RAST
Vodja projekta: Nela Kr&vps	Brada Suiü
tfiiitoriraii/e: Mijs.-ihHo Oblak - G/vßcao afifikovanje: Matija Crgič kozozivipisanobes \:ra @gniaif$im
Pomen sposobnosti izražanja v svojem jeziku
Pred vami je prva številka mladinske revije Rast, ki je z letošnji letom doblLa novo podobo. Grafično smo jo ponovno poskusili nekoliko pomLaditi, tako kot se je pomladila ekipa, ki jo je pripravila. Zato preobrazba ni Le grafična temveč tudi vsebinska. Tako tekoča kot naknadne številke bodo vsebovaLe izdeLke, ki so nastali med deLavnicami projekta Ko zaživi pisana beseda. Avtorji prispevkov so večinoma višješolci, ki so jih skrbno pripraviLi pod vodstvom svojih mentorjev. Projekt je bil načrtovan že v Letu 2014, novembra 2015 pa smo po doLgem pričakovanju začeli z njegovo izvedbo. Projekt je bil zamišljen v obliki delavnic,med katerimi bodo višješolci im el.i možnost spoznavanja različnih tehnik pisanja, Mednje sodijo vse od kreativnega pisanja: klasičnih črtic, noveL in poezije,do bolj aktuaLnih ob Lik, kot je pisanje bLogov ter novinarskih pristopov pri pripravi intervjujev, kronike, uvodnikov ter komentarjev. Ker smo si želeli nuditi čim širšo in raznoliko paleto deLavnic.smo za mentorstvo prosiLi tako mlade kot starejše poklicne novinarje in profesorje, ki imajo na področju že nekaj izkušenj. Delavnice se prvotno odvijajo na Liceju Franceta Prešerna v povezavi s poukom sLovenščine, svojo nadgradnjo oziroma ponovitev pa dobijo v popoldanskem času, ko so odprte širši publiki.
Do začetne zamisli o projektu je prišlo zaradi zaznavanja splošnega padca ravni jezikovnega znanja pri mladih naše narodne skupnosti. Zato smo si kot gLavni cilj zastavili na privlačen in dinamičen način v mladih vzpodbuditi sposobnost pisanja in kvalitetnega izražanja v slovenskem jeziku.
Verjetno se predvsem v času obveznega šolanja
ne zavedamo,da je jezik temeljno sredstvo sporazumevanja. V neposredni povezavi je z našo kulturo zato Lahko trdimo, da je tudi jezik faktor, ki oblikuje Lastno identiteto. Jezik je sredstvo, ki nam omogoča, da svoje misli podajamo ostaLim,zato nas označuje in obLikuje, Sam jezik ne definira naše osebnosti, se pa včasih zaradi pomanjkljivega poznavanja jezika počutimo negotove in se naše obnašanje nekoliko spremeni, samozavest pade. Zato se človek z nepopolnim znanjem jezika ne more počutiti res del jezikovne in posledično narodne skupnosti.
Predvsem v našem zamejskem okolju je to vodno aktuaLna tema,saj nam še tako koristna dvojezičnost včasih onemogoča, da bi se res prepoznali v eni od dveh narodnih skupnostih. Nekateri izberejo za svoj prvi jezik italijanščino, drugi slovenščino. Pa vendar je tudi med njimi veliko takih, ki se nato v popoLnoma sLovenskem aLi itatijanskem okoLju vseeno počuti neko Li ko tujega. NajboLj pogost primer je prehod iz višje srednje šole na fakuLteto - ko se zamejski študentje vračajo iz sLovenskega okolja presenečeni, kot da bi prišLi v stik s popoLnoma novo kulturo in jezikom, pa čeprav so se tudi sami smatrali za SLovence. Prav v takih primerih ustrezno izražanje samega sebe bistveno pripomore k hitrejši integraciji in Lažjemu premagovanju vseh ostaLih ovir.
Projekt je namenjen mLadim, saj je vredno sejati na rodovitna tla. Ni sLučaj,da smo si za simbol projekta izbraLi prav žitni klas. Ta od vedno predstavlja novo rojstvo, upanje in prihodnost Žitno zrno nosi v sebi siLo živLjenja,kljub svoji navidezni moči. Ko jo posejano v zemljo umre in se nato v novi pomladi prerodi in pomnoži.
Ko«
ZAZIVI
mMmn
BESEDA
Neža Kravos
Ob 60 obletnic Prešernovih nagrad
Popotovanje med imeni zamejskih nagrajencev
leta 1955,leta 1958 pa 50jo podelili tudi tržaškemu filozofu Borisu ZiherLu za delo hgBHf Književnost in družba.Že naslednje levo je bil nagrade deLežen arhitekt iz Trsta Branko r Simčič s svojimi sodelavci za stavbo Ijubljan-Wr skega Gospodarskega razstavišča. Leto 1969 je bilo še posebno uspešno. Med petimi nagrajenci so biLi kar trije zamejci: trebenska igra ELvira Kralj za življenjsko deLD vgledaLiški umetnosti,Tržačan Edo Mihevc za arhitektonsko rešitev kompleksa Lucija in svetoivanski skladate [j in —	dirigent Karol Pahor za življenjsko delo
na pod ro ™ g La s be ne ga u stva r j a n j a.
K	^ 1975 je nagrado prejel ricmanjski
.	skladatelj Danilo Švara za življenjsko
delo, Leta 1974 slikar Lojze Spacal za slikarski opus. prav tako je nagrado prejel za življenjsko delo na likovnem področju in prav tako je bil iz Trsta Leta 1976 nagrajeni slikar Avgust Černigoj. Brata Nande in Drago Vidmar, proseška sLikarja, sta bila nagrajena leta 1973 za umetniško in sociaLno partizansko oblikovanje, Nato do leta 1987, ko je milanski igra Lee Boris Cavazza bi L nagrajen za igro v več vlogah, celih 9 Lemi bil nagrajen nihče. Tržačan 1 Boris Pahor, mož, ki je preživel mari sikaj hudega,je bil deležen nagrade Leta 1992 za življenjsko delo, za f literarni opus pa je prejeL nagrado leta /■K	1995 drugi našvelk pisatelj,SempoLajec
ALojz Rebula. Spet je bilo 15 Let zatišja, dokler ni leta 2011 biL nagrajen kriški pesnik, dramatik in prevajalec Miroslav Košuta za življenjsko delo.zadnji na spisku pa je bil tržaški etimolog, slovenist In skLadatelj PavLe Merku, nagrajen leta 2014.
S tem zaključujemo naše popotovanje ■	skozi čas. Bo med letošnjimi nagra-
jenci tudi „nekdo od naših"? Bo '	-	ob 60. podeLitvi nagrad kakšrc
'	presenečenje? Da izvemo vse to
MpaHj in še več, si oglejmo Prešernovo Jj	prosLave v živo aLi pa po
neposrednem prerosu 'z Cankar-V:	1	■■■ jevega doma v | jubljani na prvi
s.ovenski televizijski mreži (SLO 1) v nedeljo, 7. februarja, ob 20.00.
Gabrijel Milič
3.	februar jc dan Slovenske kulture. le dan, ko se poklonimo največjim,ki	BH~"^*
so aili na razni n poči seji h. v Sloveniji uspešni.To so pisateLji,skladatelji, glas-boniki, pesniki, med katerimi je največji	,
med največjimi pesnik France Prešeren.V teh dneh priredijo zato številne Prešernove proslave v matici in zamejstvu, med katerimi je najpomembnejša osrednja Prešernova ‘ proslava v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki je na sporedu na prevečer praznika.Na prireditvi podelijo,med	Sf-
drugim, nagrade Prešernovega sklada	tT#
in prestižne Prešernove nagrade, ki so nane F c io zasLuznim delavcem na V nodročju umetnosti. Nagrade so lahko podeljene tudi BLovencem, ki živijo oz! ^^B so rojeni v zamejstvu in po svetu. Ob tej priložnosti bi Vsrd 'naštel nekaj umetnikov m naših kmjčv; kiso bili teh deležni. VideLi bomo, da je bilo v preteklosti lažje prejeti nagrade, saj je bilo, recimo, Leta 1947 podeljenih 11 nagrad,od Leta 1992 dalje pa samo dve.
Prva »naša« umetnika sta led
razbila prav na prvi proslavi Leta	?
1947, Nabrežinski pesnik Igo Gruden je bil nagrajen za pesniški	k
zbirki V pregnanstvo in Pesnikovo	i
srce.goriški sLikar Gojmir Anton	A
Kos pa za olje Dekle s hamioniko.
Kos je nagrado prejel tudi Leta 1950 za
oLje Avtoportret, Istega Leta je bil nagrade
deležen tudi tržaški jezikoslovec Mirko Rupel za
znanstveno delo pri Slovenskem pravopisu.
NasLednjega Leta je bil nagrajen tržaški
skladatelj in dirigent Mirko Polič
za umetniško in organizacijsko	,
življenjsko de.o na področju	■
glasbe. Leta 1952 sta bila	M
spet nagrajena dva zame- i
jska Slovenca, oba z Opčin, ir	„ _
sicer matematik Ivan Vidnu--
¿a delo Višja matematika ter ■	J
: na lstvenik Anton Kuhelj za l	'
znanstvene razprave. Goriški
zgodovinar in geograf Miikc Kos	A J
jo nagrado prejel za zgodovinsko
delo Urbarji Slovenskega Primorja
Projekt »Ko zaživi pisana beseda«
V sklopu časrikarske delavnice MOSP-a: obisk Deželnega sedeža RAI in odkrivanje...
KAKO NASTANE
NOVICA
Novice, ki jih beremo vsak dan, imajo v resnici natančno določeno zgradbo. Zgradba pomaga novinarjem pri pisanja in uporabnikom - bralcem ob poslušalcem oziroma gledalcem - pa omogoča jasnejše razumevanje novice. O tem smo se udeleženci prve časnikarske delavnice MOSP v sklopu projekta »Ko zaživi pisana beseda« med obiskom Deželnega sedeža p At pogovorili z novinarko Evo Fornazarič, namestnico glavnega urednika slovenske časnikarske redakcije.
Vsaka novica, naj bo radijska, časopis na ali televizijska, je sestavljena iz uvoda, jedra in zaključka. Za uvod je po navadi značilen stavek ali celo samo beseda, ki publiko pritegne, Ta stavek moramo potem razviti v jedru s pomočjo pravita petih K jev oziroma W-jev.To pomeni: kdlo?, kaj?, kdaj?, kje?,zakaj?. To enostavno pravlLo nam pomaga,da ¡zob Lik uje mo za bralca lažje razumljivo poročilo,saj si podatki sledijo po določeni Logiki. Kako pa razvijemo vsebino in konec, je odvisno od medija, preko katemga bomo novico posredovali. Če je to novica za tiskovno agencijo, bomo vsebino čim bolj razširiLi v obliki eseja, če je novica za blog, lahko opustimo objektivni opis dogodkov in upoštevamo Le svoje osebno mnenje. Ko pišemo novico za časopis pa moramo posebno pozornost nameniti ternu, v kateri vLogi moramo vest posredovati. Če jo opisujemo kot dogodek iz kronike, moramo imeti objektiven pogled na dogajanje, če pa jo pišemo v vlogi kritika, lahko vključimo tudi subjektivne poglede. Če hočemo vest posredovati po televiziji, moramo poleg besedita sestaviti tudi video prispevek, ki je po navadi doLg od ene minute in poL da dveh minut. Vsa k novinar ima pravico.da dogodek, ki ga spremlja v živo posname vsaj do trideset sekund, razen, če ni že v naprej določeno drugače.Tudi tcLevlZijski prispevek ima svoje pasti, ki se jim moramo izogniti: prilagoditi se moramo gradivu, ki ga imamo na razpolago, ¡n se po možnosti izogniti vrtenju slik in naštevanju, saj Lahko to gledaLca odvrača. Pri radijski vesteh se po navadi izogibamo zvočni podlagi, saj je večkrat moteča,
V vseh vrstah medijev pa je zeLo pomembno,da novinar pomisli, komu je novica namenjena.Tako Lahko svojim braLcem ali posLušaLcem sporoči zares tista, kar jih zanima in kar jc- zanje pomembno.
Pred kamero in mikrofonom nas večkrat zgrabi trema. Ali obstajajo vaje, ki nam lahko pri tern pomagajo? »Ena izmed vaj, ki nam pomagale ta,da si pred-
stavljamo neko nam drago osebo in, ko nas zagrabi trema pred kamero, si predstavLjamo,cfa novico govorimo njej, in ne neki mašini. Seveda pa je potem pomembna tudi praksa,Med naloge novinarjev spada tudi,da drugim Ljudem pomagajo proti tremi: pogosto med intervjuji ljudi zgrabi panika.V teh primerih mora novinar poskušati pritegniti pozornost in narediti tako, da se intervjuvanec počuti udobno. Isto veLja, če je ta narediL kako napako aLi spodrsljaj,« nam je povedala naša sogovornica.
Težave sc Lahko pujavijo tudi pri branju. »Večkrat se lahko zgodi, da svojega glasu sploh ne spoznamo, ko se poslušamo v radijski oddaji«, pravi Tom a zariševa. Sicer nekaterim osebam glas bolje zveni, ko gre preko raznih fiLtrov,večkrat pa je glas nejasen, previsok, prenizek ali cvileč. »Stara teorija je bi La, da si glas znižamo tako,da kadimo,vendar sem osebno to teorijo vedno zavračala«, nam je še povedala Eva Fornazarič,
»to je približno tako, kot če bi nekdo hotcL postati nižjii in bi se zato vrgel skozi okno«. Odlična vaja je lahko telefonska tajnica.Vsak lahko nekaj stavkov prebere v telefonsko tajnico in se nato p os Luša. Tako lahko postopoma izboljšujemo svoje napake, Paziti pa moramo tudi na LočiLa. Naš govor poskušajmo malo emfatrzirati,da ni Le branje,ampak skoraj kot pogovor. Večina poklicnih novinarjev jc sicer izšolana v dikciji in je zato njihov govorni nastop bolj suveren. »Novi narj i imamo zelo veliko odgovornost i n moč, na katero večkrat pozabimo« je še dodala novinarka Fornazarič. Vsak novinar Lahko isto novico prikaže na ogromno razLičnih načinov in tako tudi ustvari javno mnenje. Zato je tudi pomembno, da imajo bralci in posLušaLci kritičen pogLed na vsako novico, ki jo dobijo. »NajsLabše je za novinarja to, da od svoje publike ne dobi nobenega odziva«. Kritični odzivi prinašajo pošteno konfrontacijo in koristijo bodisi uporabniku, kDttudi novinarju.
Tina Sbarbaro
Novice, ki jih beremo vsak
dan, imajo v resnici natančno določeno zgradbo.
plul če? Arktično morje. Tam je veliko icebergov, zapičil je vrv in premaknil celo ledeno goro in s tem rešil ameriško potniško ladju, ki bi se drugače zaleteLa naravnost vanj. CeLo predsednik ZDA mu je ponudil delo v ameriški mornarici, on pa je zavrni L, menit je, da je to preveč«
»Ta je pa Lepa, igrajmo eno bris kolo, daj, naveličal sem se škope,« je zabrundal Žarko.
Peter je vstal, mirno,v tišini, kpt da bi hotel kaj reči, toda ni spregovoril. Kato pa je končno rekel:
»Idiot, samo trije smo, briškolo je Lepše igrati,če smo štirje.*
Tako, ker sem sedel tam blizu, so povabili k igri tudi mene, »Gospod, ali bi so nam pridružil 73 partijo briikole?« Brez pomislekov sem se jim pridružil.
»Vedno na Arktičnem morju je naš prijatelj rešil rusko jedrsko podmornico, ki ji je odpovedal reaktor, in ni morala nikamor: vlekel jo je do Vladivostoka!«
»Pravi heroj!*
»Da, tako, Mirko je za$loveL, saj se mu je zahvaLiia tudi komunistična partija Sovjetske zveze. Medtem pa je Mirkov bratranec, itaLijanski poLitik, Mirku ponudil mesto v parlamentu.*
»Ob, državni uslužbenec kot jaz, zanimivo. ALi je službo sprejel?«
»Seveda,a ne takoj. Najprej je dokončal ekspedicijo v Tajvanu.Tam je zaslovel tudi med orientalci,saj je odprl
tržišče s Severno Korejo. Srečal je samega Konga-Linga-Punga.Ta je menil,da je zapustil to sLužbo, ker je rekel,da je zelo obogatel.«
»imaš en, tajeto?« sem vprašaL Petra, ta je prikimal. Nato sem dejal Sandro:»in 5 tem,kaj je dosegeL?«
»DosegeL je to,da je lahko odprl Lastno podjetje!«
»Kako pa se je imenovalo?
»Geroge, kot njegova ladja
Takrat sem ga prekinil. Vedel sem, da tukaj nekaj ne gre, saj sem delaL na tovornih ladjah celo večnost: »Gospod, kako pa? Saj imajo ladje samo ženska imena,in ne moških!*
»Bravo!« je zaklical Peter,»zmagal sik se je zakrohotal.
V trenutku je v moji glavi zavladala zmešnjava.
Med tem časom nas je moral Žarko zapustiti, saj je moral na Občino. Nato pa mi je Sander vse razložil: »Veš, mi igramo posebno igro: vsak po vrsti si izmisli neobstoječo osebo in pripoveduje o njej. Igro zmaga, kdor prvi ugane, kaj v zg od bi ni pravilnega. Pri poved ova let zgodbe pa zmaga, Če nihče ne najde napake.« Med tem časom se je Peter ves čas krohotal, ni bil več zaspan, toda buden. Na koncu je še on dejal: »To so samo izmišljotine za kratkočasje,tukaj se nič pametnega ne dogaja!«
Nato pa me je Sander povabil,naj si še s?m izmislim kakšno originaLno zgodbo.
Matej Gruden
Krog prijateljstva
Ob ob Letnici osamosvojitve Slovenije sem na televiziji zasLediLa prispevek o otrocih, ki so obiskali predsedniško palačo. Na novinarjevo vprašanje: »Zakaj imate radi svojo državo?« je eden od otrok daL hudomušen odgovor,ob katerem srno se nasmejali: »Ker imamo odlične športnike,*
Zdi se mi, da predstavljajo vrhunski športniki v $Lov-enifi pomemben povezovalni člen med sonarodnjaki. Le kdo med 5Lovenci ne pozna na primer Tine Maže ali, v tem trenutku se bolj aktualnega,Petra Prevca? Seveda bi Lahko naštela še mnoga druga imena,za katera smo vsi že kdaj slišali: to so imena Športnikov, ki so nas s svojimi dosežki na mednarodni ravni navdali s ponosom, da smo Slovenci,saj imamo med nami tako pomembne ljudi, ki se bodo nedvomno (aLi so se že) vpisaLi v zgodovino svojega športa. Spremljanje športnih dogodkov torej zagotovo krepi našo narodno zavest,Ob spremljanju nagrajevanja najboljših športnikov večkrat zadoni tudi Zdravljica, ki jo z navdušenjem zapojejo v^j slovensk, navijači,tudi tisti, ki se ob spremljanju kakšne Prešernove proslavo ob zvokih slovenske h imne v zadregi s po g Led uje jo in se sprašujejo, ali naj vstanejo ali ne.
Vsakič, ko se kdo izmed slovenskih športnikov'uspešno vrne s kakšnega tekmovanja, mi 1 :udi v domačem kraju navijači pripravi» topel sprejem. To jo dokaz, kako smo nanje navezani. Še en dokaz za to pa je bi l po mojem
mnenju nedvomno Olimpijski krog varnosti, na katerem smo 30. decembra 2015 podrli Guinessov rekord in ustvarili najdaljšo človeško verigo na svetu okoli Blejskega jezera. Krog prijateljstva je prireditev, ki že več let zapored poteka na Bledu in organizatorji so vsako leto upali, da se bg zbraLo dovoLj Ljudi, da bi obkrožili celotno jezero,to pa jim do letos še nikoli ni uspelo. Tokrat pa so se od Ločili, da bodo povabili (nekdanje) slovenske olimpijce,5 pomočjo katerih bi privabili več Ljudi in uspešno postavili nov rekord. Od ločitev se je izkazala za pravilno, saj je, kot Že rečeno, rekord uspel,Zaslugo za to pa ¡majo prav gotovo v vtrli ki meri tudi znani sLovenski športniki, ki so privoLili k sodelovanju in pripomogli k Lemu,da se je za pobudo navdušilo toliko Ljudi. Obenem pa so spet dokazali (kot že ničkoliknkrat na športnih igriščih, ko smo navijali zanje) da so zmožni združiti Slovenijo,saj so se tistega popoldneva na Bledu kljub ostremu mrazu zbrali ljudje z vseh koncev SLovenije.pa tudi iz zamejstva,da bi skupaj z njimi skleniLi krog.
Pomembno ¡e torej.da čim številnejši še naprej spodbujamo rase športnike,saj so pomembni ambasadorji naše domovine. Prepričana sem,da tudi navijači predstavljajo veliko spodbudo, ki je zagotovo v veliko pomoč našim šampionu m.
Mojca Petams
Jadranje: težak, a lep šport
K pogovoru smo povabili Giorgio Sinigoi iz Nabrežine, Obiskuje prvi letnik jezikovne smeri znanstvenega liceja Franceta Prešerna, v prostem ČUSti pa se ukvarja z jadranjem pri jadralnem klubu Čupa v Sesljanu.
'V 'V'-''" ' ' - \ ^ ' ■" V '■■■ '
Tvoj zadnji dosežek je bit septembra, ko si se s svojo skupino udeležila trofeje CONI v Ugnanu in si s soigralkami pristala na odličnem drugem mestu. Bi nam povedalo kaj več o tekmovanju?
Vsako skupino so- sestavljali štirje tekmovalci, ki jim v jadralnem žargonu pravimo regantar.-ti.od katerih se je vsak pomeril veni panogi. Prvi je tekmovaL na jadrnici, imenovani optimist,dva Pri šestih letih so me starši vpis- na barki Ego lil (dvoosebno ali V poLutni tečaj k jadraLncmu ploviLo), četrti tekmovalec {med klubu Čopa. Nato so mi sep-	katerimi sem bila tudi jaz) pa
tembra ponudili, da bi vstopila	je bil na deski. Na koncu smo
v nadaljevalno skupino. Ideja	dosegle drugo mesto,tega pa
mi je bila všeč in sem ponudbo	smo bile, seveda,zelo vesele.
Takoj &p rej e La. Čeprav ima nekaj
n c gati v ni h vi d i kav, kot na p r i m e r Prav glede tega bi te vprašalikje burja pozimi, ki pri naša m raz, tekmuješ; samo v Italiji ati tudi dejstvo, da si vodno na odprtem, izven nje? veliko potuješ,a si vedno v dobri
družbi,zato pa mi je ta šport	Recimo, da veliko potujem, in
tudi všeč. Zaradi tega vztrajam	sicer, poLeg Italije, še po Slov-
Ž e to Liko let,saj mi jadranje	eniji, Hrvaški, enkrat sem bila
vzame veliko časa,	tudi na Madžarskem, na Blatnem
jezeru,
Kako si se temu športu približala in zakaj?
Traja sezona podobno kot pri drugih športih,, npr. od avgusta ati septembra do junija?
Ne, jadramo od konca januarja do prve po Lovi ce decembra in smo tako prosti samo en mesec.
To pomeni, da je več tekmovanj med šolskim letom. Kako pa šoto usklajuješ z jadranjem?
K sreči imam treninge ob sobotah in nedeljah, med tednom pa treniram samo na suhem. Ko imamo kako regato, ki je daleč, oa sem odsotna nekaj dni,ki jih moram nato nadoknaditi. Najpomembnejša tekmovanja ter selekcije so namreč vedno marca, maja in junija. V La nskem šolskem Letu sem bila npr.odsotna prvi teden pouka, ko sem se udeležiLa državne regate na Koroškem jezeru.
Bi se rada, v bodočnosti, še ukvarjala z jadranjem?
Ja. seveda,morda pa ne tako intenzivno. Ko bom velika, bi si rada tudi kupila jadrnico.
Za na konec; katere so tvoje sanje glede tega športa?
Kot, mislim,vsi športniki,bi rada nastopiLa na OLimpijskih igrah.
Gabrijel Milič
Spritz fer Fi ve in Jazzva v kulturnem ¿emu v Trstu
Petje, ki lahko navduši najširše množice
Leto 2016 se je za abonente 5Lov-enskega stalnega gledališča in za mlade ljubitelje perja na s p Loš no začelo s krasnim glasbenim doživetjem. V petek, E, januarja,sta v Kulturnem domu v Trstu nastopili dve vokalni skupini: Spritz tor Five in Jazzva. VeLiko mLadih se je udeLežilo tega koncerta in vsi so bili nad njim navdušeni.
Spritz for F ive je tržaška voka Ina skupina. SestavLjajo jo Marco, NicoLa,Piero,GiuLio in Rocco.ki so zasloveli po vsej Ha liji, saj 50 se udeležili italijanskega resničnostnega šova X'Factor.V zadnjem letu so nastopiLi tudi na uglednih odrih milanskega Expa in ob podeLitvah nagrad Nastri dargcnto vTaormi-ni ¡n Lucchetta v Trstu.
Po tržaški skupini je nastopila Ljubljanska vokaLna skupina Jazzva. Sestavljena je iz sed ■ miti izkušenih zboristov,ki so se Leta 2005 združiLi v vokalno skupino. Jazzva so evropsko znani. Nastopili so na mednarodnem festivalu Europa Cantat,prejeli so nagrado na Internationaler A cappel la Wettbewerb v nemškem Liepzigu in še mnogo drugih priznanj. V domovini pa so tudi oni zasloveli po zaslugi televizije, in sicer na tekmovanju Slovenia got Talent.
Spritz for Five so gledalcem predstavili Lastne skladbe, cover hite in tudi svoj prvi EP, Jazzva pa sozapeLi mednarodne in slovenske uspešnice.
Koncert je nastal je na pobudo Slovenskega stalnega gLedališča iz Trsta v sodelovanju z GLasbeno matico kot poseben poklon številnim ljubiteljem vokalne in zborovske glasbe.
Koncert mi je biLvšeč, četudi raje posLušam glasbo z instrumentalno spremljavo. Večino
je bolj navdušila skupina Spritz for Five, ker je nastopiLa s sodobnejšimi skladbami. Tudi ljubLjanska skupina se je dobro odrezala, še zLasti,ko je v drugem deLu zapela nekatere prirejene in posodobljene slovenske ljudske pesmi. UdeLeženci smo vsekakor obe skupini nagradiLi z topLim ploskanjem.
Za konec še nekaj mnenj udeleženk petkovega koncerta:
Veronika:wKoncerta sem se udeležila zaradi šolskega abonmaja.Tržaško skupino sem že poznaLa, Ljubljansko pa sem prvič slišala. Vseeno sta mi biLi obe skupini všeč. Prva je imela Lepše pesmi, druga pa je pesmi boljše predstavila in zelo Lepo zapela. V tržaški skupini so nastopaLi samo moški, v Ljubljanski pa tudi ženske. Veliko mladih se je udeLeži Lo tega glasbenega doživetja. Pevci SO nas vključili v koncert, ki je postal prava uspešnica!«
Ivana: »Koncert mi je bil kar všeč. Nisem sicer največja navdušenka petja a cappella. ker me po doLočenem času takšen tip glasbe začne dolgočasiti,ampak sem na tem koncertu zares uživala - zlasti ob petju skupine Jazzva,ker so glasovi njenih pevcev zelo čisti in ubrani.
Jasmina: »Bila sem navdušena. »Spritz for Five« sem poznala 5 televizije,o Jazzva pa sem samo sLlšala govoriti. Tržaški Fantje so se mi zdeli Se po televiziji zelo simpatični, kar so potrdiLi tudi na odru Kulturnega doma. Kar se tiče njihovega nastopa pa Lahko rečem, da so mi bi Le nekatere njihove Izvedbe (kot na primer Rosso relativo Tiziana Ferra) zelo všeč, v primerjavi z Ljubljansko zasedbo Jazzva pa so dokazali, da so se »zelenčki«. Jazzva so bili namreč brez dvoma vrhunski. Krasni aranžmaji pesmi, brezhibna izvedba! Po mojem pevske skupine »a cap- j pellav dokazujejo, da je zborovsko petje mogoče tudi prevetriti in ga preko priredb pop in jazz uspešnic približati najširši publiki.«
Svetlana Brecelj
rast - mladinske priloga mladike - ji DonizetrJ 3. 34144 Trst - ozaz v pisaHiabeseda@gmaiLcorn