Glas List slovenskih delavcev v cAmeriki. *&e first Slovenic Daily* In the United States. Issued every~ day except Sundays and Holidays. Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, F. Y., undeb the Act of Congress of March 3, 1879. ŠTEV. 2. NEW YORK, V TOREK, 3. JANUARJA 1905. LETNIK Xn. SUvensko-Auierikanski Koledar. \ poflsti LJTE AJA VEDNO BOLJ PRILJUB-N MED SLOVENSKIMI IN DRUGIMI SLAV J AN SEJMI AMERIČANI. Ameriško slavjansko časopisje o "Slo-vensko-ameriskem koledarju.'' LE MAJHNA ZALOGA ŠE NA RAZPOLAGO. Washingtonskc novosti. RUSKI POSLANIK GROF CASSINI IN PREINAČENJE KITAJSKE DVORNE ETIKETE.. Inauguracijski ples v pokrajinskem poslopju naše vlade. KAKTUS BREZ TRNJA. * ;pim ničnim šale, a razno-stivom, ne fali :Qledar vri-Ciena mi= uredničtva e.nwicli St.. Kako vsestranski pri ljub1 jen postal je med slovenskimi in tudi hrvatskimi Američani " Slovensko - amerikanski koledar", kterega je izdalo naše uredništvo, nam v prvej vrsti do-kazuje dejstvo, da je kljub temu, da je "Koledar" izšel jedva pred par tedni, velika zaloga skoraj že pošla. Ker ne bode trajalo dolgo, da bode i zadnji iztis "Koledarja" v rokah cenjenih naših naročnikov, svetujemo rojakon. naj se požurijo z naročevanjem. Tem povodom smatramo umestnim, objaviti tudi ocenje o našem "Koledarju", ktere je, v kolikor smo jih dobili v roke. objavilo bratsko nam ameriško slavjansko časopisje: "Hrvatska Zastava", vrli hrvatski delavski list, ki izhaja v Chicagu. piše: "Primili smo sa zahvalnošču "SJp-vensko-amerikanski koledar" za god. 1905., kog je izdalo urednic t vo "Glasa Naroda" u New Yorku. Taj koledar ukusno je i/.radjen i obasiže skor. 100 stranica. Obi ije lij vrstnim zabavnim te ima i dosta ugodne ša> i lijepih ilustracija. Ta j J3di, da ga se preporut-i. je 25c a dobi je se kod: "Glasa Naroda", 109 Gr< New York, N. Y. Češki dnevnik ''Newyor.-ke List v' v New Yorku, se izraža o našem "K ledarju" tako-le: "Prave do^el n;is slovinskv kalei. dar ' Slovensko-Amerikanski Koledar n.. rok 1905., vydany nakladem čas.' pip "Glas Naroda". Kalendar u * . , * ve.mi vkusne upravv a bohatebo ob sahu s hojevm? ilustracemi. Cena jeh« obnaši 25 centu." Prvi in najstarejši bratski list v Ameriki "Nai>redak" v Allegheny ju. Pa., poroča: "Primili smo sa zahvalnošču "Slo vensko-amerikanski koledar" za 1905, kojeg je izdalo uredničtvo "Glasa Naroda" (slovenski dnevnik) u New Yorku. Taj koledar ukusno je iz-radjen i obsiže -»ko 100 stranica. Obi-luje z raznovrstnim zabavnim i poučnim štivom, te ima i dosta ugodne šale i liepih ilustracija. Ta j koledar vrie-dan je preporuke. Did>ije se kod uredničtva "Glas Naroda", 109 Greenwich St., New York, N. Y. Ciena mu je 25 centi. Leposlovni in jeden izmed najuglednejših čeških listov v Ameriki, cleve-landske "Dennice Novoveku", poroča bratskim ohajskim Čehom o našem "Koledarju": "Kalendar SlovincuAmerickich ob-jevil se na našem psacfm stole jako potešite] nv doklad čile duševni snahy niroda bratrskeho, jenž srdci Cechu vzdycky by val velmi milv. — Kalen-dšr ma tak sličnou upravu, jak slične jsou slo vinske di'vkv. 01«-ah jebo je.-rt i bohatv i krasnv. Za tituTnim listem uverejnena novoročni basen "Ob no včm letu" (Novemu roku), jež preje: Da srečno (st'astne) bilo bi pričeto, vsem skup (vespolek) veselo novo leto! Z naučneho pojedriam' uvadlme popis Yellowstone Parku a Udoli Yo-eemite, z krasne prosy dopemny obra tek vystehovalecky "Izseljenci", v nemž vylleena jest bolest mlade mat kv, již na ceste do Amerikv, kam za miiym nebo manželem se ubirala, dit-ko ji zamrelo. Basen "Slepčeva hčerka" (Slepcova dcerka) prozrazuje bisnika hlubokeho citu. Dale uvadime dky "Kozak", "Samaritan " humoresku "Kako se je Blaž Knofec tobaka odvadil", "Dva pratele", "V i", popis svetove vystavy v St is, o prokopam Pan amy, o taib&ku hanu), prebled udalosti atd u je mnoho vyobrazem. Kalendar ■__j _ U * .-.»4 C llacti Nnrnda " V redaktori '' jlasn Naroda Yorku. Tento ročnfk "Koledy' XL Washington, 2. jan. Ko je prišel tukajšnji ruski poslanik grof Cassini pred 20 let kot ruski poslanik v Peking. je bil ruski vpljiv na Kitajskem -e neznaten. Njegova naloga je bila vgled ruske care vine na KitajsKem ;>ov;čati ter zajedno pomanjšati an-jle/ ci ugled. Poslaniki evropskih držav ; afera t niso imeli v Pekingu nika--ili udobnosti, kajti na krmilu vlade • ■ i li ptujeem sovražni dostojanstveniki. Cassiniju so bile te razmere znane, kajti živel je že preje na Ivi-:;'j-:.em, Japonskem in Koreji. Na podlagi svojih izkušenj si je izdelal »oseben načrt. Evropski zastopniki so že od nekdaj zaman skušali prisiliti kitajsko vlado, da ti jih tako častila, kakor evropske . la le. Pred vsem so zahtevali, da jih mora cesar sprejemati -v palači. Toda lu se ni nikdar zgodilo, kajti cesar jih je sprejemal v nekem hlevu izven zida "1 prepovedanega mesta" Tam je za-;r< .u-4 poslanike vsakdo psovatL Grof Cassini dospel je v Peking za jedno z francoskim poslanikom. Ko se je oglasil v Tsung Li Yamenu, d? ii i.;ročil svoje listine, so mandarini ak j nastopili z predlogom, naj se ce-'■em unija vrši v znanem hlevu, toda j "assini je vljudno odvrni^ da zarno-rej njega v Pekingu samo tako spre-;et'. kakor sprejemajo Rusi kitajskega i islanika v Petrogradu. t j. v car--kej palači. "Nemogoče", odvrnili so ini dostojanstveniki Tsung Li Yame-la. "Dobro, potem obdržim svoje lili.. in vam pošljem le prepise, tako, ;i r'amoremo v nadalje občevati", ' . i:iil je Cassini. Kmalo na to je i:ii»: il dan, v kterem bi moral cesar -e diplomate sprejeti. Vodja diplo-.:;;< v je bil nemški poslanik Brandt. :' remu postopanje ruskega tovariša ii n-rajalo, kajti zavidal mu je, da se :: - - "mi upa zahtevati ono, kar se nje-ni posrečilo dobiti. Radi tega je ira.iim tovarišem govoril, naj se uda-> običajem dežele in da je njemu prav se jedno, kje ga cesar sprejme. "Ah »-!< ru bodete šli tudi v — stranišče, ilc«. vas želi cesar tam sprejeti?" od-rnil mu je ruski poslanik. Končno s< 'as-'ni ni udeležil-sprejema. Med tem e ] a sklenil z Kitajsko pogodbo za >o;r d bo, ktere vse so bile take, dt ill liiigi niso zamogli skleniti in ru-ki vpljiv v Pekingu je kar vidoma ■as t vi. Cassini je dobil največje kitaj ko odlikovanje in ostali diplomatjc o n ajali z glavami. Končno je nasta-a kitajsko-japonska vojua in z njo nje Ino je postal tudi ru-ki vpljiv ve-ikanski. Ob tej priliki je bil Cassini u*m diplomat, kterega je cesar spre el v palači. Nato je pričel cesar sprejemati tudi ostale diplomate. • • • Inauguracijski odbor je zelo razbur-en, kajti približal se je čas, v kterem □era kongres rešiti — kočljivo vpra-anje o inauguracijskemu plesu. Odbor, kteri je hot^l skoraj obupati, ker ni mogel dobiti za ples potrebnega poslopja, pričel se je sedaj posvetovati glede dekoracij pokojninske pa-!ače, kajti sedaj zatrdno upa, da bode zastopniška zbornica dne 9. t. m. do-clila vporabo pokojninskega poslopja za inauguracijski ples. v Častna kapitulacija POGOJI kapitulacije port arthur j a so že po zastopnikih RUSOV in japoncev določeni. — ruska posadka zamore najbrže neovirano oditi. Vso vojaške časti za generala Stoessellja na posebno povelje mikada Mutsu-hita. — Stoesseljevo pismo generalu Nogiju. — Rusi so razstrelili vse ladije v luki; torpedolovke priplule v Chefoo. japonci tepe ni v mandžuru. -o-o- P 1 leta kasneje, nego je bilo priča-kov: ti, }X)staI je končno Port Artur japonska last, toda Port Arthur ni več ono nesto, ktero je nekdaj bilo, in Ja-poni i so dobili le ruševine. Po vev-mecev trajajočem neprestanem boj •, leter. je redno manjšal japonsko vojsko, i zajedno tudi junaško, toda majhno rusko posadko, so končno port-arth. rski junaki z lx>jem prenehali in lako je napočil konec največje vojne žahigre v rusko-j a po nsk c j vojni. Obramba Port Artburja veljala je Rusijo vse vojne ladije v tamošnjem vodovju, izvzemši vladivostoškega brodovja. In tudi Japonci so izgubili svoje najlepše ladije. Obleganje Port Arthurja se je pri-čelj dne 27. maja 1904. Ko bode general Stoesselj ostanek svoje junaške posadke vodil iz Port Arthurja, zaplapolala bode na porušenem portarthurskem zidovju ona ista zastava vzhajajočega sclnca, kte remo ukazovati, toda oni ne morejo izvršiti naših povelj." "Potem se morate vi, častniki, bojevati", vzkliknil je Stoesselj in pričel žugati. "Jaz sem prepričan, da je bil Port Arthur že pred mescem dni pripravljen na kapitulacijo, ako bi se general Stoesselj ne protivil. "V kolikor mi je znano, je zahteval general Stoesselj od Japoncev, da dovolijo posadki odhod, in da samo njega obdrže kot jetnika. Ako bi imel' dovolj streljiva, potem bi Japonci nikdar ne dobili mesta, Vee mesecev smo branili Port Arthur le z bajoneti, dokler nista bila meso in kri izmučena. Ko je padel vojak, ni bilo dru-zega, da bi ga nadomestil in tako je bila posadka vedno manjša'' Petrograd, 3. jan. Vest, da se je general Stoesselj po lLnesečnem ob-legovanju vdal, ni vznemirila ruskega ljudstva. Vojno ministerstvo se je od dahnilo, kajti taiko je saj ostanek portarthurske posadke rešen prjd smrtjo. Nihče v Rusiji ne graja generala Stoesselja. Padec Port Arthurja ni niti malo vpljival na ruske vrednostne papirje. \ sled padea Port Arthurja, se bode vojska generala Oyame pomnožila za S0.000 mož in sedaj se bodo kmalo pričele operacije v Mandžuru. Vsled branitelj in obllegovalec port arthurja Poljedelski oddelek naše vlade vedno eksperimentira. Sedaj namerava vzgojiti kaktus brez trnjev, kteri bod rastel na pustinjah našega zapada. Istočasno vrše se sedaj tukaj poskusi z stroji, kteri spremene bodeči kaktus kakoršen raste v Coloradu. Arizoni, New Mexico in drugod v vžitno krmo za živino. Iz Mexike in Srednje Ame rike importirali so različne vrste kaktusov, ktere so cepili z našimi. Iz tega je zrastla rastlina brez bodal. Treba je le še rešiti vprašanje, bode li vspe vala v naših pustinjah. V nedeljo zvečer dobil je japonski general Nogi od ruskega generala Stoesselja pismo, ktero navajamo s pola j dobesedno in v kterem mu naznanja, da je uvidel, da bi bilo nadaljno prolivanje krvi brezvspešno. Radi tega sta ruski in japonski general Imenovala komisarje, kteri so se-posvetovali glede prepodaje mesta. Včeraj opolv.dne se je tozadevno posve-rovanje pričelo in tu so sklenili pogoje, kteri so, kar moramo Japoncem >rizuati, uprav velikodušni. Celo sr.m japonski cesar je po svojem štabnem šefu izjavil, da je gene--al Stoesselj svojej domovini dopri-lesel največje vsluge, radi česar uka-uje, da se mu izkažejo vse vojaške asti. Kakor se brzojavlja iz Tokio, so tamkaj v najvišjih vojaških krogih prepričani, da bode vsa ruska posadka z orožjem zajedno smela oditi iz mesta in se vrniti v Rusijo. Iz Japonske se tudi poroča, da Stoesseljevo junaštvo nikjer višje ne cenijo, nego baš na Japonskem, in baš to je glavni vzrok, da mora japonska vojska za sedaj poraženi posadki izkazati vse vojaške časti. Branitev Port Arthurja je bila tako junaška, da jej zgodovina ne pomni para, kajti boji so se vršili mesec za mesecem na kopnem in na morju. Portarthurčanje so živeli v neprestanem bombardementu, dobro vedoč, da pomoč ne pride od nijedne strani. In v očigled temu se je junaška po-adka bojevala tako, da je je občudoval ves svet. Vse japonske napade in obupne naskoke-so Rusi odbijali in se borili tako junaški, da čestokrat niti za'premirje, v kt erem bi pokopali mrtve. niso imeli časa. Preko trupelj padlih tovarišev in sovražnikov, bojevali so se z orožjem v roki mož^ proti možu. Koliko človeških življenj in koliko denarja je veljal Port Arthur, nam niti približno ni mogoče ceniti, kajti izgube so bile grozne in Japonci jih od svoje strani navajajo nad 100,-000 mož. Nadalje priznavaj- Japonci da so pri napadih na Visokajo izgubili 40% svojega vojaštva. ra je tamkaj vihrala, ko je Japonsk' poslala prvič svoje brodovje v boj, v kterem se je Kitajska umaknila iz murja. » Tokio, 3. jan. Zastopniki obeh strank so z obravnavami prenehali .včeraj popoludne ob 4. uri in 30 minut. Ruski poslanci so sprejeli vse pogoje in izjavili, da so pripravljeni na kapitulacijo. Pogodba je že spisana in najhrže tudi podpisana. Sovražnosti so popolnoma prenehale in japonska vojska pride danes v Port Arthur. General Nogi je dobil povelje, staviti Rusom najugodnejše pogoje. Besedilo pogojev in pogodbe še ni znano, toda pogajanje se je vršilo le z ozirom na splošuost. Med drugimi -pogoji naj omenimo vprašanje glede dhoda Rusov z orožjem ter vrnitev v Rusijo z ali brez častnikov. Mogoče je, da bode Japonska dovolila vsej posadki z orožjem vred vrniti se v Rusijo pod pogojem, da se sedanje vojne več ne vdeleži. Chefoo, 3. jan. Poveljnik ruske torpedolovke "Vlastinij" naznanja z ozirom na padec Port Aj-tburja: "Port Arthur je padel vsled pomanjkanja — ne le radi pomanjkanja streljiva, temveč tudi radi pomanjkanja čet. '1 Ostanek posadke se je 'bojeval zadnjih pet dni in noči, ter prišel je dan, ko so bile tudi človeške moči pri kraju. V kazematah videti je bilo posodi obraze, kteri so vsled izmučeno-sti postali črni. Ako smo koga kaj vprašali, nismo dobili odgovora in vojaki so nas le nemo gledali. Streljiva nam je že dolgo pomanjkovalo in mnogo trdnjav ni moglo vee odgovar jati. Odgovorili smo na vsakih 200 japonskih strelov komaj jedenkrat in ko so nas Japonci naskočili, smo jih pregnali z bajoneti. General Stoesselj se je hotel še 1- t. m. 'bojevati. "Toda mi se ne moremo bojevati, dejali so mu njegovi generali. "Naši vojaki se ne morejo več gibati, oni spe stoje. Oni ne morejo videti niti i bajonetov na svojih prsih. Ml z&mo- padoa Port Arthurja se bode sedaj od ruske strani vojna še bolj trdovratno nadaljevala in Port Arthur je sedaj le začasno v japonskih rokah. Mukden, 3. jan. Včeraj zjutraj se je ob ruskem središču pričelo živahn^ bojevanje, ktero je trajalo ves dau. Japonci so skušali rusko središče prodreti, toda pri tem so bili tepeni ir imajo ogromne izgube. T:imatave, Madagaskar, 3. jan. Ro žestvenskova divizija ruskega pacific nega brodovja, dospela je v Saint Marie. Tokio, 2. jan. Med zastopniki japon ke in ruske vojske v Port Arthurj'-vrše se sedaj pogajanja glede prepo daje Pcxrt Arthurja Japoneem. Gene rala Nogi zastopa kapitan Tjiehi, do-čim ime ruskega zastopnika še ni zn;<-no. Zborovanje se je pričelo danes opoludne. O tem poroča general Nogi: "Ob 5. uri popoludne, dne 1. januarja dospel je nek ruski parlamentar z mirovno zastavo do prvih naših vrst južno od Shuishiyinga in izročil našim častnikom pismo generala Stoesselja, ktero se glasi: "Sodeč po splošnem položaju,.kteri je nastal vsled pozicij, ktere ste zasedli, sem pronašel, da je nadaljna obramba Port Artburja brezpomembna. Da pa preprečim nadaljno brezvspešno prelivanje krvi bi se rad z Vami pagajal glede kapitulacije. "Ako pristanete v to, prosim odbe-rite posebnega komisarja, da se tako domenimo o pogojih glede kapitulacije in naznanite tudi mesto, kje naj naši in Vaši zastopniki zborujejo. "Tem pO vodom zatrdim Vašej ekse-lenci moje spoštovanje Stoesselj." "Takoj na to sem poslal generalu Stoesselju naslednji odgovor: "Čast mi je odgovoriti glede Vašega predloga radi prieetka pogajanja z ozirom na kapitulacijo. Za pogajanje sem imenoval našim komisarjem gene-ral-majorja Ijiehi, šefa generalnega štaba naše vojske. Spremljalo ga bode nekoliko častnikov in civilnih uradnikov. Vabilo na naročbo. Edini slovenski dnevnik "Glas Naroda" nastopil je z novim letom dvanajsti, oziroma trinajsti letnik ter se tekem navedenga časa zelo razširil in se povsodi priljubil. Da se je list v tujini tako visoko povspel, gre hvala zavednim slovenskih delavcem in njih prijateljem. Tekom tega leta nameravamo list razširiti na sedem kolon stran, zato pa računamo na nadaljno podporo in razširjanje lista. .Kljubu temu pa bode ostala cena listu za Ameriko ista, namreč: __ za vse leto $3.00, za pol leta 1.50, za četrt leta .75. Za Evropo: za vse leto §4.50, za pol leta 2.50, za četrt leta 1.75. Gj. naročnike prosimo za točno do poslan je naročnine in razširjanje lista. UPRAVNIŠTVC. "Oni bodo pričakovali Vaše komi-Siirj - o pol u d ne dne 2. jan. pri Shu-shi\ :ngu. Komisarji obeh strank naj bodo pooblaščeni glede podpisavanja pog. d be o kapitulaciji, ktera naj na to t. koj postane pravomočna. '' Pogodbo naj podpišeta tudi oba ua^ssja častnika Jobeh pogodbenih strank. "Porabim to priliko, da zagotovim \ as. j ekselenci moje spoštovanje Nogi/1 1 ledno je dospelo Stoesseljevo pismo v japonski tabor, je odpozval večji cel svojega vojaštva iz raznih trdnjav. na kar je ukazal razstreliti vse ladne v luki. Vsako ladijo, ktero bi zarm gli Japonci potrebovati, so Rusi razdejali Chefoo, 2. jan. Kapitan Karlov ou rusk j- torpeaolovke Vlastnij naznanja, da so Rusi razstrelili dve trdnjavi kraj železnice in križarko Bajan. Ti kio, 2. jan. Tukaj vlada skrajna nervoznost glede izida pogajanj v Shu; sbiyingu. Vendar se pa zatrjuje da h odo pogoji lahki, kajti šef glavnega generalnega štaba v Tokio, maršal Yamagata, poslala je generalu Nog ^u naslednjo brzojavko: •Ko sem naznanil njegovemu veličanstvu o Stoeseljevemu predlogu lede kapitulacije, je nj. veličanstvo mrk: do izjavil, da je general Stoesselj stonl svojej domovini nepopisne vslu-: česar eesar želi, da se mu izkažejo vse vojaške časti." 0:1 konference v Shushiyingu je sedaj vse odvisno. V Port Arthurju je 15,0 0 bolnih in ranjenih vojakov, do-čim je v trdnjavah še 5000 zdravih mož. V Chefoo so dospele ru^ke torpedolovke Skorij, Strašnij, Vlastnij, Srd'.-tij, Smjeli in Bojkij, ter parnik, na ter m je S00 vojakov. R '.skim vojnim ladijam sledile so Štiri japonske ladije. Rusi so pa Ja-pomom potom kitajskih rblasti na-znat li, da bodo svoje ladije razorožili na kv.r so Japonci odpluli. Ruski vojaki, kteri so dospeli v Cheioo, pripovedujejo, da je bil Port Artl :r pravi pekel in da se je zahva-iti samo junaštvu generala Stoesselja da s ■ je mogel toliko časa vzdržati. T. kio, 2. jan. V Tokio vlada velika rade s t vsled padca Port Arthurja in tace;a veselja še ni bilo v glavnem mestu Japonske. OD KROJAČA NAPREJ. r i Ko je predsednik Andrew Johnson, mož pravega značaja in kreposti, p,-vodorn nekega govora v Washington^, omenil, da je počel svojo politično ka rijero kot alderman, je nekdo izm .d poslušalcev omenil: "Pričeli ste kot krojač!" Johnson mu je pa takoj odvrnil: "Jaz se ne sramujem, da sem bil krojač, kajti bil sem vedno na dobrem arlasu, da sera bil dober krojač *n da sem bil vedno pošten napram odjemalcem." Poštenost v poslu, je podlaga niapredku; to nam najbolj dokazuje hitr^> in redno napredovanje v prodaji Trinerjevega ameriškega gTenkega vina. Naprava vina je po štena, kajti ono v vseh slučajih želodčnih nepravilnosti pomaga in zdravi. Ono ne dela čudežev pač pa pomaga, kjer je pomagati mogoče; pn vseh boleznih, ktere zakrivi nečista in bolna kri, pri nervoznosti, želodčnem kataru itd. Ono ojači tek, povrne zopet moči ter odstrani vse neprilike. Ono je najboljši kričistilec. V lekarnah. J os. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. rr ■ * ■■ ■ ■ "GLAS NARODA" Lht slovenskih delavcev * Ameriki. Urednik: Editon ZMAGOSLAV YALJAVEC Lastnik: Publisher: FHANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Ha leto velja list ta Amerik'" - • . $J.OO " pol leta.......... . 150 Za Evropo, za vse leto ....... 4.50 " " pr * ta.......2.50 " « "čet* t leta......1-75 V Evrope pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NARODA" ithaja vsaki dan iz-Vzemši nedelj In pravnikov. «GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00l Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 •entov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi "kraja naročnikov prosirro, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T«l«font 379S Cortland. Zjed. države v letu 1904. Xeknko težavno je pisati članek o ravnokar za vedno minolem letu 190 t. Dogodki, kteri ?e nam dozdevajo kot zelo važni, ker jih opazujemo iz neposredne bližine, so mo »dločilno in bodoči zgodovinarji je mogoče niti omenili ne bodo, vendar pa spada k dobi razvoja, kter.i bode za republiko vsekako veliceg.-pomena. Napočila je namreč doba, v kterej bode treba prenehati z politik "presedanja", ker tako zahteva ir:-dustrijelni razvoj naše domovine. Bas vsled te politike nastale so pri nas pojave, ktere prete z poginom našim po-litičnim napravam. Ako se gre pri tem samo za nezdrave gospodarske pojave, potem smo prepričani, da nastopi ozdravljenje samo po sebi. Nevarnost, kteri nam preti, .'e pa povsem dragra. Velike korporacije so zadobile moč ^ tem, ker so si izposlo-vale političen vpljiv. kterega js op žati tako pri postavodajah. kakor tudi pri oblastih, kterili naloga je čuvati ljudstvo. Te vrste vpljiv neprestano raste in tako je nastala iz finančne sile nakrat tudi pelitiena sila. V zvezi z politiki, kterim so njihove koristi nad vse svete, skuša imenovana sila se-vladati tudi vlado. Toda tudi proti takej politiki se zamore ljudstvo braniti in kadar posta ue imenovana sila i ezno=na, potem se je ljudstvo gotovo otrese. Toda zveza politikov in kcrporacij tvori sovraž-•■•ka, kteri preti vsem našim napr?- **! i 12 vsem ljud-kim pravicam so-vra. n;':a, kteri je tako mogočen, da ga je le težavno premagati. Leto 1904 preide v zgodovino z tem, da zamoremo konštaitirati, da so se njem že vršili prvi poskusi imenovane-nm zlu storiti konec. Posameznih dogodkov v minolem leta,se še vsakdo iz med cenjenih naročnikov "GNsa Naroda" živo 'Opominja. Vsi niso bili veseli, toda ne-vesele smo po kratkem žalovanju pozabili, a veselim so sledili zopet drugi, vsak v svojej obliki. Izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani, dne 20. dec. 1904. Pokrajina ob desnem bregu Drave od Varaždina pa do Bielobrda, kjer se Drava izteka v Dnnav, imenuje se h vatska Podravina. To je bogata pokrajina. Zemlja je dobra in rodovitn-.-, a vendar je hrvatski narod, kteri tod prebiva, jako nesrečen. Deroča D~ava napravlja vsako leto obilo škode kme tovalcem, a vlada ne stori ničesar, dn l>i se Drava vravnala. Gosp>darji ne morejo davkov plačevati, a kdko si pomagati? Jedina rešiteljica jim je Amerika. List 'Todravac", kteri izhaja v Virju, v belovarski županiji prinesel je ravnokar vest, da je ir male vasice Semovca kraj Virja, katera šteje nekaj čez 2000 duš, pripravlja 240 Hr\ atov na pot v Ameriko. To jasno priča, kako je na Hrvatskem in kako se posebe v "bogati" Podravini Ljudje se izseljujejo v Ameriko, ker ne morejo doma živeti. Ako ti ljudje pridejo v Ameriko, ne hod ti 1 i svojega duhovna in iz same jez tudi ni pobiral darov. Da dobimo tukajšnji rojaki svojo cerkev, se imamo pred vsem zahvaliti 2Tg. I. Skala in M. Mateelju. Necega rojaka, rodom iz Mengša nad Ljubljano, čegar ime mi pa ni znano, je v rudniku Gleen Chisholm dohitela nesreča. Pri streljanju v rovu so se namreč vsi stolpi, razen jednega pravočasno vneli. Radi tega je šel nesrečnik na lice mesta in pro menil streljivo, ktero se je pa takoj vnelo in mu roko odneslo. Sedaj je nesrečnež v bolnici v Hibbingu, toda le malo je upanja, da bi okreval. Pri nac je zelo huda zima, namrer 35 stopinj pod ničlo. Pozdrav vsem rojakom širom Amerike. Martin Pešel. Listnica uredništva. J. M. Chicago. Prepozno! Pozdrav. SVARILO. Rojake svarim pred nekim Anton Bregatičem, doma iz Gorenjega Cera-va št. 33, pošta sv. Florijan pri Gorici. Delal je tukaj, toda sedaj je neznano kam odšel in ostal dolžan na hrani in stanovanju $25. Rojaki naj se ga ogi bajo. Kdor ve za njegov naslov, naj era naznani meni. Drugi poštenjakovič je Joe Mikola, doma nekje od Ribnice. Njegov brat živi v Pueblo, Colo. Dolžan mi je ostal $30. Kdor ve zanj, naj ga meni naznani. John Martinič, No. 23, Post Rankin, Baltimore Sta. (3-4 1) Perm a. KJE JE MARTIN BUKOVEC. Bival je nekje v New Mexico, sedaj je njegovo bivališče neznano. Kdor ve zanj, naj ga naznani: Blažu Pod pečan, It. R,. 6, Pittsburg, Kas. (3-4 1) SLUŽBO ISCE KRANJICA, STARA 21 let, ktera je vajena vsakega dela ter zna dobro nemško. Ponudbe: M. R., 917 Jackson St., Anderson, Ind. (3-4 1) Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali: Veseli "Pipčarji" in "Pip-čarke" o priliki novoletnega sestanka $1.20. — Na Silvestrovi veselici podpornega društva sv. Petra št. 50 v Brooklvnu, N. Y., nabral Mr. L C., $2.35. Živeli darovalci. Pratike9 in sicer: DRUŽINSKA PRATIKA, SLOVENSKA PRATIKA, YELIKA PRATIKA za leto 1905 imamo v zalogi. Gena 10 centov s poštnino vred. Razprodaj al cem računamo 100 komadov |6, brez poštnine. — Dohiti je tudi v naši po družnici: 1778 St. Clair St^ Clev« land, Ohio. Mohor Mladič 617 So. Center Ave., Chicago, 111 Jakob Vidmar 1196 St. Clair St, Cleveland, O. Loop. Krushitx Fronten ac, Kas. I AVSTRIJSKO DRUŠTVO j [ I ) V NEW YORKU, (f ( 31-33 Broadway, 4. floor, it __t M S* ' it 5 ^ Daje nasvete na infor- ff % § macije, posreduje brez-i* p ačno službe, ter deli v ^ j! potrebnih slučajih pod- ^ > s b pore* š ^ ^ Pisarna odprta: od 9. ure k i zjutraj do 5. ure popoludne iz« vzemši nedelj in praznikov. Slovensko katoliško a podp. društvo SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1905 je dobiti pri: Fr. Baudek, Bux 5, Sta. A, Milwaukee, Wis. John Zplar, Bos 547, F:>rest City, Pa. Jakob Vidmar, 1196 Si. Clair Street, Cleveland, Ohio. Ignac Magister, 1141 Halkett Ave., Braddock, Pr_ Frank Petkovšek, 714 Market Street, Wauketran, 111. Math. Komp, 1003 Main St., La Salle, 111. Math. F. Kobe-, 31 Cedar St., Calumet, Mich. Frank Gabrenja, -519 Power Street, Johnstown, Pa. Job p Russ. 432 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. Grcir. Zt bee, Box 65, Aldridge, Mont. .Tanko Pajk, Box 91, Conernaugh, Pa. Paul Shaltz, 211 7th St., Calumet. Mich. John Šuštaršie, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Mohor Mladic, 617 South Center Ave. Chicago, 111. Mihael Ivraker, Anaconda. Mont. J. Peternel, Box 65, Willock, Pa. F. M. Schlander, 5102 Butler Street. Pittsburg, Pa. Frank KeržiSnik, Box 253, Rock Springs, AVyo. ter pri nekterih društvenih zastopnikih in tajnikih. svete Barbare X*» S^Jedinjene države Severne Amerike* Sedež: Forest CitPa. InlKorporlrano dri« 31. Januarja 1902 v državi Pennayivanljl. ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, mL, Box 647, Forect City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Poreet City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHI »J, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. -ANTON BORŠTNIK, P. O^ Forest City, Pa. Dopisi naj se požaljajo L tajnika: Ivan Telban, P. O.'Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Tacob Ston^ioIbL, i § i 5 1 't Važno za one, kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino. Francoski pamik LA CHAMPAGNE odpluje dne 5. januarja oh 10. uri do-poludne iz New Yorka v Havre. Nemški pamik PRETORIA odpluje dne 7. januarja ob 7. uri zjutraj iz New Yorka v Hamburg. Nemški pamik ZIETEN odpluje dne 10. januarja ob 10. uri do poludne iz New Yorka v Bremen. Parnik na dva vijaka STATEXDAM odpluje dne 11. januarja cb 30. uri dopoludi e iz New Yorka v Rotterdam. Francoski parnik LA TOUEAINE odpluje dne 12. januarja ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Havre. Najnovejši ROČNI SLOVENSKO ANGLEŠKI in ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVAR ter ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA v slovenskem jeziku je dobiti prvo za 30 centov, drugo za 40 centov poštnine prosto pri FRANK SAKSER. 109 Greenwich Street. New York, 1778 St. Clair Street Cleveland. O 89 E. Madison- Street, Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Siie Screw B navijak Cena uram: Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrne ~;ra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako Selite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenami Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 44 $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da*u3 5! kamnov........$14.00 OroMBA: Vse ure so najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam Jacob Stonich^ 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. 4$> -if- Skušnaj uči! Podpisani nuzxtanjam rvjnkom, ci> izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem uarodilu Iz najboljših rož izi korenin, ki iih y dobiti ▼ Evrooi ic Ameriki ter r1 6 nega., naravm-eh vina. Kdor bolehi-na ieledou «li prebavtiih or«e.nih. ns tta piio r^ino Pošilja se t zabojih do jeden tu«a (IS steklenic) nc vse kraje zanadni^ držav Sev. Amerike V obilna naročila rriparoftj JOSIP RUSS, 324 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo Telefon št. 59. GEORGE t. BR0ZIC3, Rojakom v Calumetu, Mich., in okolici priporočamo našega zastopnika g. Pavla Schaltza, 211 7th St. Do-tičnik je z nami v zvezi. slovenski motor, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Voflmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi.zavaroval-nino proti ognju a!i na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajen« rojakom drage volje na zahtevo. * Nižje podpisana priporo* čain potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, • • NEW YORK . • T katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne sraodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dob£.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............... J_ Za obilen poset se priporoča FRIDA VON'KROGH 107-109 Greenwich Street, New York. I 3 iaravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro 2r>« 1» bol* v 1 n• o«. 35 do 46 centov galea*; staro kak lli črno vina 80 oaatav liam M et. galoaa. Kdor kayi iakor 60 g al o* vina, ta pooodo. D r o i a i k od da «1.7« ga joas, olivavioa pa fS.OO galama. Pri TG&jmm aaročilu S STEFAJT JAiSHE, ?. O. Baz 7T. Ombtt, OaKforaU (k Ako hoČeS dobro postrešbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Av.t Pseblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namrsč: klobase, rebra, jezike, Šunke itd. Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočim so za obil ni obisk. • I4J I I i v W i ) ■- * . . • ■■ . M Jugoslovanska KatoL Jednota. Ir»»Vo rpo ri ran a dne 24. januarja igoi v državi Minnesota« Sedež v ELY, MINNESOTA. ■EEE-r. Ti . - J URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Mina. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Fa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, "M^ IL tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Ifiok. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 10«, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1796 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletk, MW POROTNI ODBOR: \fl TT A "F.T. KLOBUČAR, 115 7th St^ Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. ioSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj se pošiljajo blagajniku: Ivam Govša P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Dmštvpno glasilo je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Umrli so v Ljubljani: Soproga ravnatelja de/., prisilne delavnice Poljan ca, Marija Poljanec roj. Sehwentner. vsled zastrupijenja krvi. Mazala se po obrazu z nekam mazilom, ki pa je povzročilo zastrupi jen je. Govori se da ji je pričelo odpadati z obraza meso. Bila je operirana. Odrezali s-: ji spodnjo čeljust. Smrt jo j«' rešil t bolečin. — Marija Kumar, vulrro Matic, Karlovska cesta. — Josip Gor:, gojenec Mah rove tnr«>vske šole, 1") le?, (Vsarja Jožefa tnr 11. trebušni legar. Doma je bil iz Padove. — V bolnic": Ana Lesjak, jxtsestnica, stara fio le? Če pijanec pijanca pelje. Hlape -Anton Sever se je bil dne 17. dec. preveč napil "dobre kapljice" in prišel 11a dolenjski kolodvor v Ljubljani " bufet razgrajat in razbijat. Dva ]*>-klicana stražnika sta pijanega hlape:; prijela in ga odpeljala proti mestu. Prišedša do mostu pri dolenjski menici, jima nekdo zaupije 'atif policaj' nakar je jedon stražnikov šel putrledal kdo da vpije. Sedaj pa. ko je Sever videl, da je pri njem en sam stražnik, ni hotel nikamor iii. Stražnik je d • bil dva delavca, ki sta bila tudi nekoliko "napolnjena" in jih naprosil,naj mu pomairata aretovanca okleniti, kar sta tudi storila. Ker j,a Sever le ni hotel dalje, «ta šla delavca po neko samokolnico in pijančka naložila. Me-d potjo pa sta se delavca zelo |w>tila ;n se hudovala nad pijancem. koliko mora vendar imeti v sebi, da je t'ko težak. Ko sta ara končno z veliko težav«! pripeljala na magistrat, sta šele opazil^ da sta s pijancem pripeljala ]m»1uo — samokolnico gramoza. "Ti", je rekei jeden, "midva sva tudi pijana." ŠTAJERSKE NOVICE. Načelnik delavnic južne železnice ponesrečil. Načelnik delavnic južne železnice v Mariboru, Ferdninand Iva-lus, se je na Dunaju s svojo hčerko hitro ojmil nekemu avtomobilu. V tem trenotku je pridrvil nasproti neki iz-vofiček, ki je oba podrl na tla. Kalusa so nezavestnega vzdignili. Skoro gotovo ga je konj zadel s kopitom na glavo. V par trenotkih je bil mrte\. Hčerko so prepeljali v bolnišnico, vendar ni nevarno ranjena. Velik dar. Gospa Dora Kottulinsky, je izročila štajerskemu deželnemu od boru 600,000 K za zgradbo doma re-konvalescentov za Štajersko pod jh)-gojem, da ustanova nosi ime njenega umrlega soproga. Ponesrečen beg iz preiskovalnega zapora. V Celju je vrgel v preisko valnem zaporu se nahajajoči Blaž Pepc iz Št. Lovrenca pazniku Zagorič-niku, ko sra je ta peljal od preiskova -nejra sodnika, pest od zidu odkršeiu-malte v oči ter pol>egnil Na stop-njicah sta mu prišli nasproti dve oso-bi, s kterima se je srdito boril, a je podlegel. KOROŠKE NOVICE. Profesor Jakob Wang umrl. Iz Co- >v lovca, dne IS. dec. Danes je v tukajšnji deželni bolnici preminul vrl slo-Vn^ki narodnjak, gosp. Jakob Wang, c. kr. gimnazijski profesor v Beljaki1 Urt,rl je zopet jeden najboljših naših mož. Služboval je na raznih mestih v CeV>vcu, Olamucu, Rudolfovem, Be Ijaku. Vsikdar je r.aravnost in jasno kazal, da je slovenske matere sin; verno trian. je bil svojemu narodu Marsiktero l>i*idko izkušnjo je moral radi tega prestati, a to ga ni strašilo; bil je mož zaačaien ;n jeklen. Pri di jakih je bil jako priljubljen, ker "bid jim je izvrsten, mil učenik. Posebno drag mu je bil rojstni kraj Podkrnos pod Celovcem, kamor je redno zaiha j al, učil in bodril svoje rojake, ked&r mu je pripuščal čas. Vsi mnogoštev;l-;ii učenci njegovi, zlasti pa slovenski Ivor otiiti, mn bode ohranil TiVclIgžgii spomin! — V celovško bolnišnico jo prišel radi operacije, — a Bog era odpoklical. Truplo pokojnika so odpeljali od tu v njegovo rojstno vas Podkrnos, in tako se ljubemu pokojniku izpolni želja, da v zemlji domaČi mr truplo leži! N. v m. p.! PRIMORSKE NOVICE. Nova nesreča v Čepovanu. Iz Oe- iM>vana pišejo: K grozni nesreči prihaja druga nesreča. Ul>o-rušijo, «'*e pritisne mraz. Slovenec in Hrvat. Pred tržaško -ihIii i jo sta se morala zagovarjati Pe ieir Sakso, ki je metaJ ob iredentov-skih demonstracijah radi dogodkov v inomostu v demonstrante kamenja in je tudi razbd okna kavarne 'Alia Stella ]x>lare", in An torn Sissdch, oba pri-jiadajoča patrijotični tržaški stranki. Prvi je dinbil 4 mesece, drugi 2 meseca ječe. Sakso-tu je bil uradno p."> -tavljen za hranitelja dr. Ribar, ki je z ozirom 11a to, tla je Sakso dalmatinski Hrvat, poslužli se, kakor pripoveduje "Piccolo", slovenskega jezika To je pa razgrelo Židom živce, in za sanjajo se v dr. Ribara, čes, «la z. t< v,i ivi dalmatinski Hrvat ni razumel niti j" <1 ;ie besedce, kar je govoril dr. Kvhar. Xe glear popolnoma hrvatskega jezika, ne gl de n* to. na kaki višini v jezikovnem Izgledu je židovski jezik-oslovee. in e glerle na druga ilej ;tvn. povemo •Piccidu" sam«) to: Ko je stal na iraži v Kvirinalu vojak iz Benečije, rodom Slover.ec, razgovarjala se j*? italijanska kraljica Helena ž njim v materinem srbskem jeziku kar cele ure — po domače — kar bi pa bilo gotovo izključeno, ko bi ne bila razumela jeden druzega niti besedice. Jugoslovani smo j« Ina družina. Avstrijska ravnopravnost. V Avstriji so vsi narodi jednakopravm. Tako določa državni temeljni zakon, tako zatrjuje vlada pri vsaki priliki A ta ravnopravnost velja le za tako-/ivane narode "prve vrste", za Slovence ne. Na državnem gimnaziju v Trstu je bilo razpisano mesto profesorja- Za to mesto se je oglasil tudi lomačin, toda službo je dobil tirolski Nemec. Torej domačini se morajo umikali tujcem! V Trstu je več profesorjev celo iz Nemčije To je pač mogoče le v Avstriji. Ali je čudno, «la se Turčija brani avstrijskih reform? Mi se ne čudimo. Tržaški "Narodni dom" Iz Trsta pišejo: Odkar imamo svoj dom, postalo je narodno življenje mnogo živahnejše. "Sokol" je slovesno odprl svoje prostore v telovadnici. V "Čitalnici" opazujemo novo življenje. Škoda le, da se s "Čitalnico" ni združil "Dalmatinski skup",kar so mnogi želeli. Tudi članice družbe sv. Cirila in Metoda se hočejo shajati v "Narodnem domu", da se bed je spoznavajo in navdušujejo za dobro stvar. Priredile so banket in se dobro zabavale. Oživil se je "Kegljački klub in "Prešernova soba" se tudi ni izneverila svojemu imenu. Shajajo se v "Narodnem domu" Slovani vseh narečij iin slojev; vsi so tu doma. Postrežba je točna, cene jako zmerne. Postrežniki imajo strog ukaz, da vsakega gosta nagovore v slovenskem jeziku. Na desni in levi strani pročelja se blestita napisa "Hotel Balkan" na desni strani je kavama, na levi je restavracija. Na vrhu je napis "Tržaška hranilnica in posojilnica" in nad vse pride še napis "Narodni dom". Lahi nekam od strani ogledu jejo naše narodno ognjišče, ki pa jim le iinponuje. Slovenci smo lahko ponosni na to krasno stavbo, ki je sad velikega truda. Še večje pa bode naše veselje, ako dobimo tudi slovenske Šole v Trstu. BALKANSKE NOVICE. — Na občnem zboru srbske dalmatinske stranke se je sklenilo stopiti v dogovor s hrvatskim klubom dalmatinskega deželnega zbora, da bodo v prihodnjem letu pri občinskih volitvah nastopili Srbi in Hrvatje proti dalmatinskim Italijanom. — Srbska skupščina je izvolila za podpredsednika zopet poslanica Viko-liča in Prodanoviča. Srbska vlada bo poiskala na Dunaju posojila nad 30 milijonov dinarjev. — Turška vlada je izjavila, da ne soglaša s pomnožit vi jo tujih orožni-škili častnikov v Macedoniji, ktero so zahtevali dne 12. decembra zastopniki velevlastij. — Turška vlada menda namerava proglasiti nad raznimi macedonskimi okraji obsedno stanje. Turčija namerava organizirati posebni voj, ki bi uduševal medsebojne boje grških, bolgarskih in srbskih čet. V Solun je došlo 32,000 Mauserjevih pušk za turške vojake. Miru vsled takih odredb se ve ne bode, ker bode turško vojaštvo gotovo jako pristransko postopalo. — Dne 13. decembra je bil na železniški črti Solun-Skoplje boj turških čet z bolgarskimi vstaši. Poštni vlak. ki je vozil pošto iz Avstro-Ogr-;ke, je imel vsled tega 2% ure zamude — Poroča se zopet o bojih med grškimi in bolgarskimi četami, RAZNOTEROSTI. Pravična stvar. Neki berolinski ve-letav.ee je imel važno pravdo. Ker pa ni mogel biti vsled raznih opravkov pri obravnavi navzoč, je naroičl svojemu odvetniku: "Brzojavite mi takoj. kaka bode razsodba." Ob 12. uri e je končala obravnava z ugodnim vspehom. Pet minut kasneje je brzo-javil odvetnik svojemu ki i jen tu,: "Pravična stvar zmagala!" Takoj na to dobi pa odvetmik odgovor od vele-tržea: "Vložite takoj ugovor!" Umor zaradi tobačne pipe. V Va-rnosu na Ogrskem je v neki gostilni urar nedavno popravljal ure. Imel je velik«) gledavcev. Urar je hotel prižgati pipo, a gledalci so se mu jeli meja:i, ker ni mogel najti pipe. Moža je to močno jezilo in je obdolžil nekega gledalca, da mu je on izmaknil pipo. Obdolženega je ta obdolžite v tako vjezila, da je urarju pripeljal gorko zaušnico. Urar je nato potegnil revolver in ustrelil na mladeniča, ki je takoj obležal mrtev. Storilca so zaprli in pri preiskavi so našli v žepu pipo zaradi ktere je izgubil življenje nesre eni gledalec. Na smrt obsojen orožnik. V De^re' einu je vojno sodišče obsodilo na sir rt »rožnika Ivana Szcct>ka, ker je spomladi vstrelil 141etno deklico Zofijo Mertin. Ž^votopis Maksim a Gorki; a. Založnik Gorkijevih del poprosi slavnega pisatelja, naj mu napiše svoi životo-pis. Za malo časa ga sprejme. Tako-'e love: "1S7S čevljarski učenec, 1879 risarski učenec, 1RS2 pomivalec poso de, 1SS3 pek, 1884 hišnik, 1885 pel:, 1S?><5 korist potujočih igralcev, 1887 poulični prekupec, 1888 kandidat za amomor, 1880 pisar pri advokatu, 1801 pešpot 11 ik po Rusiji, 1893 železniški delavec, 1894 je izšla moja prva novela. Pisatelj Maksim Gorkij." Elektrika— vspavilo. Mesto kloro-foima in eterja poizkuša dr. Leduc v Parizu vpeljati električni tok kot vspavilo. Po m notri h poskusih na živa lih je ]>oizkušal Leduc tudi sam na sebi. Napor toka jc bil zvišan na 50 voltov. Ena elektroga mu je bila postavljena načelo, druga na hrbet, tako da je moral tok vpljivati na možgane in hrbtenjačo. Po približno desetih minutah je nastopila popolna omotica. Ledue je izjavil, da ni čutil nič neprijetnega. kar navadno spremlja omotico vsled kloroforma in jej sledi. — lvakor hitro je bil vstavljen tok, se je koj vzbudil in sicer brez slabost: pač pa nekai-i čvrst in čil. Poizkusi se bodo nadaljevali, in želeji je, da bi imeli one vspehe, ktere pričakujemo od njih. Kitajski brivci. V kitajskih mestih brivec ne čaka svojih gostov, nasprotno, on sam gre za njimi. S potrebnimi pripravami, pod pazduho mal stolček, ki se da sklopiti skupaj, hodi kitajski brivec po ulicah ter zvoni v malih presledkih, da obrne na-se pozornost onih, ki bi se radi obrili. Kdor se. hoče dati obriti, pomigne brivcu, ki takoj pripravi stolček na odprti cesti ter mu skledieo z gorko vodo, ki jo ima tudi vedno seboj, podstavi pod vrat. Ko je mož svojega gosta korenito pomazal z mazilom, se priČn delo. Za znesek 5 vinarjev obrije celo glavo in obrvi. Govoreča razglednica. Najnovejše na polju razglednic so gramofonska plošče, na ktere lahko odpošiljate\j zareže z gramofonskem pisalom vs« kar hoče prejemniku povedati. V ta namen so sestavili posebne vsprejeir-ne aparate, ki so postavljeni v vsake«: večjem lokalu, kjer potem avtomati čno funkcijonirajo. V te aparate se potisne plošča, nakar začne odpošilja-telj govoriti. Ko pride plošča zopet ven. jo je prilepiti na nalašč zato prirejene razglednice, ki se odpošljejo potem kot tiskovina. Prejemnik -vta- kne ploščo v mal gromofon, ter ga pusti, da se začne vrteti; potem prične razglednica govoriti, prejemnik pa napenja ušesa, da mu ničesar ne uide Plošča je zelo trpežna ter ji ne škoduje niti poštni pečat niti kaj drugega. Tudi se lahko zvije, ne da bi se pokvarila. Doiično maso se pripravlja iz mlekarskih odpadkov. Iznajditelj je uradnik, ki je že stopil v zvezo z neko tvrdko, da razširi svojo iznajdbo po svetu. Sedaj delajo še male gramofone, ki jih bodo prodajali za malo ceno, da bode tako stalo nabavanje najmodernejšega korespondenčnega sredstva komaj deset kron. KUUL Za 100 kron avstr. veljav* trtba j* dati $20.55 in k temu ie 15 centov za poštanino, ker mora biti danarma poii i jat«v refistrirama. Kretanje p&rnikoT. Dospeti imajo: Numidian iz Glasgowa. La Champagne iz Havre. Prinz Adalbert iz Genove. Statendam iz Rotterdam«, Etruria iz Liverpoola. Graf Waldersee iz Hamburga. Furnessia iz Glasgowa. Teutonic iz Liverpoola. Cassel iz Bremena. Carpathia iz Liverpoola. La Tourraine iz Havre. Lucania iz Liverpoola. Zeeland iz Antwerpena. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Bluecher iz Hamburga. Victoria Louise iz Hamburga. Odpluli so: Fvaiser Wilhelm d. Grosse 3. januarja 1905 v Bremen. Pannonia 3. jan v Reko. Odpluli bodo: La Champagne 5. jan. v Havre. Numidian 5. jan. v Glasgow. Cedric 6. jan. v Liverpool. Deutschland 7. jasn. v Hamburg. Pretoria 7. jan. v Hamburg. Philadelphia 7. jan v Southampton Tvernia 7. jan. v Liverpool. Prinz Adalbert 10. jan. v Genovo. Cassel 10. jan. v Bremen, Teutonic 11. jan. v Liverpool. Statendam 11. jan. v Rotterdam. La Touraine 12. jan. v Havre. Prinzessin Irene 14. jan. v Genovo. Lucania 14. jan. v Liverpool. Furnessia 14. jan. v Glasgow. Zeeiand 14. jan. v Antwerpen. Waldersee 14. jan. v Hamburg. SLOVENSKO=AMERlKANSKI KOLEDAR, ZA LETO 1905. Založilo lr» Izdalo uredništvo "Glas Naroda". LETNIK XI. Cena 25 centov s poštnino vred Vsebina sT VjJmraku. (Pesem, S. Gregorčič ; s sliko.)— Ob novem letu. (Pesem.) — Koledar z zgodovinskimi podatki. — Najlepši kraji Zjedinjenih držav: Yellowstone National Park (s slikami); Yosemite National Park (s slikami;. — Izseljenci. (Povest) — Slepčeva hčer?r. Collinsa. On je edini zdraynlk, kateri more in tudi jame! za popolno ozdravljenje vsili bolezni uapljuCah. prsih, fcjodf.u. Cfvab ledvic ift. tetruh. mehurja- kakor tndi vslh bolezni v trubutui vcUiui — potem bolezni v prln. nosu plavi n»-r oznost, živčne balezui. prehudo hripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje. naduho, kašelj. bro.ichi]alni pljučni in prsni kn5cl) bljuvanje Krvi mrzlico, vročine težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem. giht. tr^.-.nje in bolečinev križu, hrbtu, ledjih in boku — zlato žilo (hemeroide). erižo ali pr«-liv. ne?isto in pokvarjeno Kri. oteklel pors in telo. vodenico, bo/.jast. slabosti prt spolnem občevanii polueijo nasledke i/rabl jevunja samega sebe. Suiniienje in tok te vSes, ogluSenje, — vse bolezni naoceli. Izpadanje Ins. lu>ke ali prhute jio plavi, srbečico li?a*» mazolie. ture. kraste iti r:»ue — vmj ženske brilezni na notraujih organih. neurasteniCno ulavoboL. neredno mesečno čiščenje. tok. bolezui na maternici i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje iu zvunanje bolezr.1. Prof. Collins Je prvi jn edini zdravnik, kateri ozdravi ETIKO : Prol*. Collins ozdravi vso tajno možke in ienske »polno t>oloziii kakor tudi „Sifilis" točno in popolnoma, (Zdravlenje spolnih bolezni ostane tajnost.) Čitajte nekoliko najnovejših zahvalnih pisem s katerimi se nasi rojaki zahvaljujejo, ker so popolnoma ozdravili: ' Bolezen pluč in Cenjeai Prof. Collins Jest se vam lepo zahvalila za va3e zdravila ki ste bronehialneg k asi & ml Jeh posl&ll- ker Jast tom popolnoma ozdruvu in se pnw dobro poouiim kertud V Orsnem ortranizniu ^^ lobka delam. Ce bom 5e kdaj bolan se bom pa spet na vas olx ruu in vas " _ , ,"____bom tu«l usem mojim rojakam perporoču Vam Be Se enkrat prov lepo zativalm. ozdravlena. Rheumatizem in zastarela zelndečna bolezen ozdravlena. FRANK MAVER. 67 Stalord St., Cleveland, Oi SpoBtovanl goapod Dobil sem vaSe medecine u pravem Času in sem jih tod po vašem naročilu pt jeeJ začeu nucat in ker se vam tud prav lepo zahvalim ker ste ml tako ta prave medecine poslal ker moje. zdravle prov hiter napreduje in se ie Čutim popolnoma zdravega. Če bi se primerlo, da bi me če kdaj kakima bolezen napadla, se bora prov pviSno precej na vas obrnil. Tudi avojim komara tam sem vas že in vas bom Se za naprej priporočo, de nej se samo na vtis obrne-•rt ie bo ta bolni, in če Ce)o hiter ozdravit. I. HRIBAR. Box 074. Coil in wood, Onio olecer.lenl gospod Prof. ColUnst Ko sem porabil vaSa poslana ml zdravila ao ml nehali lasje Izpadati in nl6 ne čutim saelenja po glavi. ToraJ «e vam pcav lepo zahvalim za povarajesoo zdravje: JOHANN STARE, 800S Hodley St., Milwaukee, Wis. Karla Pleternik, Box 84, Bronson, Tex. Mike GuStin, 5 Grenwood Ave., Trenton, N. J. Zato, ako ste slabotni, izgubljate moci ali ste bolni bodisi na katerikoli bolezni — ako vas neizkušeni zdravniki ne morejo ozdraviti, ako jenK-aša bolezen zastarela ali postala kronična — potem točno opišite vašo bolezen v pismu ter ob enem navedite, koliko ste stari in kako dolgo že bolujete ter pismo naslovite takole; PROF. DR. E. O. 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. Bodite z mirno dušo prepričani, da bo Prof. Collins po vašem opisu bolezen spoznal, ter v slučaju potrebe poslal vam bo navodila in najbolja zdravila, po katerih boste gotovo popolnoma ozdravili. L • Stric Tomova koča. (Dalje.) Henrik je bil že štiri leta star, ko se je nagloma skalila sreča njegovih sta-rišev. Njegov oče je bil iz tovarne poklican na posestvo svojega gospoda. To te je zgodilo tako: Bistroumni Jurij, navajen vsako re: dobro premisliti, umel je kmalo na eamo vsa ročna, temveč tudi vsa mi-šinska dela v tovarni. Kmalo je s svojo umetnostjo tu in tam sam kaj popravil in nazadnje še je iz umel celo pripravno mašino za čiščenje lanu, katero zdaj rabijo skoro v vseh severo-amerikanskih tovarnah, v kterib se iz deluje platno za vreče in jadra. S tem, kakor sploh s svojo spretnostjo in natančnostjo, se je jako prikupil gospodu Vilzonu- posestniku tovarne, v tovarni ga je vse ljubilo zavoljo nj\ gove prijaznosti. Ali pri vsem tem je vendar velja po *amošnjih ostrih postajah le sami kot stvar, ne pa kot človek, kterem'. pre kaka pravica. Vse njegove le-*-lastnosti so morale biti podložne voij: triu>rčnega in neusmiljenega L*\-=po-:„ zapo ved n ika. Ko je nan.ieč ta zvedel, da je Jurij izumil i v -1 n i ino. r>r.; eljal za cj je 3tce;a dn< -le;, kaj ni« in vsprejel jak •š^-il mu je sre- ecezje v tovarn .. da bi gor suženj spkA on Gospod Vilzon .Ta prijazno in uljuii »; £o. da ima tako prebrisanega sužnja, ter era poteru peljal v tovarno, kje mu je Jurij pokazal izumljeno rni^n in druge napra in pri tem govoril tak«1 spretno, razlaral vse tako jas' i in bistro, da se. je čudil gospod llari-po spretnem svojem sužnju hudo osra-mo/'enecra To je bilo preveč, tez: prevzetnež ni mojrel pref{*>ti Skb-ni je torej tisto uro znositi se nad Jn rijem, vzeti ga na svoje posestvo in ga ondi siliti k najtežjim in najslabšim opravkom, da bi tega človeka, kateri je po njegovih mislih previsoko letal, po mogočnosti potlačil. Gospo-.i Vilzon in vsi delavci so -=e tedaj silm začudili, ko je gospod Haris kar terjal Jurijev zaslužek in naznanil, da ga hoče vzeti seboj na dom. "Gospod Haris, ali hočete to naglo storiti?" "1 zakaj pa nef Ali suženj ni m j in ne murem li ž njim storiti, kar sam hočem ?" "Rad plačam več zanj, če niste zadovoljni z dosedanjim plačilom", re kel je gospod Vilzon. "Ne, ne, nikakor ne! Jaz sploh n< benega sužnja no prepustim. Če ne-Žem." "Gospod Haris* Ravno za to delo rdi se mi ves pri o.-a ven " "Mogoče; pa za to ni, k čemur se ga naganjal jaz." "Le pomislite, irospod, da je izumi! mašino", opomnil je pač preglasno jeden tovarniških dclavcev. "I, seveda!" bil je zatiieevaln! od govrr, "in sicer mašino, da ne bode treba delati, je-li?" Naj bi jih izumil še deset drugih, kaj so mi mar? Takemu zamorskemu psu se nikakor ne epodobi, da bi se pečal s takimi stvarmi. Jeden kakor drugi ni nič druzegn. kakor mašina za prihranjtnje dela. Naj dela, da mu bodo kosti pokale-to se mu spodobi!" Tih in ves cmamljen je stal Jurij, ko je zaslišal pikre besede iz ust trdo-srčnega .^osjjodarja svojega. Vse je v njem vrelo m le z veliko silo je krotil svojo razburjenost. Videl je prijazni posestnik tovarne, kaj se v njem godi. Pol žil je roko na ramo ter ga tiho tolažil: "Nič ne marajte, Jurij, za zdaj ko-idite; bom že skrbel, da vas kakor najhitreje dobim nazaj!" Neusmiljenec je slišal to šepetanje, in dasiravno ni umel nobene besede, mislil si je vendar, kaj pomenijo. Sklenil je zategadelj toliko trdneje, da svoje žrtve po nobeni ceni ne izpusti iz rok. Vzel ga je brez odloga »eboj in ga obkladal z najtežjimi in najhujšimi deli. Gospod Vilzon je ostal mož-beseda, in takoj, ko je mislil, da se je prva jeza količkaj vlegla, prišel je in si prizadejal vse, pregovoriti gospoda Ha-risa, da bi mu zopet prepustil Jurija. Pa komaj ga je poslušal; velel mu je OSorno, naj si nikar več ne prizadevu in se ne zanima za reči, katere ga nit ne skrbe. "Bog varuj, da bi se hotel vtikati v Vaše stvari; mislil sem le, da bi bili ?e zastran lastne koristi pri volji, mi vsi reč i." "Da, da! Cmem Vas prav dobro in ■era razločno videl, kako ste mu po-mežikovali in šepetali, ko ?em prišel p.>uj v tovarno. A ne dam se prekaniti tako lahko. Gospod! živimo v svo-' irfini deželi, in ta človek je moj; ž rjim morem storiti, kar sam hočem, me li razumete?" S tem neotesanim odgovorom osor-ne. ali kaj naju čaka stra':-T Ali ni- a bila res srečna, do-i'.cr si bil v tovarni?" *"Ti .ra ne morem tajiti, ljuba Eliza | a 1 endar___" Obmolknil je in ne -: ma fanti'-ki k =ebi. jxisa- i : pa na k "eni. ira božal fer mu milo ?*i v bi-tre. nedolžne oči. tebi pod T»en: mile]'«* UNIOM AUSTRIACA LINE vozi direktno iz New Yorka do Trsta ali Reke. IParnik K 1 1 odpluje 14. januarja o"b 1. uri pop. VOŽNJE CENE OD NEW YORK A DO TRSTA ali REKE..............$33. OO, ZAGREBA........................$35.45, KARLOVCA......................$35.05, LJUBLJANE.....................$34.15. Parniki so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in plujejo med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so omi-slene po najnovšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike. — Obrnite se na zastopnike te družbe, ali CL IB. H^IOIS-SLXCL Sz> CO. generalni "aarentrj e, 31 Broadway, New York, IN. V. >aj je ves !*-.:be7nivei >i tu -i ne m« cel želeti! Pa oh! pri vs^rr. *■ t bi bilo bolje, Te bi -e ne bila ni-koli poznala'r* "Preljubi Jurij. Še enkrat te vpra- - m. kako moreš kaj takega jrovo riti?" "Res je, Eliza, ni bolj iie=re»xne-ra <" 'veka pod s^lnpem. in življenje se m. i ;"e jrnjusL Sne-!i se hočem v svo-;<■!!! -rcu in najstrašnejše mi je, da 'e i v m tudi tehe se seboj potegniti v -i ('o. Kaj nama v takih okolišči n.-di koristi življenje? Da, res bi bii rajši mrtev." \* aka teh be?ed je zbola Elizo, k i-< »r nož v srce, pa vendar si je priza Ifvrva. sebe in svojeira moža umiriti. U"!c!a je: "Vem. kaj si trpel in čutit. '<■* si moral tako nnirlo iz tovarne. .11 eni. da imaš trdosrenega jrospod?. i'a vendar te prosim, potrpi, in videl > da se bode vse dobro izšlo." "Potrpi!" sejrel ji je v besedo, "ali mar nisem dosti pctrpelf Al! cem be-»edo, le besedico črhnil, ko je prišel ter me hrez vsakega pametnega vzroka odvedel z mesta, kj?r me j? vse '.ido imelo in ljubilo? Prejel jt vsak vinar mojega zaslužka in vsi pričajo, da >em vednD marljivo iu neutrudljivo dtlal." "Žalostno, da, prav žalostno je res", odgovorila je Eliza: * * ali pomi- - liri moraš vendar, da jc t v " go- -pod!" "?Toj gospod ' V nnvadn^m pomenu hes<>de znabiti; vprašam pa. kdo go je meni dal gosptida? Kak-iu? pravice •ma do mene' č"lovek senj. kakor on, in reči smem, da sem b.djM človek od njega; bolj umem svoje drlo kakor • n : bolj umem gosj>o lar-tv kak ir n : bolj znam brati. boHe yiL-nti kakor n; in vse to sem se narejl sam od ebe. njemu se nimam nit' troh'ee zahvaliti. Kar vem, sem se naučil nje-•nu n-ivzlic; kdo mu je dal pravico, z mano ravnati kakor z oslom, kakor s "ovorno živino, me odganjati od oprali, ktera umejem in bolje umejem kakor on sam, in me siliti k delorp. ktera more vsak konj, vsak vol oprav- - jati jednako dobro? On pa to dela. la bi me, kakor sam pravi, globoko potlačil in ponižni in mi navlaše nalaga najtežja in najgrša dela." (Dalje prihodnjič.) ;• vvd 30 ict ;.■> .3 obnašal Dr. HiCHTERJEV SVKTOVNT, PRENOVLJENI 44 S8DRO" ain Expeller kot najboljši tek zoper nEUMATIZEH, rOEOSTITICO, PODAGP.O itd. in ra2iie renmatične nepriiike. .54 "0: 23cU In S Oct. v v*eh tekanuh ntl pr) F. Ai RicMer & Co. 21S Pearl Street, New York. nvse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je že velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pri tem se je vedno obračati na zaupne ljudi in jeden teh je gobovo Fr. Sakser, 109 Greenwich ^>tr, New York. CUNARD LINE PARNIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. PABXIXI nuo JAXO 0BSEŽB.H POKRIT PROSTOR VA KROTKI ZA ŠKTUCJE P0T9TK0T TRETJEGA RAZREDA. odplnje iz New Yorka dne 17. j a. 1905. odpluje iz New Torka dne 31. jan. 1905. odpluje iz New Yorka dne 7. feb. 1905. ULTONIA, 8LAV0NIA in PANNONIA uo parniki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in z«lo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni afentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. CABPATHIA DIMA SLAYOHIA , Y Xroddockn, Pa., in okolici je au zastopnik Mr. Jmc ICafktor, 1141 Hacket Ave. Dotičnik j« pooblaščen za pobiranj« aaro&aia« ia predajo knjig, te ga tnb rojakoic toyio pri POZOR ROJAKI! Rojake po Zjedinjenih državah s tem opominjam, da se naj ogibajo in varujejo pred mojo ' bivšo soprogo, Frančisko Maček, rojena Peterlin, doma iz vasi Škocijan pri Velikih Laščah na Dolenjskem. Z menoj je bila poročena samo šest mesecev ter je za časa moje smrtne bolezni samovoljno pobegnila meseca julija 1904. Pobrala mi j« tudi nekaj denarja. Nek moj znanec jo je zatem videl v Clevelandu, kjer "služi" v nekej gostilni za deklo, ter trdi, da je samska ali neomožena. Pazite se toraj, da še koga druzega ne pripravi ob denar in mu ne povzroči take preglavice in skrbi, kakor meni. JOHN MAČEK, Box 3, Willock, Pa. 7.21 tvo^ denar bodeS tudi postrežen, ako ga pošiljaš v staro domovino, ali pa hočeš kupiti parobrodni tiket, ako se obrneš aa Fr. Sakserja, 109 Greenwich Str., New York- telefon kadar dospel aa kako postajo t Nev York ia a« veš kake priti k FRANK »AKSER-JTJ. Pokliči številko 3795 Cortlandt in govori slovensko. Compagnie Generale Transattantique. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IN8M0STA iN LJUBLJANE poitisi parniki so t "La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton, 25,000 konjskih moči "La Savoie" *'La Touraine" " "L'Aquitainc" " "La Bre'agne" ... "La Chan.pagne", MLa Gascogne"... ____12,000 .......10,000 .......10,000 .......8,000 .......8,000 .......8,000 25,000 12,000 16,000. 9,000 9.U00 9,000 Z ASTOIN J ! D«i se naši občeznani "Jersey električni pasovi" tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas nam ni treba aičesar pošiljati, ker to je darilo. Kedar zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni ako se prenaglo starate, ako trpite vslea otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodcc, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey" električnega pasa" ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem Se večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. VaS električni pas je toraj vse u£inil, kar ste mi obljubili, in i« v«č, pas me je iznova zopet pomladil. Fran Jančif, 3® Bryon A v«., Chicago, IU. Jaz sem uporabljal vai el«''tri2ni pas za nek? zelo hudo in akoro neozdravljivo bolezen ter sem sedaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Oulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo! Izrefite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite: Jersey Specialty Co., 125 Cedar St., . New York, N. V. Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. ParatU odp'cjejo od seda} upre} vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz prist* aitta »L 42 North River, ob Morton St., New York: La ' "hampagne •LA TOURAINE La f raseogae •LA SAVOIE I .a < bampagne 5. jan. IX jan. 1906. 19. jan. 1905 26. jan 190& Z fehr. 1905 •LA TOURAINE La Gascotrne La Bretairne •I^A LORRAINE •LA TOURAINE 9. f«br. 1905 16. febr. 190a 23. febr. 1905. 2. marca 1905. 9. marca 1905. Paralka i nudo ovaai imajo po dva rijaka. Holland -America jLine (H0LLlM>-A*EK!^IiA tllTA fozi kraljevo nlzczsmsko in ročtj 2jcdin> :?h drfav aed NEV VORKOH in ROITERDAMOM prefer Boulogne scr-Mer N JORDAN, parnik z dv»j«l» vijakom, 18,56« tea. KYNDAM, paraik > dvojrim vi^ kom, 12,5W ton. P8T8DAM. pam& z drojetfen vija kom, 12,506 ton. STA TEN DAM, parnik z dvojsln vijakom, 19,500 toa. A6TTER0AM, pamik z dvojnic Tij&koBi, S300 ten. ^ Najceneja veznja do ali od vseh krajev južne Avstqjs Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mesti? DUNAJ, I. Kolowratring io. TKST, št 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstra^jc ►BRNO, si Krona, Parniki odpljtfjejo: la ROTTERDAM A vsak čefcrtek in i« NEW YORKA roako area« ^■■g-1??*'--..t • ob 10. uri zjutraj. -i-r^p- HOLLAND-AMERICA LINE, 39 BROAD WAT, VKW YORK, 96-1 DEARBORN ST, CHICAGO, ILL. ROJAKI, POZOR I Ob novem letn preeelim troj urad iz 52 State St. v Masonic Temple, to je samo čez State cesto. Cenjenim rojakom postregel bodem tudi ▼ nadalje s primerno ceno ter dobrim blagom, to sedaj še bolje, ker sem stopil ▼ tesno rreso s prejšnjo firmo B. Scbntte. — Moj mori maslOT za zlatnino je sedaj: M. POOORELC, care of B. Schnette, Room 606 Masonic Temple, Chicago, HI. (23-32—8-1 v 2 d) R«jaki uraiajtc EDINI SLOVENSKI "GLAS NARODA", kteri denaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčuje tudi slike* * * * * S* Velja za vso leto . . $3.00 " pol leta. . . 1.50 " 3 mesece > 75 ct. POZOR! Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam najtopleje ter naznanjam, da prodajam raznovrstne parobrodne listke, menjavam novce, ter odpošiljam denarje v ataro domo-rime. Postrežba solidna in poštena. Z veleepoštovanjem BOŽO GOJZOVIC 583 Chestam St., JOHNSTOWN, PA. Rojaki, podpirajte rojaka Podpisani priporočani svojo dobro u^m* GOSTILNO, V k te rej točim redna SVEŽE PIVO urod* jam DOBRE SMODKE in LIKERJE iVi meni te tudi dobi rsak dan DOBRA H RASA* Ako kak rojak pride e Forest City, Pa., mej na postaji vpraiasa «nene in gotov? vate priicl 4e meae ia d* saaooev. Aka kj*S+ ttebwje kak svet, aaj m name obo» ttife CMfa» tanj bedit 6?o|i k Bvolinst ^