Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki G L,AS SVOBODE V slogi je moči GLASILO SVO-BO-DOMISELJVIH SLO VE JVC E V V A METU KI Od boja do zmage! Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes StexJ. 43. Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903, at the Post Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, III., 22. oKtobra 1909. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto VIII KDO JE MOŽAK? ALI JE G. JOHN STONICH, NEKDANJI PREDSEDNIK S. N. P. J. Kdor resnico zavija in vedoma laže, je izvržek poštene člo-veške družbe! Iz Clevelanda, O. smo obveščeni, da se je g. gl. tajnik S. N. P. J., Fr. Krže pred konvencijo izgovarjal in trdil, da je naše razkritje, kako se je prišel, g. Krže v naše uredništvo pogajati, da bi prenehali s kritiko napram gl. odboru S. N. P. J. neresnično in da se j|e prišel edino le pogajati, da ibi se S. S. P. Z. in S. N. P. J. zedinila. G. Krže se je s svojo trditvijo na g. John Stcnich, kot pričo opiral in g. John Stonich je baje imel predrzno čelo ter g. Kr-žetu pritrdil. Krže in Stonich sta jo vrlo dobro iztuhtala, toda jima ne pomaga nič. Ona dva mislita “Glas Svobode” na laž postaviti, in totem ložje ko M. V. Konda doma ni; ali le počasi. — Mi smo takoj 20. t. m. zjutraj na konvencijo v Cleveland brzojavili, da naše razkritje v “Glas Svobodi” št. 22 z dne 28. maja t. 1. je popolnoma resnično, ter smo potem popoldan 20. t. m. pred javnim notarjem zapriseženo izjavo našega urednika g. Ludevit Mayer ja, s katero omenjeno razkritje v celem obsegu potrjuje, in št. 22. “Gl. Sv.” na konvencijo odposlali. Tedaj g. John Stonich, bivši predsednik S. N. P. J. je tisti človek, ki misli nas na laž postaviti? Mi ga vprašamo ali bo tudi “ko-mišen” od Kržeta dobil, kakor ga ie za znane “knofe”, ter potem M. V. Konda oblatil kot sokrivca. M. V. Konda je z John Stonichom usmiljenje imel, ter je rajši vse obrekovanje nase uzel, kot bi bil ga izdal s tem, da bi bil resnico -povedal, kako je s tistem komisi-jonom bilo. Toda John Stonich je noidtel hvaležnež in naš urednik Mayer ne bo ničesar pardoniial. Za danes povemo samo toliko, da ravno John Stonich, član dr. “Slavije” št. 1 je tisti, ki je v prilog F. Kržeta z nami mešetaril in on, John Stonich je tisti od katerega smo večinoma informacije dobivali in zvedli kaj da se v gl. odbora godi. Mi izjavljamo, da g. John Stonich ima silno veliko masla na glavi, katero se mu že topi, in da se mn topi si je sam kriv, zato ker je — FIGA-MOŽ! Da ima g. John Stonich resnično maslo na glavi, to bo se dokazalo in posledice si naj sam pripiše. NAŠ MLIN MELJE POLAGOMA, TODA SIGURNO in to mn naj za sedaj zadostuje! -------o------ IZJAVA katero snro dine 20. t. m. ob jed-nemi z “Glas Svobode” št. 22 z dne 28. maja 1909, tikajoč se gorenje zadeve, na konvencijo 'S. N. P. J. odposlali, se glasi: -Chicago, H1!'. Oktobra 20. 1909. Izjava. Jaz podpisan* Ludvig Mayer, urednik “-Glas Svobode”, 1518 W. 20. St. Chicago, 111. pričam in izjavljam, da je noročilo o gosp. Pran Keržetu, tajniku S. N. P. J. glede pogajanja z g. M. V. Konda, oziroma “Glas Svobode”, katero jo priobčeno v “Glas Svobode” z dne 28. maja 1909 štev. 22 letnika VITI. na četrti strani m>d naslovom’ “Zavertnik and Co. in S. N. P.^ Jednota” popolnoma resnično, ter da se jie ravno tako zgodilo kot je tam zapisano in sporočeno. Ludvig Mayer 1. r. iState of Illinois County of Cook Subscribed and sworn to before me by Ludwig Mayer to the a-bove as true statement this 20th day of October 1909, (Seal) (Signed) John L. Npvak Notary Public SVETOVNI PREGLED. Avstrija. Dunaj. 17. okt. V veleizdajniš-‘kem (?) procesu v Zagrebu je bilo 52 obtožencev. Edenintrideset je bito krivini snoznanih in skupno na 184 let ječe obsojenih, o-.stali- 21 so' bili oproščeni. Cesar Fran Josip j.e takoj vse obsojence “pomilostil”. (Op. ur. “■Teater” pijanih sodnikov v Zagrebu je trajal čez 7 mesecev in sedaj pa “milost!” Mi smo že o-petovano povdarjali. da Avstrija in Španija se kosati, katera je bolj reakcijonarna. a ubogo ljudstvo pa trpi. ITamba!) Budapešta, 17. okt. V državnem zboru se je predlog stavil, da bi vlada vvedla stalni senat, kateri bi se bavil s ^omiloščenjem na smrt obsojenih političnih “zC.iočiu-eev.” (Op. ur. Ogrom mora grozno trda presti. Morabiti pa nameravajo samo mažarske lopove “milosti” priporočati, a vrle Hrvate na vešala spravljati ?) Nemčija. Berolin, 18. okt. Po vsej nemški državi se vršijo velikanski protestni shodi napram Španski, zaradi “umora” izvršenega nad prof. Ferrer-jom. Odposlala se je protestna spomenica na špansko vlado s številnimi podpisi, mied drugimi tudi odličnjakov kot: Profesor Ernst H. Haeckel, pisatelj in naravoslovec; Gerhardt Hauptmann, Max Liebermann in Richard Dehimel. (Pripomba urednišvta. Zaradi pomanjkanja prostora, poročamo le todiko, da po vsem1 civiliziranem svetu se velikanski protesti napram’ španski vladi osobito pa proti kralju Alfonso, vršijo. Španskemu kralju se hlačiee tresejo, ter svojimi ministrom predbaeiva, da so ga napeljali k potrditvi Smrtne obsodbe nad Ferrerjero. Ministri so hoteli odstopiti, a s tem kralj zopet ni bil zadovoljen. Dvakrat ne rečemo, če ne pride med Francijo in Špa: ni jo do' vojske. Strune so silno napete, posebno, ko so se pred nedavnem španski Jezuviti in taka klerikalna sodrga v francoske no-trajne politične razmere utikali. Rimski “sveti” možje kardinali s papežom vred se skrivajo pod klop; sedaj sprevidijo kaj so naredili z njihovo brezstidnostjo. Eden kardinal rodom Španec je preoblečen, iz Vatikana pobegnil ter se skriva v nekem samostanu. Papežev drž. tajnik Merri del Val. je dobil od policije obvestilo da naj se skrije, ker ona, policija za njegovo življenje ne jamči. Dandanes so ljudski mučeniki, kot Ferrer, ljudski odrešeniki, kot pravi ljudski svetniki. Vera peša, dan se svita, po nedolžnem prelita kri se bo maščevala, in to kmalu!) IZJAVA! Kar se tiče dopisov iz Clevelanda, O. v “Glas Svobodi”, zaradi Korčetove “Halle” in druge stvari, nisem jaz v nobeni zviezi, kakor mi je g. J. Meden uporekal v Korčetovem salonu1; — ga obžalujem. Resnica pa je, da kar so bili objavljeni dopisi iz Collinwooda, so bili v imenu društva “V Boj” ’št. 68 iS. N. P. J., in dopisie kar jih bodem jaz objavil, jih bodem z mojim popolnim podpisom, ne pa kakor. jih iz Clevelanda, O. priobčujejo pri “obersocialistu izza plota.” Collinwood, O. 18. okt. 1906. Josef Kunčič. Op. ur. Potrjujemo da g- Jo®-Kunčič ni v zvezi z nikakim dopisom brez podpisa in naj si bode od koder hoče. Gosp. I. Medena pa svetujemo, da naj ljudi pusti pri miru in da naj dopisnika o Korčetovi “Halli” stoprav med svojimi pristaši — vsaj namišljenimi pristaši išče in sigurno ga bo našel. Ja, ja, g. Meden; ni’ vse zlato kar se blišči, in Vas marsikateri izborno potegne! IZ DELAVSKIH KKUüOV. KAPITALIZEM V PRAVI LUČI. Kot pošast se vede kapitalizem povsod, kjer se pojavi. Ako so poročila le polovično resnična, katere v Londonu izhajajoči časnik “Truth” pod nadpisom, “Peruan-ske groznosti”, priobčuje in v katerih navaja početje neke angleške družbe v Peru, “Peruvian A mazane Company”, tako zapostavljajo ualeč v ozadje dogodke v Kongo-državi. Informacije j družbi, katera se peča s pridobivanjem.' drevesnega kleja —- guma —, se naslanjajo deloma na osebna poročila dveh verojetnih ameriških’ potnikov in deloma na noročila časnikov, kateri nreostro ne pišejo, ko pravijo da ie dežela, v kateri se le ti zločini nekaznovano dogajajo, pravi “vragov paradiž.” Agenti kompanije silijo v Peru mirno živeče Indijance noč in dan k delu' brez najmanjše odškodnine ali plačila. Oni jim’ dajejo nezadostnega živeža, jim odvzamejo njih pridelke, samo la. svoji lakomnosti zadostijo. Oni živijo od živeža. Indijancev, držijo njih domače žene zaprte v svojih harm,ih, prodajajo tudi Indijanke posamezne ali pa skupno v Iquitos. Bičalo svoje žrtve neusmiljeno, dokler niso kosti gole. Obolele puste brez vsake zdravniške pomoči ter jih pustijo ležati dokler jih razna mrčes ne rtožre. Mrliče vržejo psom. Nesrečneže pobromijo, ter jih mučijo z ognjem in vodo, križajo jih z glavo navzdol, sež-gó jim hiše in pridelke, razmrcvarijo jih z bodali, zdrobijo čre-pine ob zidu najmanjšim otrokom, morijo onemogle starčke ter praznujejo “sabado de gloria” z vajami streljanja na moške, žene in otroke; ali pa žrtve polijejo s pe-trotijo, jih zažgo im se radujejo nad: njih groznimi mUkamii. In vse to se imenuje v jeziku kapitalizma in cerkve “kulturo in vero razširjati”. Iz. s prvim septembrom podanega letnega poročila premogar-ske zveze, posnamemo, da je v minulih dvanajstih mesecih 51.-654 novih članov' k zvezi pristopilo, ter šteje sedaj zveza 264.652 elanov. V zadnjem letu je bilo 30 stavk, od katerih j.e bilo dve tre-tini dobljenih. Te stavke so stale $472.000. Tudi običajnih sodnij-skih prepovedi ni manjkalo, bilo jih je osem. Stanje zveze je sedaj ugodno vzlie temiu, da niso vsi člani vposleni. Ob delo. Iz Milwaukee. Wis. se javlja: .Špecijalna brzojavka na “Sentinel” iz Menominee, Mich, naznanja. da je žaga I. W. Wells Lumber Co. vsled požara razdejana. Škoda se ceni na $50.000. Na žagi je bilo 200 delavcev vposlenih. Ni imel dela ... Iz New Yorka se poroča, da je Charles E. Barron, kernist, ki je bil pred tednom izpuščen iz Sing Sing trdnjave zopet vtaknjen pod poroštvo $1500 zaradi iz mak n e n.¡a IV neki department trgovini na šesti cesti so ga ujeli, ko je zmak-ni’!l površnik v vrednosti $40.00. Prijet, se ni izgovarjal, temveč povedal, da je brez dela in da ga je glad prisilil do tatvine. Pa pravijo, da živimo v dobi človekoljubja in prosperitete. To lahke reče Taft, ki se na ljudske stroške po Ameriki vozi in podaja prijateljsko roko Diazu, krvo-loku. trinogu in strabovalcu cele Mehike. Za perutninarje. Ithaca, N. Y. 21. okt. — V zvezi s New York State department of agriculture bo agrikalturno ministrstvo Združenih držav izdalo precejšno svoto za napravo raznih “moving picture” demonstracij, ki bodejo kazale kako se uspešno vodi farma za perutnino. Ta korak od strani vlade je želu dober, posebno ako pomislimo, kaki zakladi se nahajajo v umni reji perutnine. d RAZNE NOVICE. JEZUITSKA ZANJKA. Jezuitski red je znašel novo sredstvo, s katerim- bo skušal zmagovati nad svobodno misLijo in socijalizmom. Ta red bo namreč ustanovil tu v Oiicagi novo vše-učelišče seveda pod pretvezo, kot n e katoliški zavod, v katerem bodejo poučevali katoliški in neka-toliški profesorji. Jezuviti bodejo skušali dobiti v ta zavod nekato-liške učence in posebna pozornost se bo dala predmetoma: socijolo-gija im filozofija. Kam nes taco muli' je dovolj jasno. Univerziteta bo igrala pravo vlogo Jezuvitske zanjke. Nar videz se bo kazala kot liberalna institucija, a nje namen pa je zavleči iz tira.vsako liberalno idejo. Jezuvitski vodje, ki imajo u-pravo tega zavoda v rokah vpo-slujejo profesorje ne • oziraje se na njih versko prepričanje, vse-kako pa so vkrenili, da učenci katoliške vere morajo prisostvovati religioznim ceremonijam ob nedeljah. pred ukom' in po uku, a drugoverci so pa teh vaj oproščeni. . Da se bo v tej Loyala univerzi-teti mladino šuntalo proti svobodni misli in socijalizmu je fakt in iz tega sledi. da ta zavod je prava institucija za reakeijonarno od«mjo (!) mladine. Loyala univerziteta bo zidana na Devon in ISheridan cesti, kjer so jezuviti v to svrho pred par leti nakupili sedemnajst akrov zemljišča. Jedno poslopje je že dogotovljeno. cerkev in druga poslopja pa bodejo v najkrajšem času začeli zidati. Taftov brat revež? Gregori Texas, 20. okt. “Prihodnji štiri dnovi so moji in bom delal kar bom sam hotel” je rekel predsednik Taft, ko je izločil svoje salo iz “special” v’laka in se vsel v avtomobil, kateri ga je oddrdral proti gradiču njegovega brata, ki leži v sredini mesteca imenonr “Taft”. Ranch obsega 150.000 do 200.-000 akrov zemljišča in se ga smatra za jedri e ga največjih na svetu. Nahaja se ob mehikanskem zalivu, v 'katerem je vse polno tar-ponov. Tudi rac je veliko tam in Mr. WillianLTaft bo se lahko ska-zal če je kos svojemu' predniku, ki sedaj tam nekje med Culukafri klopotače in slone Ilovi. Petrov novčič. New York, 19. okt. — V nedeljo dne 17. t. m. se je začelo s pobiranjem! petrovega novčiča po vseh rimsko-katoliških cerkvah v new yorški škofiji. ('Op. st. Kaj pa drugod ne?) Prvi dan so nabrali samo v new yors'ki katedrali $2000.00. Lansko leto pa je nabrana kolekta petrovega novčiča samo v new yorški škofiji znašala okoli $50.000. Nadškof Farley je izdal pastirski list na svoje hlapce, kličoč jih, da predno začno kolektati “petrov pene”, napadejo z vso gorečnostjo modernizem in eventuelne napade na vero. Ta petrov novčič pa, 'kakor pravijo duhovni, ki ga nabirajo, se nabira za misjonško delo in razširjanje vere. Do sedaj je za ta petrov novčič največ prispevala Francoska in druga za to je pa Amerika. Če bo pa tako šlo še dolgo časa v Ameriki, bo k m a1! d zajadrala v kremplje te črne golazni. Farji v Ameriki imajo v resnici neomejeno svobodo in ne bo dolgo, ko bo ta svobodna Amerika popolnoma v rokah črnosuknarjev kakor je sedaj revna Španija in Avstrija. Banka — “fuč”. San Francisco, Cal., 18. okt. Japanese-American Bank je danes tukaj vrata za prih, ter površni pregled knjig je pokazal, da je finančno stanje omenjene banke silno zmedeno. Listu v podporo. M. Debelak 25e; Jos. Rupnik 25c; N. 'N. iz Murray. Utah T0c; 'Carl Simoni eh 50ö; J. Šuštaršič 50e; John Kramer poslal 50c. Državno nasilje. Iz 'San Antonio, Tex. se poroča : Predno je predsednik Taft sem dospel’, se je veliko, število socialistov za “nezaželjene državljane” naredilo in pozaprlo Lokalna zveza socialistov je policiji naznanila, da je član “Political Refugee Defense League” nenadoma. in brez sledu zginil. Ob jednem pa je na glavno shajališče socialistov brzojavka z vsebino d osla, da se je zgubljenega “s poti spravilo”. (>Op. ur. Gotove vrste ljudi hoče po vsej sili vsakokratnega ameriškega predsednika, za kakšno kronano osebo v javnosti predstavljati, katera je v vedni smrtni nevarnosti za katero živ krst nič ne ve. Tako so tudi razni časniki — med njimi, seveda tudi slovenski — raco med svet spravili, češ, da so se. tu v Čikagi “bombe” metale za časa letošnjega peseta Taftovega. Mi smo si “parado” sami ogledali in potem se še o “natveznim dogodku” informirali, toda, kakor rečeno. o kaki “bombi” ni nič znano. Tako bo tudi v San Antonio, Texasu : predsednikovo popoto- vanje je treba glorificirati, ker njegov “Špeh” je več vreden kot na 'žulji delavca, za katere se vozi na “špas”.) Pravica delavca. Manila, 19. okt. Vsled obtožbe zločinske zarote je bilo 36 vodij stavkujočih de'Davcev v tobakar-nah odslovljenih. Postopanje o-blasti je posledica, ker so unijski delavci zastavkali da izbojujejo boljšo plačo na podlagi uveljavljenega Payne-tariffa. Stavka je že do resnih nemirov dospeia. Vodje so obdolženi, da so vsake ga stavkarja zaprisegli, da imajo pravico vsacicga izdajalca iz med svoje sredine ustreliti. Alaska-Yukon, razstava končana. Seattle, Wash. 17. okt. —- Sinoči ob polnoči je ugasnilo 150.000 električnih luči, ki so razsvetljevale Alaska-Yukon-Pacific razta-vo, kar pomenja, da kapitalistična malha se je v temi podjetju napolnila za leto 1909. Predno so luči ugasnili igrala je klasična godbo v narodnem amfiteatru ob jezeru Washington in tisoče ljudstva je poslušalo umetno godbo ter čakalo trenotka, ko ugasne tolik neb roj luči v znamenje, da kapitalisti so se pokazali koliko dobička znajo napraviti iz dela umnega toda neumnega delavstva Logika umobolnega. Puško preko rameni, bisago na hrbtu, konja za vajo vodeč in spremljan od dveh lovskih psov, se je ustavil lovec pri vodnjaku pred (blaznico blizu Pariza, da konja napoji. Eden uunobolnib, spremljan od strežaja, pride skozi vrata, se lovcu približa in se prične sledeči pogovor: “ Vi imate lepega konja”, pravi bolnik, “koliko je neki vreden?” “Stal je petnajststo frankov”, odvrnil je lovec, “In koliko je puška stala?” “Nič mianje kot sedemnajststo frankov.” “In obedva psa?” “Vsa'k,i je najmanje .petsto frankov vreden.” “Kaj imate v Vaši lovski bisagi?” vpraša norec. “Enega šnefa!” “In cena šinefa je?” “'Sedaj, ako se me motim., pet frankov.” “Dragi prijatelj,” sedaj reče moreč, “spodbodite le brzo Vašega konja in gledite da se od tod zgubite, kajti ako ravnatelj sliši, da pameten človek potroši štiri-tisoč/dvestoinpedeset frankov, da tiča usmrti, kakoršnjega se za pet frankov dobi, tako Vas da takoj zapreti.” Pale modre besede! POZOR ROJAKI!! Opozarjamo rojake, da nam bo de kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovin ska povest obsega 211 strani NAROČNIKOM IN ROJAKOM! Danalšno številko “Glas Svobode” smo poslali nekaterim rojakom, za katere mislimo, da se bodejo naročili na list, na ogled. Ob enem pa naznanjamo našim čitateljem, kakor tudi našim zastopnikom, da s prihodnjo številko pričnemo priobčevati mične in zanimive črtice pod naslovom; “BRAT JUSTIN”. Iz dnevnika samostanskega novica. Že naslov sam kaže, da v podlistku bo marsikaj povedanega, kar isi mnogi čitatelji še mislijo ne. V teh črticah zapisuje samostanski novic svoje življenje od dne ko je vstopil v samostan pa do dne kp je-----------no raje zamolčimo in prepustimo zaključek zapisku. Omenimo pa vse eno lahko, da brhkonoga, zala Albinica je bila centrum friatro-vega mišlenja in dejanja. Naši rojaki radi čitajo romane in povesti in ker smo si v nadi, da se bo ta povest vsakemu prikupila, se priporočamo rojakom, za naročilo na list. Isti stane celoletno $1.50, polletno pa $1.00. Naše cenjene zastopnike poprosimo, da se takoj — še danes če mogoče — potrudijo, dobiti nove naročnike, tako da bodejo isti dobili že prihodnjo številko, v kateri bo priobčeno življenje Brata Justina. — LISTNICA UREDNIŠTVA. Gospa Zv. Zapotska, • Scofield, Utah. 'Naslov lista in cena se nahaja na četrti strani, kakor to zakon veleva; na pročelju nemore-mo še enkrat tisto navesti iz tehničnih razlogov. Sicer, hvala lepa za iVaše zanimanje akoravno, žal, da nemoremio upoštevati. Zdravi. Onemu gospodu, ki se je ob nas obregnil in ničesar prispeval, češ, da za klerikalnega pisatelja (Podravskega) podporo nabiram«, naj služi sledeče za odgovor: Ko smo čitali o bedi. v kateri se s'. Peter .Miklavec (Podravski) nahaja, sm,o, kot svobdoimiselni naprednjaki — in ako hočete, tudi kot socialisti — vsake politične predsodke na stran pustili,, ker videli simo v njeml ne klerikalca, marveč človeka, sobrata, kateri brez lastne krivde bedo in pomanjkanje trpi. Nas je vodilo človekoljubje, ljubezen do svojega bližnjega, kar bi moral vsaki isto riti. iSioer pa, kar je g. Podravski na književnem polju za Slovence storil, o tern smo bolje podučeni, kot tisti, ki jezik brusi «a nič ne da. — Vidi v svojemu bližnjemu, svojega brata in vsakdo Te bo ljubil! DELNICKA TELOCV. JEDNO-TA V CHICAGO bo priredila dne '24. t. mi. to je v nedeljo popolndne točno ob 2 liri veliko “Lidovou Akademij” v Narodni dvorani na 'Centre ulici in 18 cesti. Programi je bogat na vsebini in po programu bo banket. Ob pol osmi uri večer pa bo zabava in ples. Igrala bo godba podi nadzorstvo mi profesorja (kida. Vstopnina na akademijo je 15c in za oles pa 25c. za osebo. Odbor, ki ima celo zadevo v rokah nas obvešča, da je za dobro zabavo, godbo, ples in v obče dober izild programu vse preskrbljeno tu da bo vsak, ki bo prisostvoval. popolnoma zadovoljen, DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ............... 50 kron, za $ 20.50 .............. 100 kron, za $ 41.00 .............. 200 kron, za $ 102.50 ............. 500 kron, za $ 204.50 ............ 1000 kron za $1019.00 ............ 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske o Domestic Postai Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. New York IM St. Olair .Ive., N. E. Cleveland, Ohi« Strahovalci cjveh kron ZGODOVINSKA POVEST. Spisal FRANJO LIPIČ DRUGI DEL. KONEC. Beneška republika se je maščevala kakor in kolikor je miogla, na krivcih pa tudi na nedolžnih. Benečani so napadli takratni peti del Kranjske, današnjo severno Istro, in požgali 226 hiš, pokončali setev, posekali drevje in o-pustoijili vinograde. Napadli so tudi več tržaških trgovskih ladij in opustošili različne kraje na Krasu, tako da so go-riški deželni stanovi pozvaliTeta 1612. nadvojvodo Ferdinanda, naj se priprav! za vojno z Benečani. Ferdinand se je hotel ogniti vojne in v ta namen novic poskusil ukrotiti pirate in se zlepa poravnati z Benečani. Po dolgih pogajanjih se je naposled vendar doseglo sporazumljenje med Ferdinandom in med ‘beneško vlado. Sklenjeni dogovor pa ie tudi to pot ostal neizveden. Leta 1613. so piratje na desetih ladjah zapustili Senj in od Krepana pri Šibeniku udarili na turško ozemlje, kjer so napravili lep plen. Ropali so potem! v Makarski) in na Neretvi, vdrli v Hercegovino, zavzeli mesto Trebi nje in se z ogromnim plenom vrnili v Novi pri Senju, odkoder so delali roparske izlete na benečatiske otoke. Z 12 ladjami so prišli piratje na otok Hvar, kjer se je slučajno mudilo veliko beneško brodovje. Vnel se je ljut boj, v katerem! so bili piratje premagani:. Izgubili so dve ladji in 60 mož, med njimi svojega zapo-vedniika Nikolaja Hrelianoviča. Piratje se pa s tern niso dali ugnati, marveč so le mislili na osveto. Zaznali so po svojih zaveznikih, ki so jih imeli po vseh dalmatinskih in istrskih otokih, da. je v man dr inske m pristanu na otoku Pagu usidrana velika be n e canska galera. Zapovednik te galere je bit beneški nob-ile Krištof Venier. Piratje so zjutraj, ko se je začelo daniti, udarili z morja in s kopnega na galero in jo zavželi. Ujeli so vse vojake in častnike, jih ubili in trupla pometali v morje. Odpeljali so potem, galero proti Senju. INIa potu sb obglavili tri plemiče, ki so bili1 kot popotniki na galeri, zapoviedhika Venierja pa so živega pripeljali v .Senj. Venier je bil sin beneškega admirala, ki je zmagal v bitki pri Lepantu, ki so ga pa piratjie posebno sovražili, misleč, da je njegov oče iz malomarnosti prišel prekasno na pomoč kralju Gjačiiču in da torej njega zadeva krivda, da je bilo brodovje Gjačičevo uničeno. v ega komisarja v 'Senj, v osebi generala barona Eggen-berga. Ta je zaprl mnogo piratov. Štiri je obsodil .na smirt, druge na je izpustil, ker so ga piratje podkupili. Eggenb-erg je odnesel iz t< <». 1 fr -£ Q=- Illinois. Vstanovljena dne 1. septembra 1908. Glavni Odbor: ANTON MLADIČ, predsed. ; 2348 Blue Island Av. Chicago MATH. GAISHEK, podpredsednik; špungi/eid!iu JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave. Chicago M. V. KONDA, zapisnikar, 1518 W. 20th St., Chicago IVAN ¡¡¡¡¡ALAN, blagajnik; 341—6th St., Milwaukee, Wis. Nadzorniki: JOSIP BENKO (predsed. ), 11212 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERŠČAJ box. 271, Grand Works, 111. LOUIS S“UBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111. Porotniki: JAJJJOB ZAJC, (predsednik) bx. 44, Winterquarters, Ut. ANTON DULLER, Gamburg, Mo. JOS. MATKO, Box 481 Claridge, Pa. Pomožni Odbor. A. H. SKUBIC. 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2256 Blue Island Ave., Chicago, 111. Vrhovni Zdravnik: Dr. B. J. DVORSKY, 55 Fisk St., Chicago, 111. Vsa pisma n vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošilja-i na tajnika Jos. Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, III. Denar.ie ¿ošiljatve pa na Ivan Kalan, 341—6th St., Milwaukee, Wis. Uradno ¿tajilo je '*GL*AS J1 VOBODE" iz glavnega urada S. S. P. Z. Sprejeta nova društva. ' Društvo št 32 v Wenona, Dl., sprejeto v S. S. P. Z. 7. okt. 1909. Imena društvenikov so: Ivan Jamnik, -cert. št- 762; Anton Hrvatin, 703; U. Widimar, 764; Alojs Železnijk. 765; Anton Žitnik, 766; Anton Germ, 707; Martin ¡Smolič, 768; Anton Pekol, 769; Leopold Sterbenc, 770; Prano Turk, 771; Alojs Kraker, 772; Ivan Cesar, 773: Josip Kraker, 774; Frane Amibroš, 775. — Društvo šteje 15 udov. — Uradniki: Josip Kraker predsednik; Ivan Deželak, tajnik; Fane Amibroš, blagajnik. LiUŠtvo št. 33 v Livingston, 111., sprejeto 11. okt. 1909.: Matija -Gorev., 776; Anton Bis-iak, 777; Franc Veber, 778; Franc Deželak, 779; Anton Gorjanc, 780; Martin Zorko, 781; Karol Izlakar. 782; Anton Koren. 783; Anton Tomažič, 784; Peter Librič, 785; Jakob Zaverl, 786; Karol 'Kukovič, 787; Albert Švajger, 788. — Društvo šteje 13 udov. Pristopili. K ¡društvu št. 2 v Claridge, Pa.: Anton Šajn, 726; Josip Kost rev e, 727; Ivan Jurij«, 728: Ivan Filicdjan, 729. K društvu št. 4 v Black Diamond, Wash.: Josip- Fall e. 730. K društvu št. 5 v Darragh. Pa.: Josip Štraus, 731; Anton Bele, 730; Josip Železnik. 733; Ivan Boznič, 734; Franc Skubic. 735; R. Stefan o, 736; Ivan Vadnal, 737. K društvu št. 7 v Arona, Pa.: Ivan Košir. 738; Anton Strahi, 739; Josip Vidmlar, 740: Franc Laurie, 741. K društvu št. 8 v McGuire, Colo. : Ivan Ravnikar. 742; Josip Trata. 743. K društvu št. 9 v Leadvilie, Colo.: Ivan Vidic, 744; Josip Ki-kel, 745; Josip Mušič, 746. ¡K društvu1 št. 12 v Cumberland. Wyo.: Anton Kvasnij. 747; Bartol Eržen, 748;. Ignac Marinčič, 749; Franc Ušeničnik, 750; Ignac Fraila, 751. K društvu št. 14 v Yale, Kansas: Josip Alič, 752: Matija Drmo-ta, 753; Ivan Pohlin, 754; Ivan Debelak, 755; Anton Homec. 756. K društvu št. 18 v Girard'-, Ohio: Rudolf Brec-elnik. 757. K društvu št. 26 v Collimvood, Ohio: Josip Majcen, 758. K društvu št. 27 v Forest City, Pa.: Frane Bregar. 759; Ivan Gliha, 760; Filip Jakomin, 761. Naznanilo smrti. Brat Mihael Maradin oert. št, 611 elan društva št. 28 S. S. P. Z. v Madison, 111 prominul dne sept. 27. 1909. v St. Mary’s bolnišnici v St. Louis, Mo. ¡Smrtna podpora bode izplačana glasom Pravil tekom 60 dneh. Promienuli zapušča vdovo in eno nedorastlo hčerko, v stari dom-o vini. Bodi im* lahka tuja zemlja! OPOMBA : Uradniki ozir. tajniki naj blagovolijo eertifi-eatne •štev. vpisati v svoje knjige kar je zelo potrebno. Kadar član pre stopi k drugemu društvu, takrat se naj prestopni list pošlje tajniku z polnim imienom in priimkom ter certifieatno številko. Ako se ome njeni list pravilno ne vredi ni mogoče v gl. uradu ničesar storiti v takim slučaju. Tedaj br. tajniki dajte vso pozornost na to-! Društva se stena opozarja da mesečno sejo vredite na 1. 2. ali na 3tjo nedeljo v m>eseeu, ker po sklepu konvencije mora biti ases merit plačan do dne 25. vsakega meseca. Tora j vsako k S. S. P. Z. spadajoče društvo naj tako okrene da stem se olajša posel gl. tajniku. Knjige pa morajo biti v redu h koncu meseca. Društva in c. tajnike se stem opozori da si naročite Glasilo da se na vsaki- seji prečita članom o- napredku Zveze itd. jcs. Ivanšek, gl. tajnik. DOPISI. NAZNANILO. Dia se ustreže različnim vprašanjem od -strani članov društva “Luč” št. 14 v Yale, Kans. pripadajočega k S. ¡S. P. Z. glede poravnanja. poviška po $3.75 v pokritje stroškov za konvencijo, za nabavo potrebnih tiskovin, za in-korporaciijo itd., se naznanja tem notomi, da je gori imenovano društvo sklenilo pri svoji predzadnji seji, da se poravna ta povišek na ta način, da plačajo društveniki za september $2, za oktober $2 in za november $1.75; pri -tem' je pa vračunje-na že tudi mesečnina za gori imenovane mesce. Opozarjajoč še člane, d* plača jo to malenkost .točno d(j upvembra. da glavni odbor ne bo imel s-it-no- std pri urejevanju tekočih zadev kajti če pomislijo člani, da je vsak začetek težak in da so .stroš ki pri ustanovitvi vsake jed not e ogromni, potem pač ne bo nikdd pomišljal, ampak rade volje'storil svojo društveno in bratovsk dolžnost. Z bratskim pozdravom Fr. Cvetkovič, tajnik Gebo, Wyo. 8. okt. 1909. Prosim: blagovolite mi natisniti teh par vrstic, in to pa zato, ker imam dostimt prijateljem za piša ti in na vprašanja odgovarjati pa nimam naslova. “Glas Svobo de” mi je edini, ki me zopet z mojimi prijatelji sesnani. Kar se tiče del-a, gre tukaj še zelo dobro, toda zasluži še ne po voljno- a všeeno od $4 do 6 na “šiht”. Seveda, delo-'se težko do bi in tudi ne vem če bo stalno, kar ta kompanija le po zimi dela, po letu pa samo po 3 “šihte”. Zate-gadel ne svetujem), da bi se kateri od daleč sem za delom nodajal. Nadalje, kakor sem vzgoraj 0-menil, da se ne bo kateri jezil ko mu ne odlnišem, podam tu vzrok. Bog me je namreč kaznoval ker ne molim), in mi je v torek 5. sept. moje stanovanje z dvema sobarno zažgali, od 10 do 10.15 mi je uničil vise razve-n tiste srajce, hlače in klobuka, kar sem imel na sebi. Jaz delam po- noči; ob 9:30 sem vstal da grem k zajutrku in ni trajalo 10 minut, ko mi je tisti dobrotljivi in neskončno usmdle-ni bog vzel vse kar sem jaz par let - s težkim delom prislužil. Na rešitev ni bilo misliti, ker je tako nazarensko veter pihal, da ni -bilo mogoče nič rešit. Vzel mi je par stotakov, na naj jih le; čudno se mi pa vidi da me je zbudil, ker po ■navadi sem spal do 11.. in če bi lil ta dan toliko “notevnil”, bi me bil sn-ekel za vedno. Ako mi kateri prijateljev pisati buče tu je moj naslov. Pozdrav vsemi eitatelje-m “Glas Svobode”. Anton Budna, Gebo, Wyo. Biveabik. Mi-nn. 11. okt. 1909. Dragi mi “ Glas Svobode ”! Zakaj da se Ti zopet oglasim in Ti zopet- pokažem znak življenja, je vzrok ta. kar hočem: -opisat, kakor sledi: Sedajna ženeraeija. ljudi ni tako modra kakor so bili dvorni norci in cigani p-red stotinami let. ker oni so se kremžili in godrn jali kadar jim je so-lnce lepo sigalo in obratno- pa kadar je vihar, dež in sneg padal, s-o se pa zonet tako srčno zvijali in smejali, da se ie vse ljudstvo tem prikaznim smejalo in -čudilo kako ■miora biti, da se za take neugodne elemente še smejo. In kakor jaz vidim, smo mi ah sed-aja ženeraeija -bolj- neumni, kakor so- bili oni dvorni norci; — 0-prostit-e. ¡Solnce brez vetra in megle nas je tako čudovito -mehko in lepo skozi celili 7 tednov obsijalo da je bilo res krasno, a včeraj t. j. 10. t. m. sta sie pa začela med malimi kapljani dežja, bojkovati in kregati jug in buirja, nakar sta nami v noči med 10. in litim prinesla tak silen vihar in- sneg da je groza, tako da je ze, -delo na po vršju popolnoma nemogoče. Danes opoldan, ko te vrstice pišem, je tako podivjano, da se iz pod strehe ni za pokazat, kadaj bo boljše» to samo narava zna. jaz n-ajhrže ne moram toliko časa pisat, da bi Vam mogel resultat -naznanit. Kar sc posebnih novic tiče, nimam p-rav nobene zanimive poročat, kar se dela tiče tu v našem železnim okrožju, gre še precej dobro. Delo -dobi vsak, ako le hoče delati, tudi plače so primeroma -dobre in tudi za prihodnjo zimo imamo upanjie, da se bo dobro gibalo. Kadar pa v m-oj-o torbo kaj naberem, Vam hočem radevolje po-"odat, kaj se je nabralo. Prijateljski pozdrav vsirn socialistom širom sveta, — tudi listar-jemi iz zap-lota- ak-oravno niso katoliški, kakor smo mi. Biwa-bikčan. rolju-bno živi s svojo družino in se zabava s knjigami, in z odgo-jo deee si krajša dolge zimske večere; izsprašuje in pojasnjuje zne odstavke iz knjig in časopisov. Z neznatnimi malimi, stroški si nabaviš knjige in časopisje, katero Ti nudi dovelj zabave in duševnega razvedrila. Dobre knjige so res pravi blagor za človeštvo. In kje jihi dobiti? Dobe se povso-di pa tudi časnikov je dovolj, toda pri izberi tre-ba j-e na to paziti, da se dobe spisi, ki so res pisani v duhu svobode in n,e v duhu mračnjaka-sanjača in nazadnjaka. Samo svobodomiselni s"’"' po-dučljivi. Zato naj si tudi vsak rojak, ako nemo-re nabaviti knjig, vsaj naroči “Glas Svobode”; toliko pa že premore, in bo za majhno svoto dobil dovelj po-dučn-ega berila. Ob priliki nabiranja doneskov za pisatelja “Podravskega”, -culo se je marsikoga: “Kedo pa je ta Podravski? Jaz ga ne poznam, še niti slišal nisem o njem.” Res žalostno, kako mialo se Slovenci zanimajo za najvišje. — za izobrazbo naroda! Nizka svota nabranih- doneskov žalostno priča, da naše Slovensko ljudstvo -nima pojma o vrednosti narodne književnosti, narodne zgodovine, izobrazbe, ter narodnega razvoja in obstanka. Da celo taki možje, ki si ctomišl iuiejo, da so izobraženi, nimajo prima o- navedenih narodnih svetili ialh. Kdo je Podravski? K.‘do so bili V. Vodnik. Prešeren Erjavec, Gregorčič. Razlag, Jurčič in -drugi? — Povem ti cenjeni rojak, da vsi ti možje so bili delavci na polju književnosti in se trudili za svoj narod'. Valentin Vodnik probuial j-e v pesmih že nred 100 leti Slovence ob času Francoske vlade na Kranjskem. V pesmi: “Na mio je rojake”, vspodbujal je in poživljal Slovence k -delavnosti. Dve kitici naj Ti zadostuj-eti: “Za uk si prebisane glave, Pa čedne in trdne postave, Išče te sreča, um -ti je dan, Našel jo boš ak’ nisi zaspan. Scofield, Utah-, 12. okt. 1909. “Nabirajte si zakladov, katerih molj in. rja ne snesta!” Ta izrek naj bi slovenski rojaki številnejše upoštevali, in se zanimali za izobrazbo. Vsak količkaj izobražen človek mora -'’-'znati» -da znanost, veda vsake vrste je najbolji in najdražji zaklad. Vse lahko izgubiš, le to česar se naučiš, edino to ti nemor-e nilhče vzet« ali oropati; le smrt, ki stori vsemu konec, zamore' ti končati Tvoj zaklad naukov in znanosti Vprašal na bodeš draad rojak, kje in odkod naj si nabiramo ta-cih zakladov? ( Od‘govor ti 'sledi takoj: Iz knjig in. spisov odličnih pisateljev. A teeih knjigah dobiš vsega, kar Ti Je v Tvojo korist. Izobrazba je temelj srečnemu življenju. Le ozri se -dragi rojak nekoliko v svet in opazuj sloje človeške družbe. Priznati mioraš, da si opazil pri izobražencih več blagostanja pri nizki plači, kot pri neizobražencih pri visoki plači. In kako to? Prvi dela z -uma- bistrim -mečem. Ve in zna si pomagati v vsaki n-epriliki, ter s-i ustvarja z majhnimi doneski lepo življenje-; ini- Glej stvarnica, vse ti ponudi, Le jemat od nje ne zamudi ; Lenega čaka strgan rokav, Pal’ca beraška, prazen bo-kav.” Ravno kar je izšla jako zanimiva knjiga o ljubljanskih septem-berskih dogo .kih izza leta 1908 pod naslovom : Krvava noč v Ljubljani Zgodovinska narodna drama v štiri-h dejanjih s petjem. V tej knjigi je tudi izvirna povest iz življenja ameriških Slovencev : NAJDENO SRCE Cela knjiga obsega 168 strani s karikaturami (slikami). Najlepše in pribravnejše darilo za svojce v starem kraju, katere zanima -amer. slov. življenje. Cena broširanemu izvodu je 40c. Elegantno vezanemu ” ” 75c. Naroči se pri: JAOOB HOČEVAR, 1142 E. 72. Str. N. E. Cleveland. lovensko Narodno Samostojno Drnštvo V RAVENSDALE, WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN ARKO, Ravensdale, Wash. Tajnik: CIRIL ERMEWC, B o X 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE FERLICH, Ravensdale, Wash. Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Goorgtovvn pri Frank Markuš v prvem nadstropju gvAs SZOBo*>£ 1518 West 20th St. Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo- za nabavljenje ’Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi f društvena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista “Glas Svobode 9 9 dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. Prav tako v istem smislu, kot je Vodnik pred 100 leti na Kranjskem- bodril svoje rojake v poetičnih spisih k delovanju in podjetnosti, je ob 100 letnici tukaj v Ameriki izdajal rojak knjižico “¡Slovenija” v prozi i-n z istimi načeli in z istim, namenom', toda ljudstvo 'Le spi in se ne briga za svoj napredek. Tako so s:i vsi prizadevali in se še trudijo z u-ma s-vitlim mečem priboriti svoje-mu narodu ugled i-u zasigurati mu boljšo bodočnost. Skusil b-o morda kedo ugovarjati, da je to njihov zaslužek, kar pa nikdar ni. — Toda uprašam te dragi roj-ake zakaj se pa Ti ne potrudiš za isti zaslužek? Priznat i moraš, da nisi za to sposoben še man-je pa toliko marljiv i-n delaven, da bi za tako skromno plačo hotel toliko duševno -nanorno -delo prevzeti. Priznati m-oraš, da si -že čez mero- utrujen ako- le navaden list pišeš svojcem v staro domovino, in ko končaš, oddahneš se bolj izmučen, kot bi celi d-an o-pravljal najtežje idelo. Ako pa še n-ri-merjaš svoj list z onimi spisi k-oj-e snišejo pisatelji, moraš priznati, da tvoj ¡spis niti oblike nima pravega spisa, t-er ga moraš pazljivo- prečitati, da vsaj veš, kar si sami pisal. Ali ni res -tako? No pa svoj'eem ga že lahko odpošlje», saj oni z veseljem pričakujejo tvojih .poročil, o kritiki itak bojm-a nimajo. Drugače pa je s spisi pisateljev, katere prebirajo tudi učeni ljudje in pride vsak- spis pod kritiko. To je mislim težavnejše in je treba že .dobre izobrazbe in- pazljivosti. Torej rečenoI Pisatelji so trpini, ki se žrtvujejo za svoj narod in cesto jim j-e narod za njih trud -— nehvaležen. Nikd-o neupošteva v tako popolni -meri. kot ravno pisatelji reka, ki se glasi: “Ne samo kar veleva ti stan, Kar moreš to, mož si, storiti (dolžan.” Zvonimira Zapotska. AVSTRG-AMERIKANSKA-LINIJA. & NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO to PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA: Laura..........3. nov. 1909 M. Washington .. 10. nov. 1909 Alice............24. nov. 1909 Oceania............I. dec. 1909 “Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca’’ in “Sofie Hohenberg” »ta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena. Naša pristanišča so: IS?* Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Čitajte “Glas Svobode“! Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA JPKEVOZNA DKDŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP "\ družbe La Lorraine..........22.000 HP La Touraine..........20.000 HP Chicago, nov parnik......9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111. AU S SURI DOHA! Tukaj vam ponujamo brî- . .. _ . te v za $2.oo, katera je kos svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in više. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se čita ime: Jos. Kral in katerih se je prodalo že tisoče v 83 letih, t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo, t.oda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Bru- ► ► ► ► simo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino. \ ZALOGA POHIŠTVA. Tel. Canal 728 Ustanovljeno leta 1875. ► ► t JOS. KRAL \ 417-419-421-423 W. 18th St., rWr w Chicago, 111. SOVRAŽNIKI DELAVSTVA. Kdo so največji sovražniki organiziranega dela? Prvi odgovor na to- bi bil: Korporacije, trusti in razred delodajalcev v obče. 'Sedaj se pa vprašajmo, e e je .temu res tako. Ali niso neunijski delavci naj večji so-vraaniki organiziranega delavstva? In kedo je oni element, ki zmaguje nad organiziranim delavstvom ob času štrajka, boja za boljši položaj?. In kedo je kriv, da je organizirano delavstvo čestokrat poraženo v industrijel-neirJ boju? Unije se ne rabijo bati delodajalca, boje se pa one sovražne sile v takem boju, ki tiči v istem življenskem položaju kot je delavska organizirana armada in katera bi žela s organiziranim delavstvom enak benefit, ako bi unijski delavci zmagali. V Ameriki ie miljone delavcev. Čudimo pa se nad malim, številom delavcev, ki stoje v vrstah organiziranega delavstva. Vsako sedanje zboljšanje prejšnega delavskega položaja je nastalo po prizadevanju in žrtvovanju hrabrih mož in žena, ki tvorijo strokovne unije v (deželi in ki se še vedno bore za zboljšanje delav skeua položaja1 korakajoč v napredku zvišenejšega in boljšega življenja za delavski rod. Vsak napredni korak storjen ali vsak poboljšek pridobljen po prizadevanju organiziranega delavstva se deli tudi med neorganizirane delavce, ki so bili najveeja zanreka pri napredovanju tega gibanja. Vsak zboljšek splošnega delavskega položaja sedajnega časa nad onim preteklih let se sme direktno pripisovati le delavskim organizacijam. Za vsako zakonito naredbo v interesu delavstva se najdie v ni iv strokovnega unioniz-ma. V vsaki državni po st a v oda j-niči, kongresu, zboru itd. so se stavili predlogi in se je tudi delalo na to, da se položaj delavca o-bla.ži in za vsako skupino teh po-stavodajnic stoji strokovna unija — neunionisti pa se .dele s benefi-tom in sadom truda onih, katerim so vedno in vedno na poti, katere vedno in neprenehoma ovirajo pri delu za zboljšanje delavskih razmer. Kaka velikanska, neoremlaglji-va moč in oblast za dobro delo bi bila, ko bi bili vsi delavci razredno zavedni, se zavedali svojega tlačenega stališča in pravic, ter se roka v roko, duh z .duhom poprijeli skupnega dela za skupen interes. Nič ni na svetu, da se ne bi doseglo s združenimi močmi. Postavodajnice bi vile svoje tilnike pred: to vsemogočno silo in postavodajalci bi postali ljudski služabniki ter vrgli od. sebe su-žcnski jarem, v katerega so sedaj vklenjeni, ker kapital, ki ima u-niverzalno moč tako 'hoče in jih ima vprežene kakor kmetič neum" ne voliče. Ljudska oblast — moč — katera jih je postavila, bi bila tudi oblast, ki bi jih tudi lahko razorožila — odstavila. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. In res. V industrijal-nem1 boju si stoj iti nasproti dve stranki: delodajalci in unije, neorganizirano delavstvo pa od strani gleda ta boj ali pa se iz-dajsko pridruži delodajalcem. — Večji del zmagajo unije in dobiček seveda se deli tudi med one, ki so boju prisostvovali samo z radovednimi očmi ali pa bili še tako podlo nesramni, da so se borili proti temu za kar se je unija potegovala in česar — izbojevane nagrade so sedaj udeležujejo pri delitvi'. Unijski delavci jim tega ne zavidajo, zgražajo pa se nad takimi efijaltskimi početjem in marsikateremu pade na misel, kako se morajo vendar ti neunijski delavci deliti s kom, za kar se niso borili in čemur so se prej prot-ivili. Vsak delavec unijski ali neunijski, ki ima v sebi le količ-' kaj moškega značaja ne bo samo gledal na boj, ki ga vodi unija v interesu delavstva, temveč bo posegel po orožju ter se pridružil bojevnikom, da ga notemt ne bo srami vdeležiti se delitve ^riboje-vanih delavskih pravic' in življen-skega poboljška. Da tako stori ga kliče dolžnost do svojega brata trpina, do svojcev, do dragih dolžnost do samega sebe. Dolžnost vsakega delavcca je, da poda roko uniji njegove stroke in stori svoj1 delež v gibanju, ki je tolike- ga. pomena za vse ki robijo. S kakim moškim ponosom tak strokovni unionist postoji pred svojim tovarišem-delavcem, zavedajoč se le svoje dolžnosti; storil je svojo nalogo in jo še vrši; gleda vsakomur naravnost v oči, se ničesar me boji, dobro vedoč da, se ne veseli deleža, za katerega n; sami nič storil in katerega so mu drugi- s trudom^ požrtvovanjem, gladtom in mize-rijo pridobili. S unijsko izkaznico v žepu — častnim spričevalom — je siguren, cjia bo srečal zveste in lojalne prijatelje kamorkoli pride; če išče dela, so mu so brat j e na rokah, da mu pomagajo, in, če se mn dela krivica, so zopet pri rokah, da ga. z veseljem zagovarjajo in branijo. N a j pr i de ali se zgodi kar hoče, vseeno pa je boljše, ako si je človek n- svesti, da dtela svojo dolžnost skupno s tovariši-delavci in se bori za zboljšanje svetovnega delavskega stanja, kot pa da bi po cigansko sprejel dobrote in naslade, katere sO drugi brez njegove po ir »oči priborili. Poslovenjeno iz Baker’s Journal. -------0‘----- ŠENTJANŽEVSKA ROMANCA. 1. Tam. kjer mogočna Drava črez širno polje se vali, tam v jako “Stari vasi’’ prelepa vdovica živi — samo v pobožnosti! 2. In ko tako-le včasih črez can, zvečer doma sedi, si njeno skron.bo srce zabave močno zaželi —■ pa iz pobožnosti. 3. Glej. v ravno isti vasi živi tud’ vrl kaplan, ki grozno rad poškili po ženskah — to pa dan na dan— pa iz pobožnosti. 4. Tako se je zgodilo, da divo je hrepenečih src se v eno1 je združilo, kot. pač že več človeških src — pa iz pobožnosti. 5. Pa kak’ zapojeta si!! On poje gor do A, a ona da pod1 F in tako se vam zabavata — pa iz pobožnosti. 6. Nekoč, ko v duhu zbrana, spet nameravata zapet ’ visoko pesem Njemu, ki ves drži po konci svet — pa iz pobožnosti. 7. . Pred postelj skozi okno velik kamen prileti. In pet minut ne mirne, kaplan črez vrt beži samo v pobožnosti! “'Narod. List”. ROJAKE v Rock Spring’s, Wyo., opozarjamo, da je g. Anton Justin pooblaščen pobirati naročnino za “Glas Svobode” in se ondotni naročniki obrnejo lahko do njega, ker on nima časa po hišah hoditi. Po svetu. Lev Tolstoj na potovanju. Ruski listi so že par dni sem polni poročil o potovanju velikega ruskega pisatelja in misleca, ki je zapustil svojo svetovno-znano Jasno Poljano in se napotil k svojemu staremu prijatelju V. G. Čertkovu na obisk. Čertkov je bil začetkom poletja administrativnim potom prisiljen preseliti se v drugo gubernijo. Celo potovanje .Tolstojievo jie bilo pravzaprav ena sarina triumfalna cesta,. Nobena kronana glava ni bila doslej predmet tolikih in tako spontanih presrčnih ovacij kot geni-jalni' ruski filozof. Množice navdušenega ljudstva so spremljale pri vsakemu koraku ljubljenca ruskega naroda, in pri tem se izogibala vsemu, kar bi starčka moglo vznemirjati' in nadlegovati. Tolstoj se j.e čisto nenadoma odločil za to potovahjie. Že prej je imel namen, potovati na mirovni kongres v Štoklrolm, kjer je nameraval predavati o potrebi svetovnega tulim. Ker pa je kongres vslied generalne stavke izostal se je Tolstojeva rodbina globoko oddahnila, saj se je opravičeno bala za zdravje enoi.nosemdesetlet-nega starčka. V tem pa je Tolstoj zamislil novo potovanje, od katerega ga ni moglo nič odvrniti. Na potovanju k prijatelju Čertkovu sta ga spremljala hči in sin ter oseblni njegov zdravnik. Tolstoj se peljie — oblečen v obleko navadnega muzika — v tretjem razredu. Starčka so seveda povsod takoj spoznali in so mu povsod prirejali navdušene ovacije. On je vse potrpežljivo Tlrenašal in neutrudno odgovarjal na vsa mogoča vprašanja, s katerimi so ga nadlegovali njegovi eestilci ter podpisoval brezštevilne razglednice itd. vsem, ki so ga za- to poprosili. hoteč imeti spomin od njega. Šele v rodbini Čertkovi ,si je odpočil. Uredili, so mu tam sobo tako ,da se je čutil kakor doma. Cel teden svojega bivanja je živel Tolstoj ,pri svojem prijatelju, kakor na Jasni Poljani. In vsak dan je celo literarno delal po nekaj ur. O svojem potovanju in o ovacijah je dejal Tolstoj, ,da mu niso napravile -mnogo veselja. “V vzajemtni zviezi med ljudmi je glavna stvar, da drug v drugem vidimo pred vsemi človeka. Ker pa sem jaz žalibog — kakor se pravi — človek z imenom, zato se je kazala- v teh naših stikih nekaka neodkritosrčnost. da mi je bilo včasih kar -naravnost muč- Grozna ljubavna tragedija. Pišejo nam iz Trsta: 25 let stari kovač Karl Weitenhüller iz Knittel-felda na Štajerskem, zaposlen na državnem kolodvoru v Trstu, se je pred kakiimla. dvema mesecema strastno zaljubi! v neko Mažarko-, 291etno prostitutko Mici Flisar iz Usli-ce na Ogrskem in stanujočo že dve leti v neki tolerančni hiši via del Fico št. 3 v Trstu. Meseca septembra je Weitenhüller podedoval po svojih starših 5883 kron v, na kar je v svoji slepi zaljubljenosti zapustil službo na železnici in odšel s Flisarjevo- na potovanje, najprej v Gradec, potem na Reko in Opatijo, odkoder sta se šele pred nekaj dnevi vrnila. Weitenhüller je na tem “potovanju” zapravil z zapravljivo lahkoživko — katera se mu je navidezno prilizovala. — skoraj ves svoj podedovani denar. Najivne-ga zaljubljenca je začela vest peči, ker je tako lahkomilljeno zapravil toliko denarja in radi odsotnosti- tudi zgubil prejšnjo službo na železnici. Obenem1 je seznal na svojo veliko žalost, da ga je prefrigana prostitutka, vlačila ‘za nos’, da se mu je hlinila le zato, ker je zanjo plačeval, a da sedaj zanj sploh 'več ne mara. -— Vse te okolnosti so ga spravile v obun in ga dovedle do groznega koraka' V ponedeljek večer okolu šeste ure j.e prišel Wejtenhiiller v gori omenjeno tolerančno hišo in šel naravnost v sobo, kjer se je nahajala Flisar. Kaj se je godilo v sobi se ne ve, pač pa se je culo milo plakanje mladeničevo in kmalu zatem so zadoneli trije streli iz revolverja. “Tovarišice Flisarjeve in “madama” so hitele v sobo, kjer se jim je nudil grozen prizor: Flisarjeva je ležala nezavestna na zofi, zadeta od dveh krogel v obe strani prs, a na tleh je ležal v luži krvi z revolverjem- v roki in prestreljenim sencem že mrtev Weitenhiiller. Na kričanje žensk so prihiteli redarji in telefonirali takoj na zdravniško postajo, odkoder je nrihitel zdravnik. Lo-ta je konstatiral, da je Weitenbiiller mrtev. Flisar pa v smrtni nevarnosti. Na smrt ra- njeno lahkoživko je dal zdravnik nemudoma odvesti v mestno bolnišnico, ali radi prevelike slabosti in nezavesti nesrečnice, se zdravniki niso upali podvzeti na njej operacije in jej izvleči krogle iz prs. 'Njeno stanje je zelo nevarne in je le malo upanja, da okreva. -Sodna in nolicijska oblast je radi slabosti še ni mogla zaslišati. — Truplo nesrečnega Weitenh'uller-ja. pri katerem so našli še 465 K, denarja, so prepeljali v mrtvašnico nri Sv. Justu. KJE SE NAHAJA Anton Tekavec, doma iz Dolenje vasi h. št. H pri Ribnici. Za njegov naslov bi rad zvedel Frank Bogoreltz. Box 755, Ringbam Canyon, Utah. 43-45 Agitirajte za “Glas Svobode’’. Dolgo življenje. Naravno je, da človeštvo želi podaljšati si življenje, kar je 'najbolj mogoče in znanstveniki vseh dob so skušali iznajti takozvani življenski uvarek. Ker pa nam ni dano, da bi večno živili, pa lahko do gotove meje podaljšamo naše življenje. Vsi svetovni zdravniki se strinjajo v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sistemu, to je v onih delih našega telesa, skoz katerevgre hrana- Ko hitro pa je kateri del tega zelo važnega sistema bolan, že celo telo trpi. Ce nam pa je mogoče hitro ozdraviti ta bolni del, dobimo zopet naše zdravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih organov in isto je dobro poznano Tritier jevo Ameriško zdravilno Grenko Vino Isto ni nobena skrivna medicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina in importiranih grenkih zelišč. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni popolnoma nič nevarno najnežnejšemu želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili kupico, da si ohranijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo JOBEPHTEIÎÎEE’a OF 'er W»1 .REGISTERED Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čntnice, čisti kri, napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje. Istega sme rabiti vsak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drugih zdravilih. Čistost in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser. št. 346-Tisoče priporočil naiuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku: JOS. TRINER, 1333-1339 So- Ashland Ave., Chicago, HI. Čitatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in domač izdelek. mmmmm Ustanovljen 1897. m !"■ PROSTOVOLJNA ZAHVALA: Il y BERITE RESNICO! Nedelja 26 Sept. 1909. Spoštovani gospod zdravnik! Vam pošiljam zahvalno pimo. Sporočam da sem vaša poslana zdravila porabil kakor ste mi jiu predpisali. Obžalujem ker vam nisem toliko vaša odpisu 1 kake uspehe so imela zdravila, ker sem čakal nekoliko časa ker sem mislil da se mi bolozeu povrne, pa se mi ni povrnila, ali sedaj čutim popolno zdrave oči ter se Vam iskreno zahvaljujem, in priporočam vsem rojakom se kvam obrniti kateri trpi bolečine, ker sem prepričan da ste vi najboljši in najpošreuejži zdravnik kateri zamore vsakemu pomagati in vam pošljem mojo sliko in ostajam vam hvaležni rojak FRENK SUŠIN 1802 Marble Ave. Cleveland Ohio. «ar Dr. E. C. COLLINS svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj ‘Collins N. Y. jAirOfei . Medicallnstituta”inpi- ••-‘' ■.Ni. P^fcjyF' : '{Butelj prekoristne zrtra-1 n. ..in»m. ■ ivilne knjiga “Človek, il l : t;:/J njegovo življenje in 8 1 ' • • j Izdravje’ ’. • -j it 1 Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in 1 | prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. | Rojak ! Ako tora j boljujete na katere j označenih ali sličnih bolezni, kakor; bolezni pljuč, prs, jeter, črev, želodca mehurja ali bolezni v grlu, nosu, glavi, ušesih, očeh, ali ako imate katar, kašelj, težko dihanje, bljuvauje krvi, mrzlico ali vročico, nepravilno prebavo, zlato žilo, reumatizem, tragn je po životu, nečisto ali pokvarjeno kri, vrtoglavost, nervoznost, vodenico ali kako drugo živšno bolezen, nemoglost v spolnem, občevanju, poslediee samoizrabijevanja, mazule, hraste ispadanje las ali kake .druge kožne bolezni. Vse ženske bolezni kakor padanje maternice nereduo čiščenje neplodovitost, jetiko ali sifilis in vse ostale notranje ali zunanje možke ali ženske bolezni, pišite takoj danes v svojem materinem, slosvenskem jeziku ali pa pridite osebno v naš zavod ter ne odlašajte uiti enega dneva ampak iščite takoj pomoč tam kjer se Vam ista siguri. Pisma naslovite: THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 1^:| • ' V 140 W. 34th St., New York. EM Bolnik kateri je imel vnetje oči in skoro oslepil, je sedaj popolnoma ozdravljen po čuda-polnih zdravilih od Collins New York Medical Institute. Dr. S. E. Hyndman, Glavni vodja. Pošljite še danes za 15 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje in zdravje’’Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti ;;:J»2; I HANU S A K Sl. H CO m sl gavien ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč. II Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne. kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo. Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslo-‘Kretanje parnikov71'in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo Reparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.'“ Denarje pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v io do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisoč-1 at čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali poso-j : aice po 4 in 4^ odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. FRANIC SAKSER CO., Y 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. V Podružnica ^ 6104 ST. C L, A IR AVE. IN. E., CLEVELAND, O. ^ Vsak dan prejemamo nenaprošenih spričaval, ki hvalijo Se/erova Družinska Zdravila Korenito Zdravljenje Ali veste, da je v desetih izmed vsekih desetik slučajevjrevma-tizma navdde mišičen revmatizem sklad prehlada ali vlažnostih, ali dolgotrajen revmatizem, ki napadah /ečje skiepeh, kolenah, kolke in rame? Te vrste obolenja zaitje/ajo korenitega vnanjega zdravljenjah, se kar vam je potrebno v takih slučajevih je rabiti Severovo Olje sv. Gotharda i i i l \ in ga nadavati dvakrat na dan ter krepke ugnetati prizadete dele zar roke po vsakem obkladku. Gotovo boste kar presenečeni, s hitro olajšbo katero vam dónese. To najboljše družinsko naravnihoma mazilo ga nima parah, da se olajšajo: tievralgija, bol v kolku, ledtiena bol, vrat. vnetja, boleč ne v prsih, krci v hromost, izviujenja, žlezne otekline Cena oOc otrpel kitah, Vse bolečine izginule. “Vaše Olje sv. Gotharda zasluži vso kvalo. Mnogi zdravniki so lečili m a brez uspehah, ake sem doznaj o Vašem zdravilu, sem ga nauleval po navodu o porabiš revmatične bolečine so kmalu izginule.” Kazimier Geriotus, 135 W. I8th St.,- Ckicago, 111. Zahtevaj od lekarnika Severovih Zdravil. Dobra so. Ne vzemi druzih. Hrttma hromota je samo jeden izmed mnogih znakov obistne bolezni. Tonje o pravem času naravni opomin, da ti je potrebno Severovo zdravilo za obils’ i n jetra ki milo in nemudome vpliva v najhujših s n-čajih obistne oolezni, hrbtne hromove, pritiska krvi na obisti, ledvičnega kamena, vmetje, mehurne razdražnosti, nezmožnosti obdrža-vati vodo in vseh neprilik, ki jih povzroč jo nerednosti obisti in nehurja. Če potrebuješ zdravila, omisli si najboljše. Cena SOc i $1.00. Ali ti zdravje pojema? če ti v sl ed bolezni, čezmerneg 1 dela ali starosti pešamsč, moraš nadomestiti in okrepiti oslabele tkanine s tem, da uživaš Severov življenski balzam ki deluje na razne žleze in telesne organe, olajšava zapeko, žolčnico, otrplost jeter in mnoge dolgotrajne želodčne neprilike. Pomagal je mnogim sla otnim in bolnim ženskim. Dragocen za malarijske eprilike. Uživaj ga ob prvem znaku oslabelega zdra-vlja. Cena 75c. Zdravniš.fe i svet zastonj- RAZNO IN DRUGO 1 Uspehi klerikalne politike. — Kranjski dež.-odbor se .je obrnil na ministerstvo za podooro prepotrebnih vodovodov, a dobil je odgovor, da vlada nobene podpore ne dovoli. To je" gotovo bridko, kajti brez državne podpore je vsaka zgradba vodovoda na Kranjskem1 čisto nemogoča. Klerikalci so obetali kmetskim vo-lilcem zlate gradove, sedaj še vodovodov ne morejo zgraditi, ker dežela nima denarja, interesenti pa še manj. Za kmetsko prebival-stvo’kranjske dežele je to hud u-darec, ker če izostanejo državne podjpore, bo konec grajenja vodovodov, ki spadajo med najmočnejše in največje potrebe dežele Kranjske. Znano je, da je Kranjska dobivala mnogo let zelo izdatne podpore za melijpracije. Dobivala je razmeroma več kakor marsikatera druga dežela. Sedaj so pa klerikalci s svojo bedasto, politiko tako zavozili, da je konec vsega. “Soča”. Legar med ljubljanskim vojia. štvom! Med vojaki 27. pešpolka so se pojavili slučaji legar j a ; več obolelih vojakov so odpeljali v bolnico; izhod po mestu je vojakom prepovedan. — Legar kot eoilog vojaških vaj se je v avstrijski armadi že popolnoma vdo-miačil. Iz vseh koncev Avstrije so ob manevrih prihajale tožbe o slabi in nezadostni pitni vodi; preskrba, vode je bila povsod kričeče škandalozna. Sei.nj se kaže jo posledice tega brezvestnega ravnanja, kajti tudi iz dragih krajev prihajajo poročila o nastopu legarja. Kdaj se bo nehala ta lahkomiselna igra z ljudskim zdravjem? Zaprt vohun. Pri deželnem so dišeu v Ljubljani imajo zaprtega bivšega nadporočnika Pavla Bart mana, ki je bil že dvakrat obsojen na tri in petletno ječo zaradi vohunstva. Aretovan je bil na 0-vadbo nekega višjega oficirja na Bledu. Ta oficir ga je namreč za sačil pri nekem fotografu, ko je dal razviti fotografije različnih utrdb. Bartmann pravi, da rabi te fotografije za neki spis o trd njavah. Zabodena je bila 22. m. m. bivša gostilničarka pri “Fassehvir-tu” vi Maribora, Karolina König. Dala je kolarskemu mojstru Francu Eggerju dve zaušnici, kar je tega tako razjezilo, da jo je z nožem sunil v trebulh. Poškodba je teška. Med plesom se jle ustrelila mlada krasnolepa Angležinja Slett. General Šlepelev v Petrogradu je priredil domači ples in ko je bil valček v najlepšem, teku se je mlada Slett ustrelila radi brezna-dne ljubezni do — starega generala. — Procesija z žalostnim konoem se je vršila v Castra na Španskem Nenadoma so napadli sprevod nekateri oboroženi prebivalci in prišlo je do krvavega pretepa. Ubit je duhovnik in eden udeležnik, 56 jih je pa več ali mianje ranjenih. Dobro kupčijo je hotel napraviti neki podjetnik z ženami bivšega sultana Abdul Hamida. Večina sultanovih žen je bila namreč poslana v svoj domači kraj. Vse te bivše žene je zbral neki podieten človek, da hi dajal z njimi po raznih mestih predstave. Vmes je pa posegla turška ■o-blast, ki je na mieji ustavila in zaprla celo “gledališče”, dokler se končno ne odloči, če smejo bivše sultanice nastopati kot igralke. “Roža orientska”. Bivši srbski kralj Aleksander se je nekoč blazno zaljubil v šansonetko “Rozo Benko” v Pesti. Krasno dekle, ki so jo imenovali “rožo orientsko”, je vzel sabo. v Belgrad. kjer je živel ž njo kakor v zakonu “Roža orientska” je dobila nad njimi polagoma tak vpliv, da jo je hotel poročiti. In to bi bil tudi storil, ako bi mu vlada ne bila prekrižala računov. Prisilila je namireč Rožo. da se je odpovedala vsem pravicam1 do kralja Aleksandra proti visoki odpravnini. Na to jo je vlada iztirala iz Belsrrada. “Roža orientska” je živela na to kot zasebnica v Pesti. A sedaj je poskusila izvršiti samomor. Prerezala si je z britvijo žile na rokah. Vendar so pravočasno prihiteli njeni sorodniki. ki so nemudrfma poklicali rešilno dražbo, ki je Rozo prepevala v bolnico, kjer so jo obveza- li. Kaj je nekdaj proslavljeno “rožo orientsko” tiralo v smrt, kdo bi to vedel? Čudna pokveka se je rodila na Romunskem. Neka žena je porodila dete, ki nima nič nosa, am>-pak usta in nosnice zraščene v pravilen rilec. Na sanitetnem de-o-artementu v Gjurgjevem vzbuja ta stvar občo pozornost. Brat in sestri obsojeni na večala. Pred porotnim "sod išče ml v 0-grskem Hradišču so bili 22. m. m. obsojeni radi roparskega umora na smrt na vešalih 271etni brat, 24 in 341etni sestri Cap. Čarobni grad v močvirju. Iz Indije prihaja vest o starem gradu, h kateremu že stoletja ni prišel noben človek. Leži v planinah Amarkankat. v bližini izvira Nar-bade; Indijci imenujejo grad Rani Bakaoli. Glasom starih poročil so tu nekdaj Hindu Rajali •nakopičili silne zaklade, pred stoletji pa je nastalo krog gradu na milje daleč močvirje in od tistega časa ni mogel nihče več v grad. La Ridbard Tenrple, svoj čas guverner bengalski, je nekoč poskusil priti tja, a se je p-okus ponesrečil, ker so se sloni pogrezali v močvirju. Sedaj se namerava priti do poslopja s pomočjo zrakoplova. Znanstveno še do danes .ni dognano, kako je moglo v tej pokrajini navstati tako velikansko močvirje. Prebivalstvo Bosne in Hercegovine. Glasom statičnih podatkov c. kr. centralne statistične komisije sta koncem leta 1908 imele Bosna in Hercegovina 1,828.397 prebivalcev. Od teh je bilo 610,-03l2 mohamedancev, 794.702 pravoslavnih, JOö.boS katolikov, 11.250 Židov in 5742 pripadnikov drugih veroizpovedanj. — Po ljudskem štetju leta. 1895 je bilo v obeh pokrajinah 548.632 moha-miedancev, — 673.24b pravoslavnih!, 344.142 katolikov. 8213 Židov in 3859 pripadnikov dragih veroizpovedanj, skupno 1,568.092 prebivalcev. Od tedaj se je torej prebivalstvo pomnožilo za 260,-287 duš, ozir. za 166 od stot. Svatba obsojenca, V Hamburgu se je te d'ni poročil bivši; ko-miercijonalni svetnik Möller iz Altone, ki je bil zaradi goljufije obsojen na štiri leta in pol v ječo; vzel si je svojo ljubico, s katero je zapravil večino prigoljufanega denarja. Poroka se je vršila v četrtek na rotovžu za udeležbe velikega števila občinstva. Po poroki sta se morala nova zakonska ločiti, kajti gospoda soproga so zopet odpeljali v celico, kjer bo sedel še tri leta. Na brata je streljal v Mariboru izvošček Mierzeslav pl. Novakov-skv. Brat Edvard je bil zadet v glavo. Nato si je napadalec sam poghal krogi j o v glavo. Oba brata «o prepeljali v bolnišnico, kjer bodeta najbrž umrla. Neka j statistike iz “ veleizda j-niške” tožbe v Zagrebu, iz steno-grafičnega zapisnika, ki obsega 5004 strani, j,e povzeti sledeče številke: Zagovorniki so bili obsojeni na 25,3'0 kron globe, zab-ra-nil-o se jim je 758 vprašanj, obtožencem pa 364. Zagovornikom se je odvzela beseda 90krat, obtožencem pa 124krat. Ničnostnih pritožb so priglasili zagovorniki in obtoženci 2255. Obtoženci so bili disciplinirani 17krat s samotnim, 54krat pa teminim zaporom. 32 obtožencev se je za 116 dni odvedlo iz razpravne dvorane. Zaslišano je bilo. 294 prič državnega pravdnika, od' teh je bilo 218 frankovcev. in 55 ’Srbov. Od teh prič je bilo 96 že predkaznovanih in sicer 6kra.fc radi goljufije, 126-krat radi tatvine (lepe priče je Accurti skupaj zvlekel), 9krat radi teške telesne poškodbe, 60-krat radi dragih prestopkov. Za govorniki so predlagali 824 prič, a zaslišalo se jih je samio 42; stavili so 19812 predlogov, sprejetih je bilo 77. Povodom Nasticevega zaslišavan.ja. je predsednik odklonil 72 vprašanj, odvzel 5krat besedo. uložilo se je 195 ničnostnih pritožb, iSftavljeno 120 predlogov, od katerih je bil sprejet en sam, Zagovornik dr. Budisavljevič je bil obsojen na 8. soproga dr. Hin-koviča pa na 14 dni zapora, — Pričnine .se jie izplačalo 70.000 K. “Novi Lurd”. V našem listu so bila že poročila o najnovejšem klerikalnem sleparstvu na. Dolenjskem, o najnovejšem atentatu na človeško pamet. Povedali srno že našinn čitateljem, da je neka deklina, ki je bila baje celih 19 let hroma, zagledala Marijo in hipoma ozdravela. Prej je dobivala mliloščino od! raznih strani, zdaj ,pa seveda, ko je zdrava, miloščine ne potrebuje več ; najprej so ji miloščino odtegnili v Kostanjevici, zdaj pa še v Št. Jerneju. To so seveda prav neprijetni nasledki “lurškie-ga” čudeža” in punci ni kazalo drugače, kakor da je tisti “čudež” kar začela tajiti; pravi, da ni sedaj nič bolj zdrava ko prej ko ”Lurda” še ni poznala. Fajmoštri in kaplani pa vkljub temu avtentičnemu “dementiju” še vedno uganjajo hiumbug z ‘‘Novim- Lurdom” — seveda stvar dobro nese. Dan za dnevom se vrste vozovi, polni ter-cijalskih babnic, pa tudi možakarjev, po cesti proti “ čudodelnemu ” kraju. Čudimo se. da v ta “švindel” ne poseže oblast. Ko se je pred nekaj leti .na Krasu nekje odprl nov “Lurd”, je 0-blast. takoj napravila energičen konec slepariji; tu pa se ne zgodi ničesar. Žalostno je dovolj, da se pri nas v 20. stoletju po Kri-stoveni rojstvu najdejo ljudje, ki na take bedarije verjamejo! Lord z lajno. V Londonu je u-mrl lajnar, ki je trdil, da ima zakonito pravo na ime, naslov in posestva grofa Pouletta. L. 1849. je namreč stavil poročnik P-ou-lett, ko se je vračal z kolonije s svojimi tovariši, da vzame prvo ženo,, katero .sreča v svoji domovini. I11 tako je postala njegova ‘žena hčerka čolnarjeva, ki je bila slučajno v pristanišču. Za nekaj ■mesecev se je rodil poročniku sin, ki ga pa ta ni hotel priznati, ker je otrok prišel malo prezgodaj na svet. Pozneje je svojemu “sinu” ponudil visoko odškodnino, če bi odstopil od' svojih pravic, kar pa ta ni hotel storiti. Podal se je raje na londonske ulice z lajno, na kateri je imel napis: Sem grof Hinton. Na ta način si lUorarn služiti kruh, ker me oče neee podpirati”. Ko je o-če.l. 1899 umrl. je lajnar hotel postati njegov naslednik; toda zbor lordov i.e prošnjo zavrnil in grof Hinton se je vrnil k svoji lajni, -katere do svoje smrti- ni več zapustil. Materinska ljubezen ptice. V. Schonenbergu pri Magdeburgu1 je pričela goreti hiša, kateri je imela štorklja svoje gnezdo. V gnezdu so bili trije negodni mladiči. Ko se je ogenj začel oprijemati strehe. je starka obupno letala okolo gnezda, ko pa je bil plamen že čisto blizu, je sedla na gnezdo in mladice pokrila s svojimi perutmi. Zgorela je z mladimi vred. NAŠI ZASTOPNIKI. Spodaj podajamo imenik naših zastopnikov, na katere se sme slavno občinstvo za točnost -poši-ljatve naročnin na Glas Svobode in drago v tiskarsko stroko pripadajoče stvari zaupno zanesti. Isti so tudi poverjeni sprejemati in pobirati naročnino in drago. Za Ironwood, Mich. P. Gesehell. Za Alix, Ark. Fr. Krefel. Za Leadville, Colo. John Skala. Za San Francisco, Cal. A. Serjak, Za Bridgeport, Ohio, F. Spendal. Za Indianapolis, Ind. J. Pushnar. Za Thomas, W. Va., J. Merhar. Za Durango, Colo. Mart. Mehle. Za Winterquarters, Utah J. Zajec. Za So. Lorain, Ohio, Fr. Vevar. Za Darragh, Pa. Joe Hauptman. Za E. Butte, Mont. Steve Prešern. Za W. Jordan, Utah, Matt Kolar. Za Conemaugh, Pa. M. Rovanšek. Za Chisholm-, Minn. A Sterle. Za Aldrisre, Mont. J. Kočevar. Za Eveleth, Minn. A. O-mrzu. Za Ely, Minn. John Seliškar. Za Broughton, Pa. B. Godec. Za Denver, Colo. John Perko. Za Greenland, Mich. M. Gesehell. Za Milwaukee, Wis. J. Prešečdik. Za državo Kansas A. Rupar. Za St. Louis, Mo. V. -Sever. Za Forest City, Pa. Fr. Leben. Za Springfield, 111. L. Pekol. Za Claridge, Pa. J. Batich. Za Huntington. Ark. M. Powetz. Za Sheboygan, Wis. Jos. Malar. Za Stringtown, Colo. Jos. Lenič. Za Moon Run. Pa. J. Arhar. Za McGuire, Colo. A. Lah. Za .Yale, Kana J. Cvetkovič. Za Bates, Ark. D. Senuškar. Za Ravensdal, Wash. C. Ermene. Za Lemont Furnace, Pa.. J. Gre-gorieh. Za. Black Diamond, Wash., J. Kramar. Uprava GLAS SVOBODE 1518 W. 20th St., Chicago. Ali si že pristopil k S. S. P. Z. ? še danes pojdi k društvenemu tajniku in izpolni prošnjo za sprejem. Prosto 3% obresti sedaj o i prvega do desetega vsace-ga meseca. Denar vložen med prvim i desetem v hranilnem oddelku nese obresti pričensi s prvim v mesecu Industiial Savings Bank Nova št. 2007 Bluc Island Ave. USTANOVLJENA 1890. Odprto od 6 do 8 večer vsako soboto večer. Govori se Nemško, češko i polsko “Austrian Club” GOSTILNA JOE LENIČ, lastnik fSOTGTQN "redmestie Leadville, Colorado Potniki dobro došli! Zastopnik Glas Svobode VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c uko pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111. Schlitz pivo na čepu. Louis Bergant SALOON 257 First Ave., na ogalu Park St MILWAUKEE, W1S. Biljar na razpolago. ITALIJA EGIPT in Adrijansko obrežje, potom Azorov in Madeire. Stara zanesljiva CUNARD LINIJA Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik C AH M AN IA tna tri viiake) Največji parnik na morju CARONIA^dvavijaka) Oba merita 677 čevljev, 2O.000ton in sta največja na svetu. Carmania zapusti New York, 6. nov., 22. jan., 5. marca. Caro?iia pa 27. nov., 8. jan. i?i 19. febr. CUNARD Ogrsko-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapelj in Trst. Novi moderni parniki na 2 vijaka CARP A TUT A 13000 tonov PA NN ONI A.10000 tonov ULTONIA...10400 tonov Za daljše poizvedbe obrnite se na: CUNARD STEAMSHIP C0 , Ltd- F.G. Whiting, Mgr.Western Dept. S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, ILL. ali na lokalne agente vseposvod vIm 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, za možke ali ženske 18k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne Sdelnvcem na železnicah. IjAMČENA ZA 20 let. „Za prihodnjih 60 dni JJ pošljemo to uro na vsak ' naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot —---- se tu reprezetira N E I NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko ___ ww„!.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš oa domačega zlatarja. Posebno dobro I4k pozlaeeno verižico in m*iyezek darujemo z vsako uro. EXCELSIOR WATCH Co 505 ATHEN/EUM B’LD’G, Chicago PLA plačai Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil. toči 3?H!3rlTJ PIVO. PERO BEER COMPINV, Peni, III. Podpirajte krajevno obrt! u: Kašparjeva Državna Banka, ______-— vogal Bine Island Ave. & 19. ul.- VLOGE 32,500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prva i« edina češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pogiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo Siflcarte in posojujeino denar na posestva in zavarovalne police. Femu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati sve^e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 483. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAQER MAGNET GRANAT 1 Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Ne trpite radi sramožljivosti. Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni. Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet C, G. Fouček, že 22 let lekarnar 586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste. Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nlkov se hitro in točno Izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine. Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte ALEŠ BARTENEV. (Najdalj©vanje iz 3. strani.) živel .in.' ves ‘dan govoril samo o bližajoči se predstavi. Vendar ko bi se imela igra pričeti, Liza ni sedela med občinstvom, marveč je stala z Alešem za kulisami. Gledala je fanta, če-ga nenavadno ganutje jo j,e vznemirjalo. Aleš je šel na oder povsem mirno, kakor da bi to ne bilo prvo-krat in igral je s takšnimi občutki, da potem, ko je izrekel posled-no besedo, - je občinstvo najpo-prej pridržalo sapo, poslušajoče fanta, v katerem je risal pravcat umetnik, potem pa je začelo odo-brovati in ploskati. Začul o se je klicanje. Aleš pogleda Lizo. Bil je videti ves ganjen. Lice mu je gorelo od razčiljienja in Liza ga ni hotela pustiti na oder, hoteča ž njim ta koj oditi domov. “Toda Elizabeta Sergiejevna, čemu ne bi1 smel iti, ko ga pa klijejo”, ji ugovarja ravnatelj. “Je zelo razčiljen”, ura odvrne Liza. Ravnatelj prime Aleša za roko ter ga malone vrže izza kulis. Liza je gledala za njim.. Nastopil je brez strahu, kot odrasel človek in dvignivša glavo, pogledal občinstvo. Lizo je nekaj pičilo v srcu; uiprav tako je znal gledati tudi Bartenev občinstvo, ki ga je izzivalo. Aleš je tudi mirno in spretno prekoračil oder, toda komaj je dospel za kulise, se je jokaje spustil k Lizi in se poprijel njene obleke. Ona ga je prijela za roko ter tekla domov in se pri tem malone sama jokala. Dospevši domu, je kar planila v stanovanje Vorova, kateri je bil ravnokar prišel iz Petrograda ter bil uprav namenjen iti k Volohov-skim. “Kaj se je zgodilo?” je zaklical prestrašen. “Pojdite z menoj,” spregovori Liza. poza bivši podati mu roke, tani vam povem,” Voronov, zasli-šavši o ulogi Aleševi, v gledališču, je bil zelo vznemirjen. “To vtegne imeti kaj slabe, nasledke”, je dejal, tipajoč fanta za žilo; “kako ste mogli to dopustiti?” “Kdo bi mogel to slutiti, Boris Aleksandrovič, tako se je veselil tega. nisem sil mislila, da bi mu to moglo škodovati.” Noč je imel Aleš zelo nemirno; premetaval se je semtertje, govoril v spanju in klical oeta. Tako ga je žalostno prosil, naj pride, da so' Lizi solze pritekle v oči. Proti jutru se. je pomiril, toda ko se je zbudil, bil je tako slab, da ni mogel stati na noerah. Morala ga je zopet položiti' v posteljo. Liza si je mislila, da je bila to posledica včerajšnjega ganutja, toda zdravnik je mislil drugače; pretres za tako slabotnega fanta je bil prevelik. Preteklo je nekoliko dni. Aleš se ni popravljal: postajal je čimdalje slabši in slabši. Po cele dneve je ležal nepremično v svoji posteljici, ne pustivši Lizinih rok iz svojih, katera ni odhajala od njega. Enkrat neko jutro jo je prosil, naj ga pusti k morju. Vorovov je v to privolil. Bil je topel dan. Liza je nesla Aleša, zavitega v obleko. Tudi- Voronov je šel ž njiiraa. Ni rekel Lizi ničesar o nevarnost toda ona jo j» slutila sama.,'S pomilovanjem je ogledovala ugašajočega fanta, krepko stiskajoč ga k sebi, kakor ga ne bi hotela izročiti neizprosni smrti. Vsi so mol eali' ter so se vdali težkim mislim. “Obrnite me.” je potihoma re kel Aleš, “hočem še gledati po moriu, ’ ’ Liza ga je. obrnila tako, da je mogel videti večje prostranske vode. Aleš je vprl svoje oči, katere so se vsled bolezni še poveča le. na ¡morje in globoko vzdihnil. Njegovo lice je dobilo nekak poseben izraz in Voronov je prestrašen pogledal Lizo. Ona je razumela ta pogled in sie naklonila k fantu. “Ali ti je slabo?1'’ ga je vprašala, poljubivši ¡njegova na pol odprta usta. “Dobro mi jp . . ji odvrne komaj slišljivo fant ter zapre oči Dihal je zmerom slabejše in tihej-še. Liza jie pogledala Voronova. V njegovih očehi je čitala usoden odvovor . . . Sedeča na> kloni1 s mrtvimi itru plomi fanta na kolenih, je Liza za čutila, kakor bi se ji bilo nečesa ž bolestjo odtrgalo od duše; zgubila je vse, čemur je živela poslednji čas, ker ji je nedostajalo moči, da bi se bila mofela gabiti z mesta, je sedela brez solz, nepremično. dokler je Voronov ni spoirtail na to, da je treba iti domu. Previdno je vzel Aleša na roko in Liza mu je sledila. Šele sedaj so solze zalile njene oči in obstala je. da si jih je obrisala. Napočila je druga jesen po A-leševi smrti. Na pokopališču je bilo trhlo. Ob majihini rnogili je stala 'Liza, oprta ob ramo Borisa A-leksandroviča. Ravnokar sta se vrnila iz potovanja, ki sta ga nastopila po svoji svatbi. “Revni fant!” je spregovorila potihoma liza, “¡čemu je živel?” “Da je naju osrečil” odvrne Boris ter ji pri tem stisne roko. Indijanci ne izumirajo. 'Washington, 10.. okt. Često raz-širieno mnenje, da ameriški Indijanci izumirajo1, ovrže ravnokar izdana uradna statistika, katera dokazuje, da se tačas 300.000 rde-efkožceiv v Zdr. državah nahaja, kar pomeni 40.000 pirastka v minulih dvajsetih letih. Pripisuje se ta usodni résultat «trajnemu trudu vlad«, ¡katera deluje zapovzdi-go , indijanskega rodu. Saimio za šole, v karti; rih ¡se vsako leto 30.000 im'aTih Indijančkov podučuje, izdajo Zdr. države vsako leto po 31/4 milijonov dolarjev. Uradniki, katerimi so razmere znane, so mnenja, da ako se bo pleme tako minožiloi, kot ae sedaj, bo vlada kmalu jerobsbvo nad Indijanci 0-pustila. Zmote nas uče. Kedar koli v svojem življenju napravite pomoto, Vas naj hi ista poučila v prihodnje. Ni ga mojstra, da ne bi nikoli napravil pomot e, mi pa skušajmo imeti dobiček po zmoti drugih. Najbolj navadne zmote se store pri zdravju-; mi sicer dobro vemo česa se naj ogibljemo, toda cesto tako stvar zanemarjamo, če takove zmote postanejo vaša navada, bi morali tudi vedeti kako se jih popravi. V boleznih želodca, povzročenih vsled preobilnega vživanja in zmote hrane, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je najprinravnejše zdravilo to pa zato, ker pripravi zdelane organe do njih normalne delavnosti. Isto bo ojačilo želodec in čreva, čistilo kri, vam- dalo dober tek in mirno spanje. VžiVajte ga. kedar rabite moč in kedar se ne počutite dobro. ■Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. KJE JE? Kje je Anton Hosnar, doma iz Soče pri Bolbci na Primorskem.. Slišal sem, da se nahaja nekje v Sopris, Colo. Cenjene rojake naprosim, da mi naznanijo njegov naslov ali se naj .pa sam javi. John Horbat, Box 109, Hartshorne, Okla. IŠČE SE gospodična Frančiška Ješe, ¡katera je bila pred' kratkim v službi na 74 Cleveland St., Chicago, 111. Ker imamo važnosti zanjo naj se zglasi pismie.no ali,.osebno pri g. J. Košiček, Center ave. in 18. cesta, Chicago, 111. 42—44 Na prodaj hiša in lota. Hiša v dobrem stanju in vredna brat bratu $12,000, katera nosi mesečno $120.00 najemščine se proda pod zelo ugodnimi pogoji. $1000.00 v gotovini in ostanek pa na morgage po 5%. Več se poizve pri A. H. Skubic, ali pa upravništvu Glas Svobode Angleščina brez učitelja, po navodilu: Slovensko-angleške slovnice. SlOTensKo-anglešto tolmača in AnElečko-sloienskega slovarja. Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St. New York, N. Y. PIŠITE PO CENIK KNJIG! •AIN-EXPELLER Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV PAIN-EXPELLER. Bolečine ozdravi takoj/ zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita. F. Ad. Richter & Co. 215 Pearl St. NEW YORK. Najnižje cene! POZOR! Naznanjam sl. cbčinstvu v MILWAUKEE, WIS. da sem odprl trgovino s čevlji in raznovrstno obučo. V zalogi imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno znana: METCALF BRADLEY CO. Pridite in oglejte si mojo zalego predno kupite kje drugje. JOHN ERMENC 288 Grove St. Milwaukee, Wisconsin Nikdar Več Take Prilike! UR A IN VERIZI C A s priveskom (medaljonom] s pismeno garancijo za deset let, za ktero morate povsod plačati najmanj $17.00, stane sedaj pri nas SAMO $4.75 Ura je najnovejše in najmolernejše vrste s tremi krasno in umetniško izdelanimi pokrovi, ki so s čistim zlatom pl tirani. Ura ima najbolje in najto-čneje idoče kolesje na 7 dragih kameno? (rubinov.) Verižica s priveskom, [medaljonom) je tudi najnovejše in najmodernejše vrste in platirana s pravim zlatom. Privesek v tereg lahko postavite dve sliki je okrašen s tremi krasno in fino brušenimi kameni. Za uro in verižico pošljite nam naprej samo $1 in mi vam pošljemo takoj uro in verežico, kakor tudi pismeno garancijo za 10 let. Ostalih $3.75 plačate, kadar dobite stvari. Kdor s pošiljatvijo ne bi bil zadovoljen, zamore dobiti takoj svoj denar nazaj. Cenike pošljemo zastonj. Vsa pisma, denar in naročbe adresirajte na naslov: NEW YORK AUCTION CO- 436 East 67th Street, New York, N. Y. 1439 W. 18 th St. nasproti %tograf 0. S. A. dvorane * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * Obleke in svršniki V nobeni drugi prodajalni ne dobite tako \ elike izberi dobro napravljene perfektno izdelane obleke in površnikov kakor pri nas, kjer imamo na stotine novih mod, novaga blaga vsakojake barve. ENA do $25 VOGAL BLUE ISLAND I IS CESTA Jelice]*: i Mayer LASTNIKA *C4*4‘4»4*4»4»4‘4*4»4*4»4^*4*4»4*4*4t4‘4»4»4‘4*4»X