehnike dela tečaj za skobljanje 13 tovarišev, kateri
bodo na razpolago orodjarni. Perspektiva nam obeta večjo proizvodnjo orodij za podjetje in za zunanja naročila. Tečaj vodita tovariša Pogačar in Milenkovič.
Sindikalni odbor EE 7 se v zadnjih dneh temeljito pripravlja za občni zbor, na katerem bo dal obračun svojega dela.
Tako je bil led v EE 7 prebit. Prihodnjost ter skupno delo bosta pokazali rezultat prizadevanj.
Revizijske
komisije
Zbori proizvajalcev in delavska sveta v EE 1 in EE 2 so sklenili, da iz svoje sredine določijo nekatere tovariše, ki bodo s člani računovodskega sektorja pregledali poslovanje in izračune osebnih dohodkov. Pripominjamo, da imajo člani ekonomskih enot na take ukrepe polno pravico. Drugo vprašanje pa je, če bo tokrat njihov poseg rodil kakšne sadove. Nedvomno je namreč, da tam, kjer ni izpolnjen proizvodnji plan, tam ni kaj deliti. Zavoljo tega tudi dvomimo v uspeh.
Člani EE 1 so poleg redne komisije najeli še ekonomista, ki bo pri tej misiji ščitil njihove interese.
Negotovost EE 2
Negotovo so vstopali člani DS v sejno dvorano. Njihovi oči so begale sem ter tja.
Tovarišica predsednik otvori, pozdravi in predlaga dnevni red: IZRAČUN ZA MESEC JANUAR.
Ta hip je en sam pogled po dvorani jasno povedal, kakšna napetost je pri vseh prisotnih. Negotovo je tov. Steinpihler pričel s podaljšanjem izračuna za mesec januar: Iz izračuna se vidi, da ste v mesecu januarju dobro gospodarili. Na obrazih članov se je videl izraz zadovoljstva. V glavo je nehote sililo vprašanje, kaj če ni res kot so govorili poprej, da presežka ni?
Med ostalimi številkami je omenil, da v mesecu januarju znaša samo vrednost nadur nad 600.000 dinarjev. Brez posebne reakcije so naši delovni tovariši sprejeli to vest. Ob besedi, da šmo se kratkomalo zadolžili za 527.000 dinarjev, je nastalo splošno razburjenje in vprašanje, kje je denar. Denarja ni! Zakaj ga ni? Saj smo vendar delali oziroma naredili 160.000 komadov razne posode več kot pa v mesecu decembru. In vendar denarja ni in ni. Pst, pravi nekdo. — Morda so se računi pod svetlobo žarnic v računovodskem sektorju, ki svetijo pozno v noč in se zgodaj zjutraj prižgo, razblinili v nič. Prismoda ne govori tako, kaj pa ko bi rev . . . Da, da! Revizijo zahtevamo. Vsakdo je v reviziji videl že svoj trdno zaslužen delež- presežka EE. In vendar — ali bo revizija kaj našla? Dvomljivo! Ne preostane nam drugo, kot da se zagrizemo v delo še bolj in še z večjo vestnostjo primemo zanj. Da pa nam natančnost nekje peša, je razvidno v primeru »Gorenje«, vendar o tem prihodnjič več.
Novi varilni avt< mat v emajlirnici
Sindikalne podružnice v ekonomskih enotah
&wui$ihec>
•n
t S. motet •
♦
Osmi marec — mednarod-^ ni dan žena — praznujejo ^ letos vse napredne države ■¥ sveta že dvainpetdeseto leto. ^ Pri nas v Jugoslaviji je ta ^ praznik politični praznik, praznik naprednejših sil, z
♦	zavestjo, da je rešitev žen-& skega vprašanja sestavni del ^ boja za socialistično osvobo-4^ ditev proletariata in da mo--K rajo v tem boju sodelovati
tudi žene.
^ V naši državi imajo žene -Jc pravice, za katere se je pred
♦	52. leti bojevala Klara Zet-^ kin. To enakopravnost so ^ dokazale, ko so v stari kapi-+ talistični Jugoslaviji žene-de-
lavke dvignile pesti proti ka-^ Vitalističnim izkoriščevalcem ^ in z možmi stopile v stavko.
-{S Ko je nenasitni okupator
♦	zasedel našo državo, so mno-^ ge sledile klicu trpinčene do-^ movine, zapustile domove in
♦	šZe v partizane. Bile so borke, ^ bolničarke, kurirke, politič-^ ne delavke itd. Nemci so + mnoge postrelili, mnoge pa •¡2 odvlekli v razna taborišča. A ^ niso klonile. Vedno več in ^ več se jih je zagrizeno borilo
za svobodo.
♦	Zena — heroj je bila tista, 4* ki si ni pustila zavezati oči
pred streljanjem. Njen po-
♦
dati aeua
gled je ukrotil nemškega vojaka, da je ni mogel streljati.
Res je, da so žene v družbeni in politični dejavnosti enakopravne, a v okviru družine še marsikatera žena trpi pod patriarhatom. Marsikatera je možu le stroj in dekla. Pravico ima služiti denar, pravico delati za družino, nima pravice do odločanja. V vsem se mora popolnoma pokoravati »glavarju družine«. Za svoje delo, ki traja dnevno tudi več kot 16 ur, ne dobi niti skromne zahvale. Se je nešteto mož, ki mislijo, da so »polbogovi« in da jim bo padla krona z glave, če bi ženi vsaj malo pomagali pri njenem delu doma ... Radi bi, da bi bile njihove žene vedno mladostne, lepe in dobro razpoložene. Kako naj bodo, če so zgarane in za osebno nego nimajo časa in niti veselja.
Želja prizadetih žena je, da bi enakopravnost prodrla tudi temne zidove sebičnosti mož, da bi iz njihovih družin za vedno izginile zaostale navade patriarhata. Ko bo tudi to, bodo naše žene še boljše, skrbnejše gospodinje in res srečne žene.
Km.
♦
23-
♦
*
♦
53-
♦
*
♦
23-
♦
*
♦
53-
♦
*
♦
23"
❖
23-
♦
*
♦
23-
♦
*
♦
23-
♦
+
♦
23-
♦
*
♦
23-
♦
23-
❖
*
♦
23-
♦
*
♦
53-
♦
*
♦
23-
♦
*
♦
23-
Občni zbor prostovoljnega gasilskega društva „EMAJL"
Preventiva bodi naše geslo
Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Emajl šteje danes 46 aktivnih članov. V preteklem letu je znašala škoda povzročena od požarov le 10.000 dinarjev. Poostrena budnost vsled rekonstrukcije, ki znatno otežuje delo gasilcev. Svoj obstoj so tudi v preteklem letu opravičili.
Nedvomno lahko zapišemo, da je bil občni zbor našega IGD najbolje obiskan, saj sta bila le dva člana odsotna, ker sta bila dežurna. Vsi ostali so se občnega zbora udeležili. Pohvaliti moramo discipliniranost vseh članov, njihov občni zbor je bil eden tistih, ki se je začel ob dogovorjenem času.
Kako važna je preventivna služba v industrijskih podjetjih nam pove že dejtsvo, da so v preteklem letu zaznamovali le 11 požarov. Samo en požar je bil resnejši. Le pri tem so morali posredovati gasilci. Vse ostale požare* so pogasili člani kolektiva, ki so bili dodobra seznanjeni z načinom gašenja z ročnimi gasilnimi aparati.
Kot lani, bo tudi letos glavno težišče njihovega dela prav na preventivni dejavnosti v podjetju. Poleg tega, da se bodo sami izobraževali, ker hočejo biti v korak z modernimi dosežki v gasilstvu, pa nameravajo v letošnjem letu poglobiti to dejavnost z nekaterimi ukrepi, ki bodo občutno izboljšali preventivno in požarno varnost nasploh. Med drugim bodo pismeno opozarjali delavnice o napakah, ki so jih opazili, uvedli bodo knjigo, kamor bodo vsak dan vpisovali nepravilnosti in nerednosti v podjetju, poostrili bodo nadzor v prostorih, kjer ni dovoljeno kaditi, znova bodo izdelali dopolnjene načrte vseh prostorov z vrisanimi požarno varnostnimi napravami. Sklenili so tudi, da bodo poslej vselej ugotovili vzrok požara in izdelali
umestne napotke, ki bodo plod ugotovljene nepravilnosti na tistem mestu.
Kot vsa ostala društva, so tudi gasilci sklenili, da bodo sodelovali pri udarniškem delu. Da bi tesneje sodelovali z ostalimi gasilskimi organizacijami, se bodo letos takoj povezali z njimi. Tudi število aktivnih članov nameravajo povečati v letošnjem letu.
Predvsem pa nameravajo nadaljevati z izobraževanjem kolektiva o požarno varnostnih predpisih in o načinu dela z gasilnimi avtomati, ker je prav lansko leto pakazalo, da je to delo rodilo bogate sadove.
Ob koncu so podelili praznanje za dolgoletno delo v gasilski organizaciji tovarišem Francu Medvedu, Stanku Turnšku, Francu Baši in Ludviku Muhovcu.
V	20. stoletju
V	20. stoletju, v stoletju tehnike in napredka, se tu in tam še pojavljajo ljudje, ki v svoje sanje verjamejo. V prejšnji številki Emajlirca sem prebral članek pod naslovom Halo, halo, tukaj veseli Emajlirci.
Avtorju tega članka priporočam, da naj pred vsakim spanjem zaužije prašek za spanje. Po tem prašku bo imel lepše sanje in si jih bo tudi bolj zapomnil. Če bi že takrat zaužil omenjeni prašek, ko je pisal, bi se morda spomnil, da niso zamenjali igralce, temveč samo vodstvo, da so imeli uspeh v dvorani in ne v gostilni. Moram pa še napisati, da so računi poravnani, obenem pa avtorju omenjenega članka želim prijetno spanje in lepše sanje.
Alfonz
VII. KONGRES LHS
Kakor je znano, je bil VII. kongres LMS 26. in 27. januarja v Kranju.
Tovariši in tovarišice — kot delegatu na VII. kongresu mi je dolžnost, da podam nekaj glavnih točk kongresa in problemov, ki jih je kongres obravnaval.
V diskusijah so se delegati dotaknili raznih problemov, kot so n. pr. kadri v organizacijah LMS, o materialnih pogojih za delo organizacije, velik poudarek je bil na sodobnejših oblikah dela mladine, da pa so te oblike zahtevale več aktivnosti od vodstev organizacij, ter več materialnih sredstev. Prikazano in obrazloženo je bilo, da je čimvečje sodelovanje z mladinskimi aktivi in ostalimi političnimi in družbenimi organizacijami potrebno in koristno za čim-večjo storilnost pri delu ljudske mladine po vsej državi. Pričeti bi morali še z večjimi interesi in voljo sodelovati s šolsko in delavsko mladino, da bi mladino iz šol že vnaprej pripravili na proizvodne procese in na delavsko samoupravljanje.
Največji poudarek je bil na nalogah mladine v proizvodnji. Lete še razlikujejo od nalog ostalih delavcev-prodzvajalcev v tem, da od njih vsi pričakujemo, da se bodo odločno in dosledno borili za uveljavljanje načel delitve dohodka po delu, za dvig proizvodnosti, za resnično delavsko samoupravljanje, ki naj zajema slehernega člana delovnega kolektiva. Prednosti, ki jih ima vsaka mlada organizacija pa je vzgojno prizadevanje naše družbe, to pa nas obvezuje, da smo borci za še hitrejše oblikovanje socialističnih odnosov iin socialistične morale. Mladina v gospodarskih organizacijah zbrana v aktivu LMS in delavna v ostalih oblikah dala v naši organizaciji, naj bo ijedro vsega naprednega, naj pomeni vsem proizvajalcem oporo pri uveljavljanju njihovih pravic, želja in stremljenj. V svojih prizadevanjih za uveljavljanje tega, kar si sami postavljamo kot naloge in kar družba od nas pričakuje, moramo biti bolj vztrajni, bolj prizadevni. Tudi birokratske ter mnogokrat zlonamerne konsekvence, ki smo jih tudi marsikdaj v preteklosti doživeli, ne morejo ostati. Reševanje problema v šoli, ustanovi, gospodarski organizaciji ali komuni zahteva bogatega znanja in praktičnih izkušenj. Zato je družbeno ekonomna in družbeno politična vzgoja mladine bistveni del vzgoje mladih delavcev za upravljanje. Vsi, družba, družina, šola, družbene organizacije in društva si moramo prizadevati, vzgajati in oblikovati mlade ljudi v vsestransko družbeno aktivne osebnosti, osebnosti osvobojene neznanja in osebnih predsodkov, izvirajočih iz preteklosti, ljudi, ki jim je delo najvišja moralna vrednota ter imajo aktiven in ustvarjalen odnos do vseh vprašanj družbenega življenja.
Prav v obdobju po šestem kongresu LMS je celoten sistem idejno vzgojnega dela v organizaciji doživel temeljite vsebinske in organizacijske dopolnitve. Od ozkega programa, ki je imel funkcijo zgolj političnega izobraževanja smo prišli k širšemu vzgojnemu in izobraževalnemu delu. Poleg političnega informiranja vključujejo programi tudi ekonomsko etično in estetsko vzgojo. Prav poseben poudarek pa dajemo vprašanjem notranjega družbene-
in mednarodnega delavskega gi-ga razvoja, mednarodnih odnosov bodoče bo, da interesom našega banja. Naša pomembna naloga v članstva tudi na področju idejnega in vzgojnega dela in njegovim zahtevam prisluhnemo bolj kot sedaj.
Kljub nedvomnim uspehom pri dosedanjem idejnem izobraževanju pa lahko ugotavljamo, da so vse oblike dela premalo usmerjale mladino k samostojnemu, individualnemu družbeno političnemu študiju, ki prav gotovo najbolj neposredno pripravlja slehernega človeka za uspešno družbeno aktivnost. Smemo trditi, da naš tisk, radio, televizija, predvsem pa še založbe, nudijo človeku dovolj aktualnih in kvalitetnih informacij, podatkov za študij o -najrazličnejših družbenih problemih in pojavih? Skoraj bi smel trditi, da ne!
Idejno vzgojno delo ni samo sebi namen. Usmerjeno mora biti na pripravo mladih ljudi za kon-
TEP mora -biti v tem letu še močneje usmerjeno k prizadevanju celotnega ¡kolektiva za dvig proizvodnje in produktivnosti dela. Z novim načinom delitve dohodkov se vedno bolj krepi -materialna osnova kolektiva. Vzporedno s tem pa se veča tudi odgovornost samoupravnih organov do lastnega razvoja tovarne kakor tudi do razvoja celotne komunalne Skupnosti. S tem pa prevzema tudi mladinska organizacija vedno bolj odgovorno družbeno nalogo, da se uvršča med glavne vs-klajevalce individualnih interesov kolektiva s splošno družbenimi interesi.
Prav zato moramo močno razširiti naš programski koncept, iz katerega naj bi se čutilo, da nastopamo organizirano. Na sestankih obratnih aktivov moramo pogumno razpravljati o vprašanjih proizvodnje, produktivnosti dela, po-litiki nagrajevanja, prekvalifikaciji mladih delavcev itd. Če hočemo, da bo naše uveljavljanje plodnejše, moramo cesto razpravljati o teh problemih.
Naloga novoizvoljenega komiteja bo, da čimbolj seznanja mladino o vlogi, delu in skepih obratnega DS; mladince, iki pa so člani obratnega ali centralnega DS pa še bolj zainteresirati k aktivnosti in sodelovanju pri razpravah teh samoupravnih organov. Omogočiti pa jim je treba poglobljeni študij
kretno družbeno aktivnost. Nič manj pomembna vloga idejno vzgojnega dela v naši organizaciji ni pri dopolnitvi še precej pomanjkljivega znanja o družbi, ki ga mladina dobi v šolah vseh stopenj. Poznavanje procesov in zakonitosti ek-onomsk-ega in družbenega razvoja pa nam bo omogočilo, da se zavzemamo za najbolj napredna stališča. Zlasti prizadeto bi morali mladi ljudje opozarjati na tiste nepravilnosti in pojave v naši družbi, ki ovirajo hitrejši razvoj demokratičnih odnosov v proizvodnji in družbenem življenju. Pojavi nepravične delitve dohodka po delu, zaviranje procesa decentralizacije samouprave v gospodarskih organizacijah iin ustanovah, ter vsi drugi pojavi birokratizma, nas morajo še posebej prizadeti zaradi tega, ker imajo lahko močan vpliv na oblikovanje družbene zavesti mladega človeka. ■
Pečnik Adi
proizvodnje in gospodarjenja podjetja.
Važno je, da izboljšamo vsebino dela že obstoječega kluba mladih proizvajalcev. Vključevati mora delavce — proizvajalce, ki se resnično bolj zanimajo za probleme podjetja oziroma kolektiva in se lahko že na osnovi doseženega znanja uspešno vključujejo v proces reševanja. Program mora biti tisti, ki bo vezal člane na klub. Prav razgibano delo KMP nam bo omogočilo, da se globlje seznanimo z raznimi problemi ekonomskega in proizvodnega značaja.
Tovarniški komite ZK Tovarne emajlirane posode tudi letos organizira v sklopu izobraževalnega centra študij za člane ZK, ostale delavce, posebej pa še za mladino. Naloga novega komiteja pa bo, da bo preko komisije za idejno politično delo skrbel za udeležbo mladine na študiju. Mladinski komite bo na predlog mladine organiziral ciklus predavanj, ki naj bi zajemala vsa področja t. j. kulturna, zdravstvena, politična, strokovna in druga.
Tudi letos bo naloga vseh obratnih mladinskih vodstev, da bodo skrbela, da se bo mladina odzvala delovni akciji in talko potrdila uspehe prejšnjih let. Kakor vsako ieto, tako .bodo tudi v letošnjem letu poslali nekaj naših zastopnikov na izgradnjo avtomobilske ceste. V letu 1962 pa bomo organizirali tudi tradicionalno proslavo Dneva mladosti.
V tekočem letu bomo morali posvetiti precejšnjo pozornost kulturno zabavnemu življenju v prostem času. Če bo dovolj zanimanja za ples in druge prireditve, bo komite to stvar uspešno izvedel. Po možnosti bomo letos organizirali nekaj ekskurzij in izletov.
Skrb TK LMS naj bi bila kakor vsako leto, tako tudi letos, predlagati dovolj resne in razgledane mladince v organizacijo ZK.
Naloga komiteja bo, da bo v letošnjem letu delal po določenem programu, ki ga predvidevamo. Ta program se deli na mesečni plan, ki ga sestavljajo komisije, ki obstajajo, nato pa vse plane združijo v skupen mesečni plan LMS naše tovarne.
Tovarniški komite LMS
ZA LETO 1961/1962
o

OBČNI ZBOR DRUŠTVA LJUDSKE TEHNIKE EMAJL
Obračun, ki je končal z uspehom
Bilo je 6. februarja. Na uri je bilo nekaj minut čez devet. V avli upravnega poslopja je bila skupina ljudi, ki je očitno na nekaj čakala. Najprej sem pomisli, da čakajo na denar. To ni mogoče. V teh dneh ne delijo denarja, sem si dejal.
Videti je bilo, da nekaj ni prav, ker so bili razburjeni. Bilo jih je dvajset. Ker je v meni le prevladala radovednost, sem jih povprašal na kaj čakajo.
Zvedel sem, da so iz emaj-lirnice, člani delavskega sveta EE 2, ki delajo popoldne. Prišli so na redno sejo, ki je bila sklicana za osmo uro. Ura je že devet, pa še vedno ne vedo, zakaj seje ne bo. A kaj kmalu so zvedeli, da zato, ker še niso opravljeni nekateri potrebni izračuni. In ker so imeli na dnevnem redu delitev procenta EE, so morali sejo odpovedati.
Smo v obdobju, ko decentraliziramo sistem samoupravljanja. Dopuščamo, da se dogajajo različne pomanjkljivosti, kar je docela razumljivo spričo hitrih sprememb. Vendar to, kar se je primerilo tem dvajsetim delavcem — tega ne bi smeli dopustiti. Mar je res tako težko izvršiti do roka potrebni izračun? In — mar je nemogoče dan poprej vprašati, če je izračun končan?
Če bi ljudem povedali popoldne, da je seja odgodena, bi preprečili eno izmed manjših napak, ki pa mečejo dokaj čudno luč na organizacijo v naših ekonomskih enotah in na ažurnost servisne službe.
Ker se je to primerilo prvič, bodo nemara ljudje to kaj kmalu pozabili. Vprašanje pa je, če bodo pozabili tudi drugič ...
Izobraževanje kadrov še vedno njihova osnovna dejavnost. Pomoč pri rekonstrukciji, graditev nove temnice in še kup novih nalog za tekoče leto. Nov statut, ki je vsklajen z novimi pogoji. Slovo dosedanjega predsednika.
Naše društvo je eno najmasov-nejših v celjskem okraju, po svojih uspehih ga pa moramo prisojati med najbolj delovna društva v državi. Morda storimo najbolje, če citiramo predsednika Republiškega odbora LT tovariša Milka Goršiča, ki je med drugim dejal:
Rad prihajam na vaše občne zbore, ker dolžnosti društva pravilno razumete in dosledno izpolnjujete naloge. Bodočnost ljudske tehnike je v tem, da sodeluje pri delu in problematiki podjetja ter daje svoj prispevek za napredek proizvodnje. Vaše društvo si je začrtalo pravilno pot in pogosto se ie primerilo, ko smo poudarjali »zakaj v Emajlirki gre, drugje pa ne bi moglo iti».
S temi besedami je našel tovariš Goršič pravo oceno za delo našega društva. Doslednost pri izpolnjevanju nalog, izredna širina in raznoternost — to so karakteristike društva. Društvo šteje danes pet krožkov in dva kluba. V krožkih in klubih je včlanjeno skupno 878 članov.
Naloge, ki so si jih zadali v preteklem letu in ki so bile dodobra vse posvečene jubilejnemu letu,
20. obletnici revolucije, so izpolnili. Kolikšne so bile te naloge, nam deloma pove že številka 21,197.552 dinarjev, kolikor znaša dohodek društva v preteklem letu. Dobro pa vemo, da se s številkami težko izrazi delo, saj je nešteto opravljenih del, ki društvu niso prinesla nikakršnega dobička, pa so bila vseeno potrebna.
V mislih imamo predvsem krožke in klube, ki niso aktivni.
Spisek nalog, ki so si jih v letošnjem letu zastavili, je obsežen, saj so vanj vpisali 78 sklepov, ki jih nameravajo izpolniti. Naloge, ki so vsem krožkom in klubom skupne so: udarniško delo pri rekonstrukciji podjetja, udarniško delo pri izgradnji foto laboratorija in poučna potovanja. Vse ostale naloge pa nosijo specifič-
Dosedanji predsednik društva Ludvik Pavčič
PISAU Sl 0 NAS
Vsi slovenski časniki so med svoje sestavke uvrstiti tudi članek, ki govori o naši pomoči prebivalcem Makarske. Celjski tednik piše pod naslovom Kolektiv Emajlirke 3,000.000 naslednje: Ta izredno humana gesta celotnega kolektiva ima še posebno vrednost zato, ker so to sklenili pred začetkom organizirane akcije za zbiranje pomoči. Vagon posode je že na poti in bo prispel tja kot eno prvih daril celjskega okraja. Tri milijone je tudi za ta kolektiv precej. Veliko več pa seveda, če upoštevamo ljudski izrek: Kdor hitro da, dvakrat da!
V	Delu piše F. K. pod naslovom »Občani pred pomembnimi odločitvami« med drugim tole: V industrijo bo vloženo več sredstev za nadaljevanje začetih rekonstrukcij v Tovarni emajlirane posode, Železarni Store, Cinkarni, Tovarni tehtnic in tovarni AERO. Upravičenost takih vlaganj se kaže razveseljivo v Tovarni emajlirane posode, kjer bo letos povečana proizvodnja za približno 20 odstotkov.
V	isti številki piše uredniku Marica Trelc iz Novega mesta: Pred dobrim letom smo kupili lonec Econom. Prve mesece sem kuhala v njem z nekakim strahom in nič kaj rada. Polagoma pa sem spoznala, kakšno olajšanje je ta posoda za gospodinjo.
A zgodila se je nesreča. Špira-lica varnostnega ventila je odpla-
vala v odtočni kanal. Bila sem zelo žalostna. Kako naj sedaj kuham? Toda ojunačila sem se in pisala v Tovarno emajlirane posode v Celje: Pošljite mi, prosim, Spiralo, a po možnosti takoj, po pošti in po povzetju.
Cez nekaj dni sem dobila iz tovarne pismo in zavitek. Prijazni tovariši mi niso poslali samo ene, temveč kar dve Spirali in dva rezervna gumijasta obroča. Hkrati so mi sporočili, da ima ljubljanska trgovina Ideal vse rezervne dele.
Res, vrednost v denarju ni tolikšna, da vam bi zaradi tega pisala to pismo. Razveselil pa me je način oziroma pozornost celjske tovarne. Pišem pa tudi zato, ker redno berem Pisma bralcev, a vedno le kritike, večinoma upravičene. Vsake redke pohvale pa sem vedno vesela.
To pismo, ki smo ga ponatisnili v celoti, je izšlo pod naslovom Nepričakovano novoletno darilo.
J.	Volf je pisal v Večeru o požaru, ki je prizadejal tudi tri naše delavce in njihove svojce. Posebej omenja hitro pomoč. Omenja zneske, ki so jih dobili, plačano hrano in malice ter 20 kilogramov posode.
Prvo informacijo o visokem obisku v našem podjetju je prinesel Radio Celje. Drugi dan je izšla vest o tem pomembnem dogodku tudi v nedeljski izdaji Dela. Tudi Radio Ljubljana je že na dan
Fotoamaterjem so bile podeljene diplome
Po pravilniku o podeljevanju priznanj prizadevnim fotoamaterjem so dobili diplome tovariši: Ivo Erhartič diplomo II. stopnje Peter Cetina diplomo III. stopnje Leopold Ahtik diplomo III. stopnje Franc Gaber diplomo III. stopnje ing. Gerald Premšak diplomo III. stopnje Dinko Seleš diplomo III. stopnje Vsi dobitniki diplom so tudi upravičeni na naziv »fotoamater«
II.	ali III. stopnje.
obiska poročal o obisku in razpravi s predstavniki našega podjetja.
V torkovi celjski oddaji mariborskega Večera je pisal J. V. o izjavi, ki jo je dal Franc Lesko-šek-Luka uredniku našega časopisa. O visokem obisku in o zanimivi razpravi v našem podjetju Celjski tednik, ki je pomembnemu dogodku namenil prostor na prvi strani.
Menimo, da karakterizira pisanje o našem podjetju v času med
1.	in 2. številko našega časopisa dokaj realno in točno obveščanje. Opazili smo pa, da je najmanj prostora posvetil dogodkom pri nas lokalni časopis Celjski tednik, največ pa mariborski Večer. To je malce čudno spričo dejstva, da smo le največji in najmočnejši kolektiv v Celju in bi bilo pričakovati večji interes za dogodke pri nas s strani lokalnega tiska.
nost posameznih krožkov. Nemara bi h gornjim nalogam prišteli tudi težnjo vseh, saj smo pri vseh krožkih zasledili isto, težnjo po izobraževanju. Vsi predvidevajo najrazličnejše seminarje, tečaje in predavanja za svoje člane ali pa za člane našega kolektiva.
Kaj pa ostale naloge? Kot smo že dejali; vse imajo specifično obeležje. Vendar so vse usmerjene k istemu cilju. Vsak sklep nosi pečat, ki ga imenujemo osnovni namen društva ali njegova osnovna dejavnost. To je predvsem nenehna pomoč podjetju pri izpopolnjevanju proizvodnega plana, pri dvigu storilnosti, racionalnem koriščenju surovin in težnji za kakovostno proizvodnjo. Sodelovanje podjetje — društvo bo tre-
ba še bolj utrditi, ker le tako bomo kos nalogam, ki nam jih je postavila socialistična skupnost.
Kot je že lani napovedal, se je letos dokončno poslovil po dvanajstletnemu predsednikovanju od tega položaja tovariš Ludvik Pavčič. Nedvomno je, da je uspeh, kakršnega je društvo v teh letih doseglo, v namajhni meri tudi njegova zasluga. Četudi se ne poslavlja docela od društva, ker bo še vedno ostal aktiven član, lahko vendar zapušča svoj dosedanji položaj z mirno vestjo. Več, kot je storil za društvo on, več ni bilo mogoče storiti.
Društvo ljudske tehnike je zgrajeno na trdnih temeljih, ki jih ni mogoče razmajati.
Planinska skupina
„EMAJL“
V polni dvorani DS so planinci ?. februarja 1962 podali obračun dela PS Emajl za leto 1961.
Leto 1961 je bilo spominsko leto 20. obletnice ljudske vstaje. Tudi naša skupina se je vključila v počastitev tega jubilejnega leta z razstavo, pohodom po poti XIV. div. 3 etapa, pohodom na Resevno ter obiskom mladinskega planinskega tabora na Smrekovcu. Na zadnjem občnem zboru predvideni izleti so b*ii, z izjemo masovnega izleta v Celjsko okolico, v celoti izvršeni. Pričeli smo z nedeljskim izletom na Kum. Ta izlet bo vsem udeležencem ostal v spominu, saj so v prijetni družbi v prekrasnem vremenu preživeli nedeljo. Naslednji izlet je bil za prvomajske praznike na Pohorje. Prvi planinski izlet z avtobusom je bil preložen zaradi okvare avtobusa. Izlet je bil planiran za Kara-
vanke. Zaradi majhnega števila prijavljenih, smo izlet preusmerili na Logarsko dolino. Hkrati se je skupina 5 naših članov odpravila na Sar planino in Lov-čen. Kmalu za njimi se je odpravil dolgoletni član naše skupine tov. Pečnik na Grossglockner. Naslednji izlet je bil avgusta v Bohinj, od tu pa na Komno, kjer se je skupina ločila na dva dela: prvi je odšel preko Planine na Kraju, preko Razor ja, Radie, Črnega vrha na Porezen, drugi del pa preko Vršiča, Trente v dolino Lepene, cd tu pa na Mangart. Ta čas je bil tov. Svet Vili na Mont Blancu. V septembru smo obiskali Idrijo, llleviške planine, Goljake in Čaven. Kakor vsako leto, je tudi zadnji majski izlet bil usmerjen v Logarsko dolino z Okrešljem.
Du se lahko povede tako število članov, kot jih ima naša skupina, na izlet,
{'e potrebno veliko skrbnega in premiš-jenega dela odbora. Vse to je bilo skrbno pripravljeno na sejah odbora, ki jih je bilo v 1. 1961 15. Število članstva je bilo isto kakor lani.
V minulem letu 1961 se je število trans-verzalcev povečalo za dva člana. Tako je ostalo še 13 članov naše skupine, ki dokončujejo to popularno pot. Zasavsko planinsko pot so prehodili zopet 4 člani.
Ker odvaja skupina celotno članarino matičnem društvu, smo finančno vezani povsem na upravo podjetja ter na ostale družbene organizacije v podjetju. Organi delav. samoupravljanja, kakor ostale družbene organizacije v podjetju, gledajo z razumevanjem na delo naše skupine in ji nudijo vsestransko pomoč v okviru možnosti.
Za zaključek občnega zbora je bilo predavanje tov. Sveta pod naslovom »Naši planinci v domačih in tujih gorah«.
Upravni odbor za leto 1962 sestavljajo: Svet Vili, Kralj Štefan, Kralj Slava, Cokan Franc, Kegu Anton, Gaber Franc, Tratnik Marjan, Štrukelj Mira, Zubej Franc in Urankar Majda. V nadzorni odbor so bili izvoljeni tov. Zupanek, Milan, Zapušek Jože in Pečnik Roman.
Letošnji Kidričevi nagrajenci
V imenu Centralnega odbora LT Jugoslavije, je podelil Kidričevo plaketo nagrajencem za požrtvovalno delo v ljudski tehniki predsednik Republiškega odbora LT tovariš Milko Goršič.
S srebrno plaketo sta bila nagrajena tovariša Avgust Sošter in Drago Dolžan, z bronasto pa Franc Ribič in Štefka Hartman. Štefka Hartman je prva ženska, ki je dobila to veliko priznanje.
Tovariš Goršič je čestital nagrajencem in jim zaželel še veliko uspehov pri njihovem nadaljnjem delu.
K čestitkam se pridružujejo tudi vsi člani našega kolektiva.
SPREJETA PRAVILA PODJETJA
Pravila podjetja vsebujejo poleg osnovnih določil gospodarske organizacije, ki so zakonsko predpisana, tudi natanka določila o samoupravnih organih v podjetju.
In prav ta del pravil se je zelo spremenil. Pravila upoštevajo vse spremembe, ki smo jih zaznali v politiki samoupravljanja ter upoštevajo vse organe delavskega samoupravljanja v podjetju: zbore proizvajalcev, obratne delavske svete, upravni odbor in skupščino, kakor bomo po novem imenovali delavski svet.
Nova pravila podjetja, ki so vsklajena z novimi gospodarskimi, družbenimi in političnimi spremembami, so bila meseca februarja na razpravi delavskega sveta. Delavski svet je pravila dodobra proučil in jim izrekel zaupnico.
Pravila podjetja bodo pričela veljati po odobritvi Občinskega ljudskega odbora v Celju.
Štefka Hartman je prva ženska, ki je dobila to laskavo nagrado v Jugoslaviji
£*vu¡¡pie¿>
O
KADROVSKE
VESTI
NOVO SPREJETI od 16. I. do 15. II. 1962
Ženske:
Kruleč Terezija, Coh Terezija, Kramer Julija, Stožir Berta, Šmarčan Zof'ja, Šolinc Marija, Vnučec Frančiška, Kolar Hermina, Fideršok Elizabeta, Obreza Karolina, Planko Štefanija, Bukovšek Elizabeta, Korenak Martina Rečnik Marija, Novak Frančiška, Vrbovšek Ana.
Moški:
Gregornčič Vekoslav, Pečnik Stanislav, Kmecl Leopold, Šlezinirer Oto, Pudič Camil, Marciuš M;jo. Ogrizek Marjan Šprah Stanko, Brodej Anton. Ceko Marko, Tanšek Anton, Antloga Edi. Dob nik Anton, Mansuti Jože, Staničnik Jože, Poženel Anton, Podpečan Karl, Elijaš D i tri h, Korošec Janez, Ocvirk Marjan, Deželak Jože, Šoštarič Franjo, Koštomaj Jakod. Bratkovič Marian — usl., Lipovic Milan — usl., Zorman Maks, Deželak Jože, Koštomaj (Jože) Jakob, šoštarč Franjo, Urleb Ivan, Selič Ma.rtin, Pavlič Alojz — usl.., Šulgaj ing. Viljem — usl., Rogoz Anton, Šešerko Karl, Oprešnik Avgust, Kukovec Friderik, Golež Friderik, Grudnik Viljem, Ivenčnik Stanislav, Orešnik Ivan, Veternik Jože.
Oče je začel že goreti, Marija Gabrovec
Veter je zanesel ogenj od hleva na hišo. Rešiti ni bilo mogoče vsega. Brat je ležal bolan v postelji. Pravočasna in izdatna pomoč našega kolektiva.
IZSTOPI — ženske:
Plank Vera — na lastno željo, Marija — sporuzumno.
Skok
Moški:
Šeško Karl — poizkusna doba; Zupanc Franc — invalid, upokojen (uslužbenec); Radakovič Pero — samovoljno; Petek Franc — samovoljno; Slokar Rudolf — k vojakom; Vrbek Viljem — k voja kom; Ramšak Milan — samovoljno; Gorenc Franjo — nn 1. željo; Jakopin Dominik — sporazumno; Canžek Martin — na 1. željo; Janežič Karl. — usl. — na lastno željo; Flahutn;k Joško — usl. — sporazumno; Galun . Jože — samovolno; Emeršič Stane — samovoljno; Skamcn Nikolaj — samovoljno; Potočnik Andrej *— sporazumno; Trbič Djordje — na lastno željo; Klančnik Franc — sporazumno.
POROČILI SO SE:
Radašič Franc —■ 20. I. 1962; Novak Albert — 23. I. 1962 (uslužbenec); Urleb Erika — 27. I. 1962; Viher Dragica — 27. I. 1962; Verk Ljudmila — 3. II. 1962; Kopitar Ivan — 3. II. 1962.
Marija Gabrovec, delavka v emajlirnici, se je te dni zglasila v našem uredništvu. Pripovedovala nam je, kako so si zaman prizadevali, da bi pogasili požar. Ogenj v hlevu je najprej opazil brat, ko je nekaj pred peto odšel po kurjavo. Pritekel je k očetu. Takrat se je že vnela hiša, ki je pričela takoj goreti. Najprej smo poskusili gasiti z vodo pa smo spoznali, da je vse naše prizadevanje jalovo. Ognja ni bilo mogoče pogasiti. Oče je bil medtem na podstrešju. Tam je bilo najhuje. Od dima je posta-jil vedno bolj omotičen. Ogenj je grozil, da mu bo zažgal obleko. Hotel je proti odprtini, kjer je bila prislonjena lestev. Okoli njega je bil povsod samo ogenj. Plameni so mu osmodili obleko in dobil je precejšnje opekline po obrazu. Rešila ga je žena, ki ga je dobesedno izvlekla iz plamenov.
Brat, ki je prišel nekaj dni pred usodnim dnem iz celjske bolnišnice, je vstal iz postelje iin se zavlekel proti izhodu. Ostali smo medtem nosili iz hiše, kar nam je prišlo pod roke. Nosili smo brezglavo. Zgorele so nam skorajda vse obleke. Rešili smo samo nekaj kosov pohištva in nekaj nepomembnih stvari. Tudi živino smo še pravočasno spravili na varno. Le zajci so ostali v ognju in nekaj kokoši pogrešamo.
Brat, drugi brat, ki dela v našem podjetju, je bil to popoldne na delu. Nekako med malico je zagledal požar na katerega so ga opozorili sodelavci. Pritekel je domov. ,
Zunaj je pihal zelo mrzel veter, ki ga pa ni nihče občutil. V
PROGRAM FILMOV ZA MESEC MAREC 1962
KINO UNION
Od 27. 2. — 3. 3. 1962 »KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA« ameriški filin Od 4. — 8. 3. 1962 »SABSKA KRALJICA« ameriški barvni CSC Od 9. — 12. 3. 1962
Od 13. — 15. 3. 1962 »VELIKI TURNUS« jugoslovanski film
Od 16. — 20 . 3. 1962 »NENADOMA PRETEKLEGA LETA« ameriški VV Od 21. - 24. 3. 1962 »SVETNIK VODI : PLES« ameriški barvni VV film Od 25. — 29. 3. 1962 »NOC VELIKEGA NAPADA« italj. barvni Csc film Od 30. 3. — 2. 4. 1962 »SMER SEVER— SEVEROZAHOD« ameriški barvni VV
KINO METROPOL
Od 2. — 5. 3. 1962 »JAGUAR — GOSPODAR DŽUNGLE« ameriški barvni film Od 6. — 9. 3. 1962 »MED ČASOM IN VEČNOSTJO« zah. nemški barvni Cac
njih je bila tista strašna praznina, kakršno občuti človek tedaj, ko opazi, da je ob nesreči, ki raz-deva vse njegove imetje, nemočen.
Zvečer so odšli k sosedom in raznim znancem v Zagrad. Ostali so brez domačije in ločeni.
Naš kolektiv je pogorelcem priskočil na pomoč z velikim razumevanjem. Trije člani Gabrov-
čeve družine, ki so zaposleni v našem podjetju, so dobili od upravnega odbora vsak 10.000 dinarjev, enomesečno plačano hrano in brezplačno malico. Družini Gabrovec je upravni odbor dodelil še 20 kg posode. Izvršni odbor sindikata v našem podjetju je pa vsakemu članu, ki je zaposlen pri nas, namenil 10.000 dinarjev. Zvedeli smo tudi, da po delavnicah, kjer so pogoreli zaposleni, zbirajo zanje denarno pomoč.
OB EKVATORJU
(Nadaljevanje in konec)
Od 10. - 13. 3. 1962 »DEKLIŠKA POMLAD« grški film
Od 14. - 18. 3. 1962 »DAVID IN GOLI-JAT« jug.-italj. barvni Csc film
Od 19. — 21. 3. 1962 »DVA« jugoslovanski Csc film
Od 26. — 29. 3. 1962 »RDEČI KROG« zah. nemški film
Od 30. 3. — 2. 4. 1962 »LETO JE KRIVO ZA VSE« jugoslovanski Cac film
MATINEJE
4. 3. 1962 »DEŽELE IN NAVADE« ameriški barvni 'film
11. 3. 1962 »DAN, KO SO DELILI OTROKE« ameriški harvni Csc film
18. 3. 1962 »DAVID CIIROKET IN PL RATI« ameriški barvni film
25 3. 1962 »MI.SS STONE« jugoslovanski barvni Csc film
1. 4. 1962 »ČLOVEK V SIVEM« ameriški barvni Csc film
Tunis — Ttg na katerem prodajajo tudi našo posodo. Trg imenujejo sauk
Maroška obala pa je sicer v zadnjem času predmet vedno bolj živega turizma, saj prihaja v zimskem času vedno več Angležev, Francozov, Skandinavcev in Američanov v turistične kraje ob obali, da bi preživeli svoj sicer zakasneli dopust na soncu in ob morju. Inozemski turisti sicer ponavadi povežejo svoja potovanja v Maroko z obiskom Kanarskega otočja in Malorce, otokov, ki leže nekaj čez sto kilometrov od obale v oceanu.
Pot v poslednjo izmed vrsto držav, v Tunis, pelje zatem preko pogorja Atlas s snežnimi vrhovi in preko Alžira. V Alžiru opravimo vmesne postanke na letališčih Oran, Alžir in Bon, pri tem pa smo vsi potniki — hočeš nočeš — predmet zelo izčrpnega preiskovanja tamkajšnje policije, četudi potujemo brez zaustavljanja v tranzitu. Pozna se, da tu vlada vojna. Vsa civilna letališča so polna vojaških letal in helikopterjev, ki v nepretrganem redo-sledu poletajo v zrak v smeri pogorij. Letališča so obdana z bodečo žico in utrdbami. Občutek v takem okolju je vse prej kot pri-tjeten. Le jasno nebo s prijetno 'toploto sonca in opoldanski čas, preganjata mračne misli na preteklost.
Od Bona, zadnjega pristanka v Alžiru do Tunisa je potem samo še skok tričetrturnega leta. V vetrovnem popoldnevu valovi Sredozemlja udarjajo ob delno zamočvirjeno obalo, kjer je že zbranih na tisoče ptic selivk — znanilcev pomladi v Evropi, ki čakajo odločilnega trenutka, da bi preletele morje na poti v svoja evropska gnezdišča. Pokrajina se že kaže v svojem bujnem zelenju. Življenje v mestu je podobno življenju v Dalmaciji v zgodnjem poletju, le tuja arabska govorica zmoti utvaro.
Tunis sam leži ob morju v globini loka velikega zaliva. Kot staro trgovsko mesto ob Sredozemlju obiluje z mnogimi slikovitimi stavbami italijanskega sloga. Najstarejši del arabske četrti se stika na neverjetno ozkem prostoru. Ulice so tako ozke, kot labirinti, kamor redko posije sonce. Imenujejo jih souki kot povsod v arabskem svetu. V teh soukih se nahaja trgovina pri trgovini in po njih polje glasen vrvež domačinov, ki hite po svojih opravkih. Vrvež in gnečo prekinjajo udarci domačih obrtnikov, ki skoraj na ulici izdelujejo razne predmete domače obrti iz kovin. Ljudstvo daje vtis izredne marljivosti, četudi je bila dežela v preteklosti mnogokrat objekt ropanj in iz-
V ERI PROMETNIH
NEZGOD ...
Uslužbenec iz kadrovskega sektorja je vprašal bivšega avtokleparja, ki se je želel zaposliti pri nas: »Kaj pa si delal doslej pri Avtoobnovi?« — »Karambole!« je brez premišljanja odgovoril novinec.
rahljanj. Tunis si danes prizadeva zvišati blagostanje v državi, opirajoč se pri tem ne samo na velike možnosti kmetijske proizvodnje, ampak tudi na izkoriščanje zemeljskih bogastev kot so fosfati, premog in v novejšem času tudi nafta. Ugodna geografska lega glede na bližino saharskih naftnih področij odpira Tunisu velike možnosti zaslužka v industriji nafte. Zunanjetrgovinska menjava se vrši še vedno v okovih nekdanje privrženosti francoskemu gospodarstvu, ki tod odkupuje glavne izvozne predmete Tunisa.
Industrija se nahaja šele v prvih povojih. V glavnem je zelo malo industrije, ki pa izkorišča predvsem kmetijske pridelke. Izdelki naše tovarne so tu zelo cenjeni, vendar še vedno premalo znani. Temu je kriv preslab kontakt s tamkajšnjimi trgovci v preteklosti, delno pa tudi šepava politika našega dotedanjega zastopnika. Poljaki so nam bili v preteklosti vedno veliki konkurenti, vendar lahko naša tovarna računa na stalno večanje izvoza, Če bomo solidno in točno poslovali s tamkajšnjim tržiščem.
Pot od Tunisa do Rima preko morja, pri čemer puščamo za sabo na desni strani Sicilijo, je dejansko samo kratek skok. Z izstopom na letališču Rima zaključim potovanje, zadovoljen, da sem ga opravil brez vseh neprijetnosti.
Rekonstrukcija radiatorskega oddelka
Nadaljevanje s 3. strani
2.	Mnogo boljša je bila ponudba za avtomatski dvojni točkovni stroj. Ta stroj izdela namreč pri istem delu in gibih varilca ca. 90% več, kot prej omenjeni stroj, ker zvari dve točki istočasno in sicer na začetku in v sredini rebra, varilec pa mora pomikati člen samo za njegovo polovično dolžino.
3.	Za točkovno varjenje radia-torskih delov, je daleč najsodobnejši večtočkovni stroj in za tega smo se tudi odločili. V skoraj istem času, kot zvarita prejšnja dva eno oziroma dve točki, zvari ta vse točke (maximalno 20) med dvema rebroma, kar je za proizvodnjo izredno ugodno, ker se člen pomakne samo tolikorat- kolikor je vmesnih prostorov med rebri. Pri prej omenjenih strojih je namreč potrebno za vsako eno ali dve zvarjeni točki premakniti člen, kar je za varilca precejšen fizični napor. Z nabavo tega stroja, bo kljub njegovi zelo veliki kapaciteti, delo varilca zelo lahko in enostavno, ter bo tako odpadlo eno dosedaj najtežjih del v tem oddelku.
Novi stroji v radiatorskem oddelku bodo vplivali na skoraj 100% dvig proizvodnje in na mnogo boljše delovne pogoje tako, da se bodo vložena sredstva kmalu nadoknadila.	DA
Kegljači »OLIMPA«
životarijo
Kegljačev je 22, ki so povečini vsi člani našega kolektiva. Ko smo povprašali vodjo KK Olimpa, tov. Vodeba, kakšne težave imajo, nam je odgovoril da so številna. Njihov glavni problem pa je pomanjkanje denarnih sredstev.
»Treninge imamo ob sobotah in so bolj slabo obiskani. Poleg tega nam še marsikatera sobota odpade, ker so v teh dneh velikokrat razna prvenstvena tekmovanja. Sicer pa sobota že sama po sebi ni prikladna za treninge, saj ima vsak človek rad ob sobotah mir za počitek. Zgodi se, da zaradi takih primerov odpadejo treningi in ne vadimo tudi po 3 tedne do mesec dni. Iz tega sledi, da uspehov res ne moremo pričakovati.«
Te dni so v zaključni fazi dela pri gradnji kegljišča v Štorah. S tem bo razbremenjeno kegljišče pri »Ingradu« in upamo, da bomo uspeli dobiti steze za vadbo naših članov ob sredah. Tako se bodo pogoji za nas izboljšali. Treningi bodo redni in prav gotovo je, da uspeh tudi ne bo izostal. Potrebujemo le še nekaj finančnih sredstev za nakup rekvizitov.«
Kljub vsem neprijetnostim, ki so jih imeli naši kegljači, pa po rezultatih sodeč, niso tako slabi. V zadrtem času so nastopili na dveh prvenstvenih tekmovanjih, kjer so dosegli v borbenih partijah 8 mož 4. mesto in so se plasirali na republiško prvenstvo. Drugo tekmovanje 8-krat 200 — 8-krat 100 lučajev jim je prineslo
5.	mesto s 15.231 podrtimi keglji. Poleg tega so imeli v zadnjem času še nekaj prijateljskih srečanj s KK »Ingrad«, KK »Elek-tro«, KK »Kladivar« itd., katere so odločili vse v ‘svojo korist. Vidi se, da je nekaj prav nadarjenih kegljačev, kot so: Čater Vili, Vodeb Jože, Dobovičnik Edi, Germ Vili, Mejač Vinko, Cetina Peter, Cokan Ludvik, Tkalčič Rudi in drugi.
Prav gotovo je, da s solidnim in vestnim treningom uspeh kegljačev ne bo izostal.
Kljub temu pa prosimo slehernega člana in članico našega kolektiva, ki ima veselje do tega športa, da se prijavi tej sekciji.
J.	Š.
STANKO LORGER med strelci
V mesecu decembru 1961. leta je strelska družina »TEMPO« povabila v goste eno najboljših strelskih družin iz Zagreba »SRDAN VRANITSKI«.
Tekmovanje je svečano otvoril v kletnih prostorih Tovarne emajlirane posode znan celjski atlet in večkratni državni prvak Stanko LORGER, ki se je na tem tekmovanju izkazal tudi kot dober strelec.
Po izstreljenih Stankovih strelih se je pričelo tekmovanje dveh močnih, mešanih 15 članskih ekip z zračno puško. Streljali so 20 strelov za oceno. Vodili so ogorčene borbe, saj so imeli Zagrebčani močnejše strelke, Celjani pa boljše strelce. Kljub temu pa so za zaključek leta strelci »TEMPO« presenetljivo visoko premagali simpatične strelke in strelce iz Zagreba z rezultatom 2472:2427 krogov. Razlika je torej 45 krogov v korist strelcev naše tovarne.
Od posameznikov so se najboljše plasirali naslednji strelci:
1.	Viktor	Vanovšek (T)	179
2.	Drago	Gruber (T)	178
3.	Elizabeta Ba-rtolič (S.	V.) 178
4.	Slavko	Mlakar (T)	176
5.	Štefan	Jager (T)	173
Štefan Jager
£jMCL$theo
Kako fantastično vplivna je moja rubrika, se vidi na enostavnem primeru, ko je eno avtobusno podjetje, ki sem ga v enem mojem štosu obral, takoj uvedlo redno avtobusno progo za Hudinjča-ne v obliki avtobusa, ki vozi kot pravi tramvaj, kar je pa za nekatere naše delavce zelo- vicig zadeva, ker se ne morejo več izgovarjati, da avtobus ni ustavil in da so zato zamudili, temveč morajo v službo dinstlih, kar je pa zelo dobro, ker jim ni treba zamude odbijati od njihovega zaslužka in tako obremenjevati nekaterih oddelkov, ki imajo fantastično veliko dela, ker delajo po mojem načelu, ki glasi »zakaj enostavno, če se da komplicirano«, kar je čudovita zadeva, ker se tako po našem delu zelo ločimo od raznih kapitalističnih držav, kjer gre ljudem samo za ene profite, ki jih pa mi v socializmu ne maramo, kar se vidi tudi po eni zelo fantastično visoki produktivnosti in po skritih rezervah, ki se pojavljajo v nekaterih delavnicah surovniskega obrata, ki imajo toliko čaja, da ga zlivajo vstran, medtem pa njihovi sosedje na vse mogoče pretege kritizirajo takšno družbeno ureditev v obliki čaja, ki ga ni.
Sploh pa je to s čajem zelo visoko zapletena zadeva, ki bi jo morali reševati na visoki ravni, ker do takrat, ko je še visokokvalifirana moč delila čaj, je bilo vse v redu in so čaj vsi dobili, kar se je videlo po tem, da so bili vsi zadovoljni, kar pa sedaj niso več, ko je snažilka zbolela in je z njeno boleznijo usahnila vsa miroljubna koeksistenca med delavnicami in je sedaj izbruhnila ena fantastična svetovna vojna z imeperialističnimi težnjami, kdo si bo priboril več kant čaja, tako da se je zgodilo, kot sem že zgoraj omenil ena velika svinjarija, da so nekatere delavnice ostale brez čaja in kar je še večja svinjarija — da ga je zmanjkalo tudi za obratne pisarne. Upam, da bo moj vpliv tudi pri njih zalegel in pomiril bojne duhove, ker smo v času rekonstrukcije, ki pa pride zelo prav nekaterim delavnicam, ker z njo opravičujejo en velik nered, ki je včasih tako velik, da povzroči tudi kakšno nezgodo tam, kjer je doslej še ni bilo in je to docela prav, ker-zakaj bi nekje imeli nezgode drugje pa ne, kakor pravijo v novi pocinkovalnici, kjer so jim pozabali vgraditi ventilatorje in sedaj, ko pade tlak pod normalo, hvaležno vdihujejo dim in si mislijo, kako je bilo v starih prostorih prijetno, kjer so imeli ventilatorje, za katerimi se jim je nekaj dni hudo kolcalo, kakor se kolca nekaterim za raznimi razpisi delovnih mest na oglasnih deskah, ki so jih pametno potrgali kandidati, ki so že oddali 'svoje prošnje in so tako na fantastični način olajšali delo komisiji, ki ima pri izbiri
manj dela in ji ni treba izbirati med večimi kandidati, da se ne primeri spet takisto, kot pred kratkim, ko so izbrali kandidata, ki je bil strokovno najslabše ocenjen in so zelo pametno odklonili kandidate, ki so bili kvalitetno in strokovno na eni višji stopnici, kar so po mojem mnenju naredili prav, ker kdo potrebuje pametne ljudi, saj so pulfer že iznašli, mi pa nimamo namena odkrivati kakšnega novega eksploziva, kar se da tudi drugače razumeti in je prepuščeno mojim ljubim bralcem, da si ta štos rešijo, ker je za moje mokre možgane prehud problematičen problem in za reševanje problemske problematike nimam nobenega dodatnega honorarja in to je problem.
Potolažim naj še tiste radovedneže, ki bi hoteli vedeti, če je bil izvršen sklep, da bomo že 1. januarja imeli značke in izkaznice, kar pa ni mogoče in je bil verjetno mišljen 1. januar prihodnjega leta, saj je znano, da tako hitro nekatere stvari ne gredo, kar se fantastično vidi tudi po tem, da bi neonski napis in znak moral biti zgotovljen do 29. novembra in bodo pravzaprav ta rok presegli, saj gori že ta mesec in je to en velik delovni uspeh monterjev iz Ljubljane, s katerim se jaz žal ne morem pohvaliti, ker še vedno nisem odkril tistih individualistov, ki so fantastični pristaši raznih poplav in vesoljnih potopov, kar se zelo dobro vidi po tem, ker so štiri dni zapovrstjo z velikim potrpljenjem mašili stranišče emajlirnice v starem upravnem poslopju s čistilno volno, po čemer lahko konstatiramo domnevo, da so hoteli čistiti stranišče, kakor je hotel nekdo napisati na steno svoje ime, ko je s prsti v funkciji toaletnega papirja narisal en velik »S«, kar pa po mojem pomeni »svinja«, kar pa je tudi včasih neko ime za ljudi z živalskimi karakteristikami in lahko ugotovimo, da se je njegov štos posrečil.
Za konec bi pa v enem stavku opisal eno mojo fantastično skromno željo, ki temelji na izkušnjah nekaterih mojih kolegov, ki so mi svetovali, da si naj organiziram dopisniško mrežo in bi v zvezi s tem prosil moje ljube sodelavce naj mi čim več dopisujejo, ker je znano, da me interesirajo izključno le razne štosovne zadeve, pa me naj tozadevno obveščajo za kar se jim v eni veliki meri zahvaljujem in jim izdam, da bo tako moje veliko poslanstvo lažje, ker mi ne bo treba več toliko delati, delam pa nerad, ker sem prejšnji teden las našel v delu.
Stefan Frakelj
Op. uredništva:	Pravkar
smo prejeli telegram naslednje vsebine, ki je bil oddan na pošto danes dopoldne:
PREJEL HONORAR..HK .. V »AMERIKI« PROSLAVLJAM S SODELAVCI. .HK..
Stefan frakelj
Rešitev križanke iz 1. številke
Vodoravno: 1 — lijak, 5	—
ibrik, 10 — ako, 11 — vedrica, 13 — streme, 14 — sit, v, a, 16 — dual, 18 — ki, 19 — al, 21 — ie,
22 — lonec, 24 — zamera, 27 — na, a, 28 —- eros, 29 — mačka, gl, 33 — Pele, 34 — na, 25 sokovnik, t.
1	•	2	-	•	3	4	S	6
7	8		•	9				
10			11				•	
12		•	13				14-	•
15		/6	•		•	17		18
19			20	•	21			
22				23	•	24		
	•		•	25				
26	27				•		•	
28			•	29				
t
VODORAVNO: 2 — kratica za najvišji organ delavskega samoupravljanja; 3 — organska celota; 7 — junaške pesmi; 9 — kos; 12 — središče vrtenja; 15 — neumen; 17 — izrastek na glavi; 19 — britanski protektorat v jugovzhodni Arabiji; 21 — napaka; 24 — zemeljski izkop; 25 — del obraza; 26 — visoka igralna karta; 28 — ženski glas; 29 — veliko glasbeno delo.
NAVPIČNO: 1 — močan pok; 2 — velikan, srbohrvatsko; 3 —
velika utežna enota; 5 — romanski spolnik; — 6 pesem hvalnica; 9 — živalska hrana; 11 — tuj dvoglasnik, različna samoglasnika; 14 — velika vodna ptica; 16 — ostanek; 18 — travnata stepa; 20 — nedeljiva soglasnika; 23 — reka v Španiji; 27 — pivo.
Ob pravilni rešitvi dobiš 10 vod., 4 in 8 navp. ter 22 vod. polni naslov našega podjetja, 13. vod. pa še našo brzojavno kratico.
UREDNIŠTVO VAS VABI..
Uredništvo našega časopisa je sklenilo, da letošnjo prvomajsko izdajo našega glasila obogati z nekaterimi podatki iz predvojnih in medvojnih let. Predvsem se morajo ti podatki nanašati na prvomajske manifestacije v našem podjetju.
Vabimo vse člane našega kolektiva, ki so se teh manifestacij udeležili ali pa posedujejo avtentične podatke o teh dogodkih, da nam posredujejo ta material. Prav ta-
ko nas bo razveselila vsaka dokumentarna fotografija, ki je bila posneta na ta dan in ki prikazuje naše delavce pri prvomajsknih izletih ali manifestacijah v delavnicah.
Ugotavljamo, da je še marsikaj iz naše preteklosti neraziskano, zato bomo skušali z vašo pomočjo osvetliti te dogodke kar se da. i
Upamo, da se boste našemu vabilu odzvali. Docela odveč je poudarjati, kako pomemben bo vaš prispevek.
Emajlirec izhaja v 3000 izvodih
Če povemo za primer, da je v Celju vseh rednih naročnikov Večera tri tisoč, bomo mogli realno presoditi o visoki nakladi našega časopisa. Po številu izvodov smo drugi časopis v Celju. Pred nami je le še Celjski tednik. Vsi ostali časopisi, ki jih izdajajo podjetja, razne organizacije in društva imajo občutno nižjo naklado.
Kot kaže, bomo morali kmalu povišati naklado našega glasila.
postopki narekujejo potrebo po novi delovni sili. Vsak novi član našega kolektiva pa pomeni nov izvod časopisa. Nemara bomo morali že v drugi polovici letošnjega leta povišati naklado našega časopisa na 3200 izvodov. To pa pomeni, da bo takrat štel naš kolektiv toliko članov. Naš časnik dobivajo tudi štipendisti in upokojenci. Prav tako ga pošiljamo v zameno za nekatera druga to-
Rekonstrukcija in novi proizvodni varniška glasila.
strogo zaupne vsebine
Peter Četina tokrat odlično
V MESECU JANUARJU JE BILO MEDDRUŠTVENO TEKMOVANJE V DVEH SMUCARSKin DISCIPLINAH NA PARTIZANSKEM VRHU NAD TRBOVLJAMI. ČLAN NAŠEGA KOLEKTIVA PETER CETINA JE ZMAGAL V SLALOMU. V VELESLALOMU JE BIL DRUGI.
Ne moremo reči, da nas je zmaga Petra presenetila, saj smo ga vedno prištevali med boljše tekmovalce. Vendar kaže, da je Peter letos v izredni formi in prav škoda je, da se zima že poslavlja.
Četudi je Petra včasih težko dobiti za njegovo mizo v prodajnem oddelku, nam je tokrat vendarle uspelo, da smo ga našli zamišljenega nad raznimi spisi. Ko smo omenili, da bi hoteli intervju, se je nasmehnil.
—	Zmagal si v slalomu, v veleslalomu si bil drugi. Si nemara večji specialist v tej disciplini? —
—	Ne, nisem. Bolj mi ležijo smuk in veleslalom. Pri veleslalomu .sem imel smolo. Zavozil sem vratca in izgubil ritem s tem pa. seveda, nekaj dragocenih sekund.
—	Tudi smuk je klasična alpska disciplina. Zakaj ni bilo tekmovanja v smuku? —
—	To je povsem stvar prireditelja. Sodim pa, da bi bilo na Partizanskem vrhu to tekmovanje težko izvesti, ker je bilo premalo snega. —
—	Kako je s pogoji za tekmovalce pri nas? —
—	Težko, ker ni snega. Vendar bi se hotel zahvaliti vodstvu našega podjetja, ker mi je omogočilo enotedenske priprave v Bad-gasteinu. —
—	Dovoli malce čudno vprašanje: Kakšno mesto bi zasedel na državnem prvenstvu s to formo?
—	Upam, da bi se uvrstil med prvih dvajset tekmovalcev. Morda v smuku nekaj bolje. —
—	Tvoje želje? —
—	Želim si le pošteno zimo .. .
Tudi letos v pustno povorko
Lani se je naše podjetje udeležilo pustne povorke, ki jo vsako leto prireja Olepševalno in turistično društvo. Vsi se še spominjamo globusa z dvema kuharjema, ki sta metala gledalcem spominske lončke. Ljudje pravijo, da je bil lani naš objekt najbolj uspel, saj je bil največji in lepo izdelan.
Zvedeli smo, da bo letošnja pustna prireditev večja in boljša kot lanskoletna. Skoraj vsa večja in manjša celjska podjetja so že prijavila udeležbo. Med njimi je tudi naše podjetje.
Četudi nas le nekaj dni loči od pusta, vam vendarle ne bi hoteli izdati, kaj pripravlja za karnevalski sprevod naše podjetje.