Izhaja*
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Velja :
za celo leto 4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvo „aiira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XXI.
V Celovcu, 11. decembra 1902.
Štev. 50.
Vabilo
k
slavnostni božičnici
ki se priredi
v „Narodni šoli“ družbe sv. Cirila in Metoda
v Št. Rupertu ob Velikovcu
na kvaterno sredo, dné 17. decembra 1902.1.,
ob 2. uri popoludne.
Vsporeel :
1.	Petje: »Slava Bogu.« (Vavken.) Pojo otroci IV.
razreda.
2.	Slavnostni govor. (Matija Lušin.)
3.	»Kaj naznanjajo zvonovi.« (Muhar Lizika in Koh
Micika.)
4.	Drugi govor. (Micika Volavčnik.)
5.	Petje: »Slovensko dekle.« Narodna.
6.	Deklamacije I. razreda: a) »Ptice po zimi.« (Jož.
Schweiger, Filip Urbane, Nacek Ahac, Lizika Kast.) — b) »Novoleto.« (Franca Gradišnik.) — c) »Tvoj angelj.« (Serafino Anderjaš.) ■— c) »Dar Je-suščku.« Micika Schweiger.)
Deklamacije II. razreda:	a) »Raj na zemlji.«
(Barbika Ellersdorfer.) — b) »Topol.« (Mojcika Lobnik.) — c) »Bodimo veseli.« (Tončka Rak.) — c) »Božična povest.« (Katica Volbank.)
7.	Petje: »Sveta nebesa.« (P. Hugolin Sattner.) Deklamacije III. razreda : a) »Hvala kovačem.«
(6 dečkov iz II. in III. razreda.) — b) »Mešetar.« (Gašpar Preinik.) — c) »Božična noč.« (Franca Gril.) — č) »Marjetica.« (Micika Volbank.) — d) »Kralj Matjaž.« (Uršika Zupan.)
Deklamacije.ÌV. razreda: a) »Jezušček v jaslicah.« (Barbika Stih.) — b) »Angelj rešitelj.« (Micika Zemljic.) — c) »Novoletna.« (Micika Preinik.) — č) »Muhasti deklamator.« (Julika Bruner.)
8.	Petje: ■>Blažena noč.« (Pogačnik.) Poje cerkveni zbor.
9.	Igra: »Sv. Elizabeta«, x 5	spisal W. Pailler.
Vprizori 21 otrok. Vmes se poje: 1. Potočnik: »Ko dan se zaznava»-, 2. Laharnar: »Mi vstajamo«-, 3. Aljaž: »Triglav«-, 4. Ipavec: »Bodi zdrava domovina«.
10.	Zahvala za božična darila. (Milka Lekše.)
11.	Petje:	»Bratje v kolo se vstopimo.« (Laharnar.)
Pojo otroci in cerkveni zbor.
12.	Razdelitev božičnih daril.
Vabilo k naročbi.
Kdor le količkaj zasleduje javno življenje, spoznati mora, kako važni so zlasti v naših razburkanih časih dobri časniki, ki se vojskujejo zoper mnoge laži, katere trosijo nasprotniki naše cerkve in našega nàroda vedno bolj drzno med ljudstvo, — se neustrašeno potegujejo za resnico in ljudstva teptane pravice! — Pri nas na slovenskem Koroškem liberalni nemškutarski nasprotniki, katerim so na razpolago mnogi pripomočki, ljudstvu na vse mogoče načine vsiljujejo liberalne nemške časnike in žalostno slovenski pisano pokveko „Štajerca“. S tem hočejo Slovencem, zlasti slovenskemu kmetu, vzeti stari svetinji, kateri spoštovati so nas učili predniki naši, vero in pa nàrodnost!
Da krivi nauki, ki se po nasprotnikih trosijo med ljudstvo, Slovencem ne priuesó sreče in boljših dnij, to nas uči vsakdanja skušnja. Zoper sovražno rovanje proti nam pa se moramo braniti z razširjanjem dobrih časnikov! Zato ob bližajočem se novem letu poživljamo vse svoje rojake, vse, ki so si še ohranili le nekoliko ljubezni do slovenskega nàroda, do mile domače govorice: Razširjajte in podpirajte „Mir“! Pridobivajte „Mir“-u novih odjemalcev, naročnikov ter bralcev; marljivo mu dopisujte, privabite mu vedno več notili prijateljev in podpornikov, zahtevajte „Mir“ po gostilnah, kamor zahajate! Če v
tem oziru vsakdo stori svojo dolžnost, mora se utrditi moč dobrih, omejiti vpliv slabih časnikov!
Naročnina, ki stane za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, naj se blagovoli pošiljati naprej. Pri naročilih naj se naznanja, je li kdo star ali nov naročnik.
Nadelo torej znova, vedno zvesti geslu: Vse za vero, dom in cesarja!
Uredništvo in upravništvo ,,Miv“-a.
Kmetsko pismo in odgovor.
Neki občespoštovani posestnik iz velikovške okolice mi piše sledeče pismo:
Častiti gospod!
„Jaz vam par vrstic pišem zavoljo zadruge: jaz veliko trpim in se ne vem bojevati, ker ne vem pravega pota; pravijo namreč, da gospodarite le za svoj dobiček, pa ne za kmetski prid : ker se ne dobi več listkov. In da se v nemški zadrugi boljše plačuje. Celih dvajset procent še potem dobijo, bo se žito prodà ; plačuje se pa oves že zdaj po 6VS vsakemu zadružniku, dvajset procent pa še potem, ko se žito prodà. S tem so hujskali kmete za volitev. Mene so tako nadlegovali, da je vsaki dan bil eden nad menoj, in je še pri volitvi pogledal v moj listek. Naš poštar, ki je listke jemal, se je tako delal, kakor bi se zmotil, da ga je toliko odprl, da je videl ime poslanca. Še na dan volitve zjutraj je eden letal po vasi in je druge listke nosil. Trije kmeti so doma ostali, ker so bili čisto zmešani, in ker ni bilo pokoja, je eden listok vzel. Naš poštar je tako letal od hiše do hiše, da so mu bile hlače preozke; ta je nam pregovoril veliko kmetov." ....
Za to pismo se prijatelju iskreno zahvaljujem ! Dobro je, da kmetje sami poveste, ali pišete, kaj vam pravijo vaši nasprotniki.
I. Gospodarska zadruga.
Na prvo vam lahko odgovorim. Da vam kdo more po pošteni poti oves boljše plačevati, kakor ga plačuje zadruga, je velika laž. Jaz čutim, da vpliva na severni strani Velikovca na kmete neka moč, ki jih zdaj od nas odvrača in napolnjuje s tistim sumom, da jih le izkoriščamo v svoj dobiček. Kdo to dela, si lahko mislimo.
Stvar je taka: Vsakteri pametni človek vam bo pritrdil, da mi ne moremo žitnih cen delati ; mi se moramo ravnati po odjemalcih. Odjemalci pa dobro poznajo ceno. In kakšna je cena danes? Poglejte v vsa poročila, saj jih ima vsaki časnik, da oves stoji danes 6 60 do 7-25. Po 7 25 se ponuja najfinejše, izborno čisto ogersko blago na Dunaju, in iz Spodnje Ogerske na Dunaj in k nam je precej enako daleč, tako da imamo tudi mi tisto ceno. Naš najlepši oves pa ni tak, da bi nam kdo za-nj dal zdaj v Sinčivasi 7 — popred pa se mora še triérat (očistit).
Oskrbnik c. kr. vojaškega skladišča mi obeča za lep čist oves v celovškem skladišču 7. Računajmo: vožnja iz Velikovca v Sinčovas 15, iz Sinčevasi v Celovec 15, iz kolodvora v vojaško skladišče ll,je41gld. A oves mora biti triéran. pri tem odpade najmanj 40/,,) jo 24 gld. pri vagonu; odpadki se prodajo po 3 gld. metercent, se dobi nazaj za odpadke 12 gld. Torej je stroškov: voznine 41 gld., odpadka 12 gld. vkup 53 gld. 700 gld. se dobi za vagon ovsa, ali 7 gld. za meterski cent, 53 krajcarjev odpade, torej dobi zadruga 6.47 gld. Zdaj mi pa povejte, ali more kako skladišče dajati komu 6 50 gld. 40/0 približno znaša vsa režija, delo, obrestovanje denarja, to je 24 gld. pri vagonu mora biti zaslužka, sicer bi se morala vsaka zadruga podreti. Zadruga zdaj počez ne more več dati za blago kakor 6 20 gld. Lepši oves več, slabši manj, in pri tem se za kak rezervni fond ni zaslužil niti en goldinar, in če je slučajno kaka izguba vmes prišla, se ta ne dà pokriti z ničemur.
Tu je naš račun, če nemška zadruga zdaj daje vsakomur 6'5 gld. in potem še 20,'/0 zraven,
to je 1-20 gld., torej 7 70 gld., potem se imajo kmetje za ta dar zahvaliti nam. Ko bi mi ne bili napravili skladišča, bi Nemci nikoli na to misel ne bili prišli, in bi ta denar, s katerim zdaj morebiti kmete kupujejo, pač gospodje rajši sami zapili. Bržkone je pa vse vkup zlagano; toliko denarja Nemci tudi nimajo; tudi oni ne prodajajo drugače kakor mi ; tudi oni imajo režijo, odpadke, voznino. Vzemimo, da oni dajo za oves res 7'70 gld. potem bi bili navrb plačali pri vsakem vagonu 150 gld.; ovsa bodo imeli približno 20 vagonov, torej bi imeli škode letnih 3000 gld. Morebiti, da jim to „Sudmarka“ plačuje, a ni verjetno, in dolgo tega ne bodo delali.
Listkov zdaj ne dajemo več, ker nam ni mogoče dajati doplačil, če se mora že popred dajati skrajna konkureučna cena. Vsakteri, kdor naš položaj pozna, mi bo verjel, da konkurentje dajejo največ ko mogoče, da bi ljudi od nas odvračali — in s tem smo zadovoljni. Tržna cena bi bila v Velikovcu veliko nižja, ko bi nas ne bilo.
Da ni mogoče dajati doplačil, je razvidno iz naših letnih računov, ki so pasivni, t. j. dohodki še ne pokrivajo izdatkov. Mi zamoremo le po izredni požrtvovalnosti nekaterih rodoljubov pretrpeti ta boj. Vsak, ki zna računati, razvidi iz računov, da plačujemo tudi mi navrb in da nismo delali dobička.
In vendar smo lahko prepričani, da je le naša zadruga na popolno zdravej podlagi. če hoče zadruga obstati, ni mogoče, da bi se omejila le na prodajanje žita; ona mora tudi posredovati pri nakupovanju raznih kmetskih potrebščin. In to Velikovčanom, to vsem, ki se bavijo s kako trgovino, tako peklensko mrzi, zato napenjajo vse sile, da nas uničijo. A bodite kmetje prepričani, da, če me prijatelji ne zapustijo, mi nobena žrtev ne bo pretežka, nobeno delo ne preveliko, noben denar ne predrag, da se zadružno podjetje uravna. Jaz nisem mogel popred vedeti, kakšno bo prvo osobje; upal sem, da prodajalnica nese toliko najemnine in obresti, da se hlapci plačajo — a to se ni zgodilo. Ob novem letu dobim moža, o katerem mi je prijatelj zatrjeval :	Da si tega
dobil, je toliko, kot da bi dobil glavni dobitek. Novi naš poslovodja in lastnik prodajalne je vzoren katoličan, vrl nàrodnjak in izurjen mlad trgovec. Gospodje so me podpirali s tem, da so pristopili k zadrugi in skupno po nji naročevali vino; še-le letos se je to naročevanje tako uravnalo, da se nekaj služi za režijo; popred mi je prodajalničar tudi v tem delal škodo. Vsa zadruga je zdaj prišla v red, ko sam delam vse račune, in to delo ni malo. Prosim čast. duhovščino, naj zadrugo podpira, kolikor mogoče; ona se bo uredila. Pretrpimo prva leta in ljudje bodo kouečno hvaležno spoznali, da se je delalo za nje in ne za duhovščino.
II. Volitve.
Da se je vam kmetom pri volitvah tako slabo godilo, obžalujemo. Da so volitve ravno tako izšle, bo imelo tudi dobre posledice. Mnogi izmed nas so se do zdaj preveč zanašali na „dobro slovensko ljudstvo" ; zdaj bodo delali tem bolj odločno in marsikaj dobrega se bo zgodilo, na kar bi se sicer ne mislilo. Vi kmetje bodete kmalu več kaj slišali.
Kar pa zadene volitve, prosimo vas, pripeljite nam prič, ali imenujte jib, da so nasprotniki liste nosili po vaseh, ko ste svoje že imeli. Ta stvar je popolnoma protipostavna, in dotični občinski urad se mora zatožiti pri c. kr. okrajnem glavarstvu. Da so vas kmete tako zmešali, je treba obžalovati. Nemci v labudski dolini in na Zgornjem Koroškem se niso dali več premotiti ; oni so liberalcem zmešali štreno. Vemo, kako so kmete begali in mešali : „pavr" voli „pavra“ — a tega vam niso povedali, da je katoliška stranka kandidirala v 4. kuriji za Ceiovec-Velikovec kmeta, župana g. Ure-ta v Šmartinu pri Celovcu. Tu ni veljalo pri liberalcih „pavr pavra volit", marveč „pavr ae pavra“ temveč „dohtarja“. V Trbižu so naši imeli „pavra“, liberalci pa so rekli, „ne pavra marveč
dohtarja" Abujo; v Zilski dolini so katoličani postavili „pavra“, a liberalci so rekli „ne pavra, marveč profesorja" dr. Walduerja. Tega naši liberalni kmeti niso hoteli vedeti: Ah je vam kmetom znano, da naša dežela zdaj že na leto 1,200.000 kron več potrebuje, kakor še pred 6 leti? V deželi vlada stara liberalna vsemogočna stranka, ki je dozdaj delala, kar je hotela, in liberalci velikovškega okraja so ti stranki poslali v deželni zbor še enega lepega ptička, ki zna peti lepo pesem, da „farji ne vedo, kako se kmetu godi, ker oni zjutraj, ko je solnce že na nebu, še spijo". Tako sem slišal tega modrega moža govoriti! Morebiti se bo ta gospod spametoval, če enkrat zve, kdaj vstajajo tisti gospodje, od katerih se je dal utvesti k liberalnemu koritu.
Agitacija liberalcev je bila strastna. V bodoče se bo skrbelo, da bo drugače; gospodje se bodo naveličali, in naši ljudje se izurili. Saj je volitev tajna! Vzemi od liberalca vse listke, ki ti jih prinese, pri volit vi pa oddaj ime, o katerem si prepričan, da je pravo. V tem je velika dobrota tajnih volitev. Zdaj so bile volitve vse drugo, le tajne ne. To je izvidno iz navedenega slučaja. Da se list odpira pri oddaji, in liberalec gleda va-nj, je nesramno. Zakaj pa imamo postave, ki naj branijo prostost in tajnost volitev?
Liberalci so letali od hiše do hiše: saj ni bilo zastonj, nekam so morali že spraviti onih 40.000 kron in 2000 kron so še Velikovčani zložili; gotovo jim bodo vsi hvaležni za ta velikodušni dar.
Zdaj po volitvi ne mislimo, da je vse izgubljeno. Liberalci spravili so vse na dan do zadnjega moža, naša slovenska stranka pa ne; vzbudili se bodo tudi naši ljudje, treba pa je dela. Rodoljubi naj delajo posebno zdaj o novem letu, da se razširijo naši časniki; berite „Mir“, v katerem bodete vselej našli odgovor na vprašanja, za katera sami nimate ključa. Treba je tudi zborovanj! Ljudje morajo bolj razumeti naše socijaine naprave, mi potrebujemo takih naprav še več in jih bomo tudi uredili. — Kar mi pišete, da so baje tudi tisti gospod nekoliko krivi, ki so morebiti kdaj ljudem preveč računali, je morda deloma resnica. A prijatelj, pomislite koliko v enakem slučaju računa n. pr. kak zdravnik, kak advokat, kaka sodnij s ka komisija? lune bodite razžaljeni, če tudi duhovnik kaj računa, ki ima dolgo čakati in na vse kraje ustreči, duhovnik, ki je sicer slabše plačan kot najuižji cesarski uradnik, ki v nekaterih krajih od ljudstva ničesar ne dobi, kot celo leto mnogo nehvaležnega dela. In če se vam kdaj zdi, da se je preveč računalo, idite k drugemu duhovniku, kateremu zaupate, in ta bo v bratski ljubezni dotičnega gospoda opozoril na težavne razmere, na revščino ljudstva, na zlobnost nasprotnikov, in duhovnik bo, če treba, in kolikor je mogoče, gotovo zadovoljen s tem, kar mu dobri ljudje lahko morejo dati.
Ne bojte se nasprotnikov; kmeti ste lahko gospodarji na svojem domu, če le hočete! Bodite odločni in pokažite vsakomur duri, ki pri vas nima kaj opraviti. Prisrčen pozdrav! F. Podgorc.
Zilski Slovenci v volilnem okraju Spital-Šmohor (IV. kurija), oziroma Šmohor-Kotice (III. kurija).
(Konec.)
Kako smo se torej postavili na dan volitve? V četrti kuriji je bilo razmerje glasov
sledeče :	Pirker je dobil 5. nov. 8. nov.		Kotz 5. nov. 8. nov.		Scbatzmaier
Blače,	—	4		15	18	—
Brdo	55	91	20	48	—
Goriče	—	4		11	29	11
Št. Štefan	79	76	15	20	—
Zatorej so dné 5 novembra oddali zilski Slovenci za nemškega krščansko-socijalnega kandidata 134, za nacijonalca 61, za socijaluega demokrata 11 glasov. Pri ožji volitvi dné 8 nov. dobil je pri nas Pirker 175, Kotz pa 115 glasov.
V tretji kuriji je bilo razmerje glasov
sledeče :	Huber	Waldner
Blače.......................... 2	40	glasov
Goriče..........................—	28	„
Brda........................... 50	24	„
Št. Štefan.................... 57	22	s
Skupno tedaj je bilo oddanih 109 gjasov za Huberja in 114 glasov za „brezstrankarja“ prof. Waldnerja. Opomniti moram, da je 12 naših, to se pravi Huberjevih volilcev v občini Goriče iz vasi Borlje volitev zamudilo, prišli so — po volitvi ! ! Na ta način je propadel Huber pri naših slovenskih občinah za 5 glasov ! V celem okraju Šmohor-Ko-tiče je pa dobil Waldner 663, Huber le 513 glasov; propadel je zatorej Huber odštevši naših 5 glasov, za 145 nemških glasov!!!
„Karntner Zeitung" pravi v št. 137. : Dass das bisht'rige GailthaRr Mandat der Partei ver-loren gieng, hat hauptsacubch keinen Grund in der Annahme, dass dieses Mandat dem Abgeordneten Huber absolut sicher sei." (Da je Huber propadel je vzrok to, da smo mislili, da bo v tem okraju poslanec Huber gotovo izvoljen ) „Karutner Zeitung" je v eni številki ostro napadla vodstvo slovenske stranke, rekoč, da je obsojeno. Če pa pogledamo na izid volitve v okraju Šmohor-Kotiče, kaj naj tukaj porečemo?! Vodstvo nemško-katoliške stranke je mislilo, da ima g. Huber maudat za ta kraj že v žepu! Kdo pa je taisto v tem poučil, kdo je o tem zagotovil?! Kolikor je meni zuano: vodstvo nemškega katoliško-političnega društva ni niti enega zaupnega moža v slovenskih občinah vprašalo, kako reč stoji! Zakaj pa to? Ali je taisto povpraševalo zaupne može v nemških občinah, ne vem ; bodisi kakor hoče, v vsakem oziru je bilo taisto prav slabo poučeno. Odkod sicer 145 nemških glasov več za Walduerja? Sicer se pa opravičuje sama „Karutner Zeitung" v eni številki, ko pravi „die Parteileituug kana kein Vorwurf treffeu", da vodstvo ni tega krivo, da taisto je razširjalo brošure kakor v drugih krajih! To je — kakor jaz vem — istina; da bi pa stranka bila tako delala, kakor bi bilo treba, temu se mora ugovarjati! V neki drugi številki pravi isti list, da se v našem volilnem okraju složno postopanje jako ovira, ker je isti sestavljen iz Nemcev, Slovencev, katoličanov in luteranov, in da v takem okraju more biti izvoljen samo tisti, ki zna iz „ff" daiati obljube. — To nikakor ni res! To velja samo tedaj, če nKarnt-ner Zeitung" misli na luterance. (Ti zmirom volijo nasprotno.) Sicer pa štiri slovenske občine: Blače, Brdo, Goriče in Št. Štefan složnega postopanja ovirale ne bodo, seveda le tako dolgo, dokler bo „sloga“ v pravi krščanski ljubezni, dokler se pod geslom: „krščanska misel" ne bodo zatirale nàrodne pravice in zahteve, katere gredó slovenskemu nà-rodu po božji previdnosti in državni postavi ! ! Resnico tega vidi „Karntner Zeitung", če sploh hoče videti, pri zadnji volitvi!! V četrti kuriji smo oddali za Pirkerja 175 glasov, za Kotza pa naši liberalni nacijonalci in sociialni demokrati 115 glasov; torej 60 glasov več ! V tretji smo oddali 109 glasov za Huberja, za Waldnerja 114, torej 5 glasov manj! Odkod manjšina? Že prej sem omenil, da je v občini Goriče 12 volilcev iz Bori volitev zamudilo; (borljska fara ni imela takrat lastnega dušnega pastirja). Razven tega je prof. Waldner povodom predstavljeuja se volilcem v Goričah prav prijazno priporočal ; v občini Blače, kjer je 40 mož glasovalo za Waldnerja in samo 2 za Huberja, ni pravega voditelja! Blačani so sicer pošteni ljudje, verno ljudstvo. Pa g. prof. Waldner tudi v Blačah ni pozabil se predstaviti in povpraševati po težavah, katere imajo Blačani zavoljo Žile, hudournika, njegovega uravnanja itd.
Mislim da je iz navedenih podatkov, to je iz dodanih številk glasov razvidno, da so se slovenske občine v Špital - Šmohorskem in Šmohor-Klošter-skem volilnem okraju prav dobro obnesle, vkljub temu, da imajo Slovenci na Žili hudo stanje zavoljo čudnega vpliva Šmohorčanov in prav malo odličnih, merodajnih voditeljev! Razvidno je tudi naprej, da so poraz g. Huberja Nemci sami zakrivili, čeravno so — kakor se zdi — vodstvu katoliškega nemškega političnega društva poročali, da je mandat g. Huberju „absolutno“ zagotovljen.
Iz tega je pač vsakomur jasno, kako krivično je pisarenje „Karntner Zeitung“-e, o nas Slovencih. Imela bi pač bolj hvaležno opravilo, da bi hotela pometati pred drugim pragom! To zadoščaj!
Zborovanje koroških slovenskih posojilnic v Velikovcu.
(Dalje.)
C. g. župnik Bayer vpraša, če se zamore dolžno pismo napraviti samo za 2 ali 3 leta.
G. Pr. Jošt odgovarja, da so vse koroške posojilnice, ki so v zvezi takega sistema, da veljajo njihova dolžna pisma za nedoločen čas. Le hranilnica in posojilnica na Djekšah je osnovana po načinu Raiffeisen in se morajo pri takih posojilnicah zadolžnice obnoviti oziroma podaljšati vsaka štiri leta, ker tako zahteva zakon od 1. junija 1889. Vsem drugim pa tega ni potreba.
Porodilo o cepljenju nekaterih koroških posojilnic od „Zveze“.
O tej točki dnevnega reda je govoril č. g. Franc Treiber, kanonik-župnik v Št. Rupertu pri Velikovcu približno tako-le :
Velespoštovani posojilničarji ! Nalogo imam, govoriti danes o četrti točki dnevnega reda. To je kočljiv predmet, pa jaz mislim, da me vsi dobro poznate, da nisem iskal nikdar osebne časti, in mislim, da med slovenskimi rodoljubi nimam nobenega nasprotnika. Zaradi tega sem mnenja, da
lahko nastopim kot poročevalec in prosim tudi, da se naj ne čuti nihče razžaljenega, če bi katera mojih besed temu ali onemu ne bila po volji, ker nimam namena, koga žaliti in naj bode vsakdo prepričan, da me vodi edino le ljubezen do našega ljubljenega slovenskega nàroda.
Do leta 1901. je bilo vseh 20 slovenskih koroških posojilnic v „Zvezi“ slovenskih posojilnic v Oljm To društvo je pomagalo in posredovalo pri ustanovitvi vseh naših posojilnic in je iste tudi revidiralo. Leta 1901. so se začeli gibati tudi naši nemški konservativci in kakor so poprej posnemali našo dično družbo sv. Mohorja s tem, da so ustanovili družbo sv. Jožefa, ki izdaja nemške knjige na podoben način kakor Mohorieva družba, tako so začeli posnemati tudi nas Slovence s tem, da so začeli snovati nemške konservativne posojilnice povsod po deželi.
Ko so imeli potem Nemci že nekaj takih posojilnic, je nastala za-nje tudi potreba lastne „Cen-trale“ in svoje „Zveze“ in taka „Zveza“ se je ustanovila v Celovcu, ki se imenuje „centralna posojilnica v Celovcu".
Do tega leta torej so bile naše slovenske posojilnice vse brez izjeme v „Zvezi" slovenskih posojilnic v Celju. Ali lansko leto je pa naznanilo slovensko „Hrauilno in posojilno društvo v Celovcu", svoj izstop iz celjske „Zveze“, če tudi tega izstopa, kakor smo slišali iz poročila gospoda revizorja, še ni povsem oficijelno potrdilo. Vendar se mora smatrati, da celovška posojilnica ni več v celjski „Zvezi", ker že dve leti ni plačala doneska po pravilih.
Leta 1901. in 1902. so se ustanovile potem še tri slovenske posojilnice, namreč v Hodišah, v Kazazah in v Šknficah, pa vse te tri nove slovenske posojilnice niso pristopile več k slovenski celjski „Zvezi“, pri katerej so druge naše posojilnice, ampak so se priklopile nemški centralni posojilnici v Celovcu.
Rodoljubi, ki vodijo te slovenske posojilnice, so uzorni rodoljubi, ravno tako zanesljivi, kakor vsak danes tukaj navzoč posojilničar. Vprašati se mora torej, kateri uzroki pa so jih potem vodili do tega koraka, da se odtujujejo našej sloven»kej ,,Zvezi“ ? Oni sami pravijo: Prvi uzrok je ta, da jemlje nemška centralna posojilnica v Celovcu od vseh vlog, katere jej pošiljajo v njeni „Zvezi“ stoječe posojilnice, */* odstotka za sebe in ker se vsi denarji v Celovec pošiljajo, ima ona velik promet in da s tem 1li odstotka zaslužka ta nemška centralna posojilnica lahko pokriva svoje režije ter plačuje lahko s tem tudi svojega revizorja, tako da posameznim posojilnicam, ki se pridružijo tej nem-škej „Zvezi, ni potreba plačevati nobenega drugega letnega doneska.
Drugi uzrok je, pravijo, da dobivajo posojilnice pri nemškej centraluej posojilnici v Celovcu izpo-sojila na nižje obresti, tako da zamorejo potem tudi one delovati po nizki obrestni meri.
Tretji uzrok je, pravijo, da s tem svoji nà-rodnosti nič ne škodujejo, da oni varujejo svojo posameznost in da je revizor te nemške „Zveze“ tudi Slovenec.
Navedeni trije uzroki naj bi bili torej napotili nekatere slovenske posojilnice, da se priklopijo nemškej organizaciji. Na vse to odgovarjam: Kar zadene doneske posojilnic, katere morajo donašati ,,Zvezi", mislim, da so naše posojilnice že tako trdne in da imajo po toliko čistega dobička, da se jim ni potreba zmeniti za tiste krone, katere morajo odrajtati „Zvezi“. Ta mali prispevek naših posojilnic ne bode ugonobil in zaradi stroškov za revizijo od slovenske organizacije ne odstopimo. Vrhu-tega je pa, kakor je poročal g. revizor, naša celjska „Žveza“ nekaterim mladim in manjšim posojilnicam na njih prošnjo donesek tudi odpustila, oziroma znižala.
Na drugi uzrok, ki se tiče obrestne mere, pravim, da se gledé iste ne more določiti splošno enako merilo za vse posojilnice. V nekaterih krajih, zlasti tam, kjer je več denarnih zavodov, je velika konkurenca in se mora tedaj obrestna mera po teh razmerah določevati. Samo ob sebi se razume, da mora iti naše stremljenje za tem, da se obrestna mera za posojila kolikor mogoče zniža. Za primer, da se je treba ravnati po razmerah in da se je treba ozirati na konkurenco, naj navedem, da so morali tukajšnji velikovški nemški denarni zavodi hitro znižati obrestno mero za posojila, kakor hitro je začela pred 12. leti poslovati naša slovenska posojilnica.	(Dalje sledi.)
Dopisi.
Pliberška okolica. (Mihec in njegov tovariš.) Mihec-prepirljivec prepiral se je z nekim sodelavcem v tovarni. Prepirala sta se toliko časa, da je prišlo do pretepa. Prepirljivec zagrabi kos železa in zamahne po nasprotniku; nasprotnik srečno odbije udarec, a potem založi Mihcu tako toplo zaušnico, da se je revež zvrnil kot bi bil zadet od
strele in bil je mir. Mihec, naš pevec, gre v Pliberk tožit nasprotnika, a dan obravnave bil je za Mihca zelo neugoden. Kaznovana bila sta oba; Mihčev nasprotnik dobil je za kazen 24 ur zapora, naš Mihec pa 48 ur; 24 ur sta skupaj kramljala v eni sobici, 24 ur pa je imel naš Mihec čas. zlagati pesmice, ker je slaven pevec. Nad Mihcem uresničil se je pregovor, ki pravi: Kdor drugim jamo koplje, sam vaujo pade. Mihec naj pomi-di tudi to prislovico : Katera ptica visoko leti, se rada nizko vsede; naš Mihec je obsedel prav nizko; na klop v ječi!
Šmihel nad Pliberkom. Marsikomu bodo še v spomiuu razni dopisi v „Miru“ o našem „Gast-haus-u“ v slovenskem kraju. Vsi dopisi pa niso dosegli svojega cilja in mislilo se je, da je že vse zastonj. Pa le ne obupati ! Prišel je narodnjak, ki je gostilničarja pregovoril, da ima vsled svojega nemškega napisa le sam škodo, ker s tem vabi k sebi le „Nemce“, katerih pa imamo pri nas presneto malo — Slovenci pa se hiše ogibljejo — daje sklenil odstraniti nemški napis, ter ga nadomestiti s slovenskim. Ta novica se je hitro razširila in zvedeli so jo tudi nasprotniki. Pa kaj pretuhtana buča vsega ne iz-najde! Grde, nesramne laži naj jim služijo v sredstvo, da oblatijo tako „narodujaka“ kakor tudi povsem nedolžno hišo gostilničarja, in s temi naj bi se o pravem času preprečil slovenski napis, kateri bi vzel njim nekoliko pivcev in s temi nekaj grošev. Iz same nevoščljivosti hočejo zasejati hišni prepir med mladima zakonskima, ter s svojim nesramnim in kazujivim obrekovanjem izkoriščati pošteno družino v svoj prid. Je-li to ljubezen do bližnjega?
Apače. (Slavnost drvarjev) se je vršila na praznik sv. Miklavža v tukajšnji farni cerkvi; drvarji iz okolice imajo namreč navado, ta dan prirediti v kaki bližnji cerkvi slovesno sv. mašo, po kateri darujejo sveče. Letos so si zbrali za to prireditev Apače, kamor so potem prišli vkljub dolgi poti in slabemu vremenu v lepem številu; v tej slavnosti primernem govoru je zbranim delavcem g. provizor Apaški razložil pomen te slavnosti z darovanjem sveč ter jih spodbujal h krščanskemu življenju, kajti „prazno je delo brez sreče z nebes“.
Št. Jakob v Rožu, (Drobtinice.) Na dan sv. Barbare je bila v predoru (tunelu) sv. maša. Ker je bila prepozno napovedana, naši pevci niso mogli priti in bila je samo tiha sv. maša. Vrh tega pa strežnik še zvončka ni imel, ker so ga pozabili. Bil sem že pri več tihih mašah, rekel je radi tega nek gospod; pri tako tihej, kakor danes, pa še nisem bil. Ljudi je bilo prav veliko, največ delavcev. — V soboto so imeli tudi drvarji sv. mašo v grajski kapelici v čast sv. Miklavžu. — Delavcev je menda okoli 1900; delo prav dobro napreduje. Posebno tir za dovažno železnico k Miklovemu kamnolomu kar vidoma rase. — V imenovanem kamnolomu, vrh katerega je stal grad vitezov „Rase“ (od teh ima Rož svoje ime), so odkrili obzidje uek-danjnga gradu. Mogoče da kje naletijo še na kake starine. — Ker so „Freie Stimmen“ poročale o nekaterih darovih za pogorelce v Dravljah, o daru uaše posojilnice pa so čisto molčale; posebno pa, ker so zlobne „Kàrntner Nachrichtenu celo kvasile, da št.-Jakobska posojilnica pač ima denar za „Nà-rodni dom" in »Učiteljski dom“ itd., nima ga pa za nesrečne pogorelce v Dravljah, ker so ti vsi „stramm deutschgesinnt". Povemo tukaj, daje naša posojilnica omenjenim pogorelcem dala podpore 2 4.3 kron že prej, predenj je skrominasta be-Ijaška klepetulja prišla s svojim lažnjivim poročilom.
Št. Jakob v Rožu. (O šoli.) Šesto učiteljsko moč smo dobili; gospodičina Olga Ši vic je s 1. decembrom nastopila svojo službo. Razdeljen je V. razred v dva oddelka. Je pa tudi sila res velika: v petih razredih je okoli 450 otrok. Koliko jih je že v petih razredih v meščanski šoli v Velikovcu? Le nekaj malega nad 100! Kaj, ko bi človek iz tega sklepal, da morajo nemčurski otroci radi tega imeti več učiteljev kakor slovenski, ker so ... . nočem povedati!	B.
Kot pri Št. Jakobu v Rožu. (Izobraževalno društvo.) Tu snujemo izobraževalno društvo. Vlada je pravila že vzela na znanje. Ustanovni shod nameravamo napraviti o božiču. Dal Bog novemu društvu mnogo uspeha.
Od nekod. (Hajl-ham!) V neki občini v beljaškem okraju so liberalci z neko osemnogato komisijo zvabili tudi nekega reveža v svojo mokro sredo. Revež je gluh kakor peč, pa tudi še počasne pameti. Kako so mu razložili pomen proste in tajne volitve, tega ne vem, pa me tudi ne briga. Hudobni jeziki trdijo, da je liberalno komisijo malo sram bilo, ker so morali trije pomagati, da je revež spravil svoj listič v škatlo; — v pričo c. kr. komisarja prosta volitev! No ta volivec pride drugi dan k nam, ter vpraša: zakaj pa mora sedaj vsaki, predno odda svoj listič, na široko odpreti usta’ tako-le: ham, in pokazal je močno, do ušes za-
zijajoč. — Mi se zasmejimo, a smeh je bil strašanski. ko smo cGo stvar še le prav pogruntali. Ta volivec namreč je prišel med liberalce, in vsi so ga objeli z močnimi »hajl"; ker pa je gluh, pa glasu ni sličal, ampak samo videl odpirati usta! Mislil si je potem, da je to uradni ukaz, in je tudi začel: „ham, ham' vsakokrat zazijajoč. Sedaj pa je v tej občini „ham“ ! nekak proti-«hajl»-klic, kateri nemčurjem posebno prijetno dom.
Od nekod. Po volitvi vpraša kmet korenjak soseda: zakaj si pa ti tudi z nasprotniki volil? Sosed je v zadregi in nazadnje reče: „Giej v celi fari ni bilo nobenega, ki bi mi spravil tele iz krave, razun župana. Moram torej z njim.“ „Krava in vera!“^ Mu krepko odgovori naš korenjak.
Žabnice. (Naša posojilnica.) Celovški uradni list objavlja sledeče slovansko oznanilo. Pri c. kr. deželnem-kot trgovinskem sodišču v Celovcu se je vpisala v zadružni register tvrdka: »Hranilnica in posojilnica v Žabnicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo“. Društvo in tvrdka ima sedež v Žabnicah. Namen društva je: dajati posojila svojim zadružnikom na primerno nizke obresti. Društvo temelji na pravilih od doé 18. sept. 1902. Načelstvo sestoji iz načelnika, njegovega namestnika in sedem udov načelstva. Sedanji člani načelstva so: 1. Janez Eurlich, načelnik, 2. Janez Moschitz, posestnik, načelnikov namestnik, 3. Simon Incko, dekan, 4. Janez Kraviua, posestnik, 5. Luka Andeiwald, posestnik, G. Janez Kraviua, posestnik, 7. B až Lakata, posestnik, 8. Jožef Domeuig, posestnik, 9. Janez Kranuer, posestnik, vsi v Žabnicah. Načelstvo podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva uda pod firmo, katera naj bo pisaua ali s pečatom natisnjena. Svoje sklepe razglasuje načelstvo po potrebi z oznanili, v uradnici nabitimi. — Novi posojilnici želimo obilo uspeha.
„ Telefonska poročila. “
Celovec. Iz prav gotovega vna slišimo, da bo Kollmayr interpeliral župana, da ukrene vse potrebno, da Metnic ne bo več s slovenskimi oklici skrunil nemškega značaja našega slavnega mesta. Večina pa s tako interpelacijo ni zadovoljna, in znalo bi se pripetiti, da Kollmayr-ja vržejo ven, kar se lani gledé g. dekana Augererja sicer ni zgodilo. Sedaj je drugo vreme!
Celovec. Prihodnji deželui zbor prinesel bo marsikaj zanimivega, posebno razna odlikovanja. Govori se, da bo prvi predlog stavil Metnic v slovenskem jeziku. Predlagal bo, da se Taurer, do-brolski župan, imenuje „častnim deželnim glavarjem41. Da je jako nepristransk in pravičen, pokazal je pri zborovanju v Kokinju; kot »glavar44 bo imel tudi pravico, da bo gostilna ne samo do 1. ure, ampak do jutra odprta!
Dobrlaves. Strašansko je razburila „pur-garje44 in vso okolico grozna vest, da se je nekemu šolskemu otroku sanjalo, da zna Dreo tudi golaž jesti. Bil je Falbov kritičen dan 2. vrste.
Lipa nad Vrbo. Naši krčmarji in drugi ljudje njih baže šli so prosit mil. g. knezoškofa, naj bi nastavili za našo faro zopet lastnega duhovnika, češ da dušno pastirstvo trpi. Resnica pa je, da trpe le gostilne! Ker je pa znano, da pri volitvah Lipljani že dalj časa »navadne farje4' le po strani gledajo, obljubilo se jim je, da bodo dobili svojega duhovna, ki bo celo »kapo44 nosil, kakor hitro bo Lipa povzdignjena v proštijo. Polni veselja so menda že naročili mitro !
Grebi n j. Milosrčni ljudje obrnili so se na jednega najbolj slavnih zdravnikov na Dunaj, kako bi se mogel ozdraviti naš »mutasti44 pošiar. Odgovor so pa dobili: Malo počakajte! Taka bolezen prešla bo sama od sebe, da se le vrnejo zopet taki časi, kakor so bili ob zadnjih volitvah.
Št. Jakob ob Rožu. Raznesla se je vsled poziva »Karntner-Nachrichten" in „Freie Stimmen44 vesela novica, da so nemškutarji po Koroškem zbrali za pogorelce v Dravljah 55.000 kron. Veselje pri Dravi seveda veliko! Največ dobička bi bil imel od teh Maček in njegova soseda! Žalostna resnica pa je, da se je zaslepljenim Dravljancem o teh 55 000 kronah samo sanjalo!
Pliberk. Več tednov že vlada pri nas splošna velika žalost. Nemec vseh Nemcev proglašen je bil za izdajico pliberškega maslenega mesta. Užaljen vsled tega odložil je častno mesto načelnika požarne brambe. Na dan njegovega odstopa bile so zaprte vse prodajalne in razobešene bele zastave. V zadoščenje Korl-nu bi bili Pliberčani vse klerikalce najraje pometali v vodo. Druge nesreče tisti dan ni bilo.
Libeliče. Po slavnem propadu pri zadnji volitvi nasproti g. Grafenauerju je Edlman nevarno obolel. Začelo ga je ščipati po črevih in po želodcu; posebno ga tišči tisti edini glas, ki ga je vjel v Prevaljah. Veliko preglavice dela mu tudi njegov volilni oklic, ki je v nekoliko podoben rajnemu „Svinjeredu“. Proti takim boleznim priporočajo nekateri smodnik na kislem mleku.
Škofiče ob Vrbskem jezeru. Splošno veselje vlada po občini. Pri prihodnji seji stavil bo Scburr predlog, da se Mac Nevin imenuje za častnega občana. Tudi Slovenci smo zato, ker prepričati se hočemo, je li Mac Nevin res tak jurist, kakor se je pokazal zadnjokrat, ko je odločil, da naš Podgorc, Primožič in Pupovac — vsi trije P, P, P — ne smejo biti častni občani. Pričakujemo trdno, da bo tudi za svojo osebo tako razsodil. Sploh ga mi Škofičani priporočamo vsem Slovencem, ako potrebujejo kake pomoči, zlasti v — denarni kazni, o čemur vedo naši sosedje, Hodišam, v večno Mac Nevinovo slavo dobro in mnogo pripovedovati.
Djekše. Ni res, da bi bil pri zadnji melji v našej občini mlinarjev črnec 34 Žakljev lepe pšenice zapeljal v nemčurski mlin; resnica je le, da so te Žaklje nemčurji pokradli, zatorej tudi naš gospod niso mogli speči tako lepega kruha, kakor so ga spekli prejšnja leta ob takih praznikih!
Go renče. Naš gospod ima hudo bolezen. Prime ga spanec, da sam ne ve, kako in kaj. Tako se je tudi zgodilo pri zadnji volitvi. Vsa krivda torej, da nobeden od nas ni volil Podgorca, ne zadene le gospoda samega, ampak tudi njegovo bolezen, spanje. Vzroka tej bolezni menda še zdravuiki kljub vsem preskušnjam ne morejo najti.
Prevalje. Davno je že nastopila zima, pri nas hoče pa še vedno gospodariti pregnani »Herbst44; vsa medicina, vse »knajpanje44 (pa ne po Kneipp-ovem načinu) ga še ni toliko zmodriio, da bi pustil enkrat politiko. Govorice, da je izvoljen za pres-byterja (starosto) celovškega presbyterija (lutranske občine) niso resnične. Ker je spoznal, da naši kmetje ostanejo Slovenci, hoče jih spraviti k pravoslavni veri. Kmetje pa pravijo, da se bo to takrat zgodilo, kadar bode nosil on nos tako visoko, kakor je Peca ali Uršula visoka.
Sveče. Novica, da bi nas v kratkem zapustil naš »priljubljeni44 učitelj in občinski tajnik Fajnik, se ne potrjuje. Vzdržujejo se veliko bolj govorice, da ne gre naprej, marveč bo pokupil še toliko bajt in lesa, da postane sveški paša.
Visoki Obir poroča o vremenu koncem oktobra in začetkom novembra: Jako viharno, večkrat burja, sploh nestanovitno. Neke repatice, imenovani učitelji, švigale so po velikovškem okraju, kakor oblaki, kadar jih podi vihar. 10. novembra pa se je poleglo in sedaj se obljublja lepo vreme.
Velikovec. Kdor bi učitelju Samoniku podtikal gledé Kokinja kake »politične" namene, ta bi mu delal veliko krivico. On je pri vsem razgrajanju popolnoma nedolžen, krivi so le Slovenci, ki so bili tako predrzni, da so napravili tam »politično44 zborovanje. Kakor o drugih učiteljih, veljajo tudi o njem Pallove besede, da se učitelji nič ne brigajo za politiko. Toliko resnici v čast.
S koči dol. Naša Oštinka vabi že sedaj na predpustno veselico. Za prigrizek preskrbela bo čisto frišne Št. Jurijske »krofe44 (.= krape); da se bodo pa gostje tudi dobro zabavali in veselili, merila bo na poseben, čisto nov način nosove. Ker imajo Nemci povsod prvo besedo in pravico, imeli jo bodo tudi pri Oštinki : Najprej bo zmerila nosove Vernberškim Nemcem, potem še le Strmškim Slovencem. O dolgosti raznih nosov poročal bo potem Oštinjak v deželnem zboru in stavil primerne predloge.
Na Koroškem.
Telik konkurz. Pri sv. Magdaleni ob Beljaku so postavili lansko in letošnje leto veliko tovarno za celulozo, t. j. za pripravljanje lesa za pridobitev papirja. Tovarna je zidala tvrdka A Aberg, J. Franz in Comp. Vse podjetje pa ni bilo osnovano na zdravi podlagi in sedaj so otvorili kou-kurz, vsled katerega pride mnogo tovarn, obrtnikov, rokodelcev in tudi kmetov v zelo občutno škodo. Dolgovi iznašajo za stavbo 174.948 K, za stroje 644.240 K, za nakupljen les 61.268 K, za plače itd. 133.016 K, vkup 1,013.475 K. Gotovo je veliki polom povzročila tudi — goljufija.
Osebne novice. V Beljaku je umrl bivši nadučitelj v Podkloštru, g. Jan. Lah, star 66 let. Znan je bil kot dober sadjerejec. —
Drobiž. V Št. Pavlu v labudski dolini je prišlo 4-letno dekle preblizu ognja. Vnela se mu je obleka, in dekle se je opeklo tako, da je kmalu potem v hudih bolečinah umrlo. —- Petindvajsetletnico svojega obstanka je due 8. decembra praznoval samostan usmiljenih bratov v Št. Vidu ob Glini. Tekom teh let so usmiljeni bratje storili deželi izvanreduo mnogo dobrega. — D uè 5. t. m. zjutraj je pogorelo večje pohištvo na Št. Vidski cesti ob Celovcu. Mnogo revnih družin je zgubilo stanovanje. — Zaklad, iz katerega se bo delila prva pomoč po velikih uimah, se snuje za Koroško. Na Štajerskem imajo že tak zaklad. Na čelu stoji deželni predsednik. — Do 12. decembra so raz-
pisane učiteljske službe na Suhi, v Šmarjeti in Slov. Šmihelu.
Po slovenskih deželah.
Družba sv. Cirila in Metoda je imela meseca novembra 866 K 66 h dohodkov in 898 K 79 h stroškov; neplačan dolg za mesec november znaša 1256 K 28 h. Želimo, da bi se slovenski rodoljubi bolj poprijeli te blagotvorne družbe.
Družbi st. Cirila in Metoda v prid je jel izdajati Svetko Hanibal Škerl, trgovec v Trstu, ulica Giulia št. 22., biškote „Adrijau. Sto komadov v lepem zabojčku stane 3 K 60 vin., ista množina brez zabojčka pa le 3 K. Večja naročila so ceneja. Za izpraznjene zabojčke se izplača nabavna cena 60 vin., če se vrnejo nepoškodovani. Biškoti se pošiljajo franko. Naročila izvršuje družbin založnik S. H. Škerl. Ker se to izborno in ceno domače blago prodaja v korist vseslovenski šolski družbi, je rodoljubnim Slovenkam in Slovencem najtopleje priporočamo.
Nove slovenske razglednice. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je zopet izdala jako krasne slovenske razglednice, predstavljajoč Slovenko z vihrajočo nàrodno zastavo v eni roki ter z lavorje-vim vencem v drugi. Razglednice so jako okusno in zelo lepo izvršene. Ker se tudi lahko vtisne razgled in pozdrav iz različnih krajev, so za vsak kraj primerne ter jih vsem Slovencem toplo priporočamo.
Nezgode. Otroka ustrelila po neprevidnosti je minoli teden v Kostanjevici na Dolenjskem Neža Skavič, hči lovskega čuvaja. Otrok je v malo trenotkih umrl. — Na Kolku nad Šturjami na Notranjskem so našli ustreljenega gozdnega čuvaja. — V Hrušici na javni cesti pa je izginil prodajalec zelja, ki se je vračal domov na Ig pod Ljubljano. Moža še niso našli, pač pa njegove sestradane konje. Najbrž so ga zločinci oropali ter vrgli v kako brezdno, kakršnih je tam ne-številno.
Iskrena prošnja!
Zima se približuje s hitrimi koraki. Večina naših 219 našo „Nàrodno šolo" obiskajočih otrok so otroci ubogih starišev. Neobhodno potrebujejo otroci obuvala in tople obleke. V kvaterno sredo dné 17. grudna t. 1. vršila pa se bo v naši šol-običajna slavnostna božičnica. Udano podpisano šolsko vodstvo obrača se zopet do vseh predobrih slovenskih src in ponižno prosi, naj bi tudi letos se slovenski rodoljubi naših ubogih otrok spominjali in nam blagovolili poslati darove sosebno v denarju in v blagu. Tudi ponošena obleka se radostno sprejme. Ker pa je treba čevlje že zdaj naročiti in ker je sploh veliko dela, preden se razna obleka kupi in razvrsti, tedaj prosimo, naj bi nam preblagi rodoljubi blagovolili prav kmalu poslati svoje prispevke. Za vso dobrotljivost se že v poprej iskreno zahvaljujemo.
Vodstvo „JVdrodne sole<( v Velikovcu.
Loterijske številke od 6. decembra 1902. Dunaj	55	8 59 40 63
Gradec 19 50 86 78 63
NAZNANILA.
Lovskega psa
je zgubil g. župnik v Št. Lipšu v podjunski dolini. Dné 23. okt. ga je posodil lov?ki družbi „Hubertus“ in od tedaj ga ni več videl. Kdor kaj vé o njem, naj to naznani g. župniku v Št. Vidu v podjunski dolini.
!Nove Pesmi!
,, Petero Božičnik4" za solo, mešani zbor in orgle, zložil Ign Hladnik, op. 44. Cena partituri 1 K 20 vin. (Pesmi so v tem slogu kot op. 18.)
„Za Marijine družbe44 je priredil Hladnik „16 izbianih Marijinih pesmi iz op. 15“ (Struna moja, Marija skoz življenje itd.), in stane 20 iz-tisov le 5 K, eden iztis 1 K. — Dohé se pri skladatelju v Novomestu (Dolenjsko), v Katoliški bukvami in pri Schwentnerju v Ljubljani.
Posestvo v Untali (Ra diske fare),
ki obsega vkup 39 oralov svetà, z jednonadstropno, dobro zidano hišo in drugimi gospodarskimi poslopji, se prodà ali vkup ali na drobno. Več pové Peter Bizer, posestnik v Rutah, pošta Z rei e c (Ebenthal) na Koroškem.
Ako si hočete po ceni in dobro
pravo švicarsko uro
kupiti, obrnite se zanesljivo do
H. Suttner-ja, urarja v Kranju, ker te ure so po celem svetu znane kot najboljše. Zahtevajte najnovejši veliki cenik, ki ima blizo 600 podob, katerega Vam pošlje zastonj in poštnine prosto. Izborna zaloga zlatnine in srebrnine,
Izvrstne in najnovejše
domače mline
brez kamnov in valjarjev, ki zmeljejo 3 krat več nego drugi, in se dajo lahko gonit z vsako silo, kakor tudi vse kmetijstvu potrebne stroje, posebno škoporeznice s patemovano napravo, da se pri delu uikdo ne more poškodovati, ki so zelo trpežni in delajo jako fino, prodaja ter prevzame vsa v to svrho spadajoča dela pod jamstvom in po najnižji ceni
Josip Božič,
kmet in gostilničar v Dolini pri Pokrčah. Pošta Grabštanj (Grafenstein) na Koroškem.
Brinjevce,
natomi, staro in obležano blago, 1 liter 2 krom 4U vin.. 3 litri franko po pošti za 9 kron. Fina, stara slivovka, liter za 2 kroni,
pošiljam proti povzetju.
Egidij Jeglič,
Selo, pošta Žirovnica na Gorenjskem.
1 Otvoritev trgovine.
Ni*	***
S tem dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem dné 1. decembra 1902 s tvrdko
Hubert Kbmmetter
v hiši gospe Magdalene Herbst, glavni
trg Št. 16, otvoril novo uravnano
trgovino
I z mešanim blagom.
Ko si dovoljujem prositi, da blago-volite mojo trgovino podpirati s svo-^ jim zaupanjem, Yas ob enem zagotavljam, da bodem temu zaupanju zadostil s strogo poštenim postopanjem kakor s točno in pazljivo postrežbo. Pliberk, meseca novembra 1902. ry	S spoštovanjem
0	Hubert Kommetter.
vàtoeKsaoeosxNxsoteec
Cto0o0o0o?0-D o o O o
ž,0o0o0° ? o0o°o°o?,°o % g o O o o 000 O oV '
LOO O o°o O °rO oo.o Oo ° o o O O O P
,°ooo00oo20oo0o0
o o
o o o o o	„ n1-' ^ ^ p, n o v; wo '-’ n
OOOooo o ° o c o o Oo ° 0oo oOoPo o O0o000o °o
O - n ° ° ^ o o o o o,°
C)
o o o.? o
o O 0'o
O -	O °0^0°0O o o	0°0 o° 0°nO
o °O°S&/&Sr$oo00oo0£s°gooo	o o°o^°0°o
^oSoo°0o°o0o0§o30o°oO§o°o °ooO°0
o co
ooo o 0°
^ O n o o
^oOO^O^Po O’-'	'-'o
o OO c ° o°o°oO oo ° O O 0^0^ ^ nr> -i oQ-iOP,
o° o
w On Opo00- v
0o°ZfŠ0o£&.
° o o 0 p on Oj o OJO O OVjP
00° O °P °o S OOqV
?o0°°oS<&
02 O
Q o o oO o° °oo o OOO
'o °oo lo O O o oo oo
oo oo
0Ooo°o
o 2 oo9o(
s°
°0 Q °nO<
o°o
°0 °
°o O
Q°YtCt<0^o9>(^Y^°^RQ1cfoo0nO>0o4Ì^0oO<00^00 pOp OQ^Oo^liiS’oOOOo'lj
?ot)Op!
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.