GLASILO OBČINE VELIKE LAŠČE datum izida: 21. september 2011 ^Prfl&novaU bomo 180-kttnico Levstikovega rojstva Nove pridobitve - Razpisi za kmetijstvo in gospodarstvo kazalo: TROBLA SPRAŠUJE, ŽUPAN ODGOVARJA 3 OBČINSKE STRANI Proračun 2011 4 Iz 6. redne seje občinskega sveta 5 Iz občinske uprave 5 Nove pridobitve v občini 6 Skrb za večjo prometno varnost 8 Abonma 9 Dražja gradnja 9 Obvestilo o odvozu kosovnih odpadkov 9 ŠOLA 10 110 let PŠTurjak Sokol na naši šoli Prvošolčki v šoli KULTURA 12 Grad Turjak, zaključni koncert festivala SEVIQC Brežice 2011 180 let od rojstva Frana Levstika Knjižnica Frana Levstika Razstava v knjižnici 5. novosajarevski književni susreti TURIZEM 17 Poletne družinske nedelje na gradu Turjak Velikoiaška tržnica Evropska noč netopirjev v Mišji dolini NAŠA DEDIŠČINA 20 Tu malajne ni vse proč palu Pridelava starih poljščin - proso in ajda DRUŠTVA 22 Veteranska pot Gasilni dom na Turjaku Gasilski rally Bom gasilec prostovolc Društvo upokojencevVeiike Lašče Članice DPŽ delavne tudi v času dopustov MLADI 26 Oratorij Velike Lašče Luka Zakrajšek med najboljšimi maturanti v Sloveniji Nove kadrovske štipendije in zaposlitev Prispevamo k utrjevanju evropske identitete ŠPORT IN REKREACIJA 29 Parnasov kolesarski izziv 2011 Pohod na Triglav Iz Sodražice na Triglav Energijska vadba vTurjaku David žal ostal doma, a vseeno uspešno zaključil sezono Kolesarski vzpon na Sveti Primož 2011 PISMA 34 Srečanje mizarjev v Idriji IZ POSLANSKE PISARNE 34 PODJETNIKI 35 ZAHVALE 36 Trobla glasilo ObčineVelike Lašče ISSN 1408-5852 Letnik 17, številka 5,21. september 2011 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno Naklada: 1.520 izvodov Izdajatelj: Občina Velike Lašče Odgovorna urednica: Lidija Čop Uredniški odbor: Ivanka Peterlin, Veronika Vasič, Manfred Deterding, Urša Zalar Lektoriranje: Ema Sevšek Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Tisk: KVM Grafika d.o.o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče. Tel.: 01 781 03 70, E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide v sredo, 26. oktobra 2011. Prispevke oddajte najpozneje do 12. oktobra 2011. Slika na naslovnici: Pogled na Dolnje Retje, rojstni kraj Frana Levstika (foto Lidija Čop) BESEDA UREDNICE Chiara Lubich je zapisala: "Čas je kakor blisk in le bežni trenutek je v naših rokah" M našem vsakdanjem življenju je pomanjkanje časa verjetno najbolj priročen in največkrat uporabljen izgovor. Obstajajo pa ljudje, ki se zavedajo izrabljenosti tega izgovora in si kljub številnim vsakodnevnim obveznostim najdejo čas tudi za dodatne aktivnosti. Moje pisanje je namenjeno vsem prejšnjim članom uredniškega odbora, ki jim je pred začetkom poletja s postavitvijo odbora v novi sestavi potekel mandat. Minula štiri leta so delo uredniškega odbora opravljali Majda Kovačič Cimperman, Veronika Vasič, Ana Porenta, Nuša Dedo Lale in Boris Zore. Za njihovo požrtvovalno delo in uspešno sodelovanje pri oblikovanju več kot 25 številk Troble se jim iskreno zahvaljujem. Želim si, da bi svoje delo dobro opravljali tudi novi člani od bora. To so Ivanka Peterlin, Manfred Deterding, Urša Zalar in ponovno Veronika Vasič. Verjamem, da bo skupno delo uspešno in za popotnico k postavljanju novih številk Troble posredujem misel Nejca Zaplotnika: "Niso važna leta, ne izobrazba, ne narodnost in vera, važno je le veliko srce in navdušene iskre v očeh." Lidija Čop Poletje se je končalo, vstopili pa smo že v precej delovno jesen. Kako ste preživeli poletne dni? Letos mi ni bilo najbolj dano uživati poletnih dni. Glede na zdravstveni poseg tik pred dnevom državnosti sem bil celo poletje bolj ali manj doma na okrevanju. Vsekakor sem vesel dejstva, da se mi je zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da že v polnem zagonu opravljam vse aktivnosti, za katere sem zadolžen kot župan. Tako kot vsako leto se največ investicij odvija prav v poletnem času (o njih pišemo na občinskih straneh). Bi katero posebej izpostavili? Ko delamo terminski plan investicij, si resnično želimo, da bi jih kar največ izpeljali v poletnem času. To pa iz preprostega razloga, ker so takrat šolske počitnice. Takrat najlažje delamo na cestah, saj ne vozijo šolski kombiji, ali pa izvedemo investicije v šoli, ker ni pouka. Zame je vsaka investicija, s katero izboljšamo bivanje v občini, pomembna, zato ne bi nobene posebej izpostavil. Katere večje investicije pa so v načrtu še do konca leta? Gledenadejstvo,danamje vlada bistveno zmanjšala višino finančnih sredstev, kijih namenjamo za investicije, smo ustavili izvedbo skoraj vseh investicij, katerih še nismo začeli in so bile planirane v občinskem proračunu. Naj omenim, da je vlada z zadnjim rebalansom državnega proračuna bistveno oklestila sredstva, namenjena investicijam v občinah. Naša občina bo tako dobila skoraj 100.000 evrov manj, kot nam je bilo prvotno dodeljeno. Še letos moramo zaključiti sanacijo vodovodnega sistema po Velikih Laščah, ki trenutno že poteka. Upam pa, da nam bo uspelo izvesti še projektiranje vodovodnega sistema od Karlovice do Krkovega in izvesti razpis za gradnjo kanalizacijskega omrežja na Rašici, če bomo le uspeli pridobiti gradbeno dovoljenje. Na tega čakamo že več kot eno leto. Jesen je tudi v znamenju začetka novega šolskega leta. Imate kakšen nasvet za otroke, dijake in študente za uspešen začetek nabiranja novih (spo) znanj v hramih učenosti? Vsem našim osnovnošolcem bi rad zaželel prijetno počutje na naši centralni šoli v Velikih Laščah kot tudi na obeh podružničnih šolah v Robu in na Turjaku. Občina je zadolžena za financiranje materialnih stroškov in novih investicij v šoli. S finančnimi sredstvi, ki jih imamo na razpolago v te namene, poskušamo zagotavljati kar najboljše pogoje za naše šolarje. Vsem učencem, dijakom in študentom želim, da se bodo na svoji TROBLA SPRAŠUJE, ŽUPAN ODGOVARJA izobraževalni poti dobro počutili, da bodo znali sodelovati z učitelji in starši ter da se bodo potrudili, da usvojijo čim več znanj, kijih bodo še kako potrebovali na svoji nadaljnji poti. Zato vsem iskreno polagam na srce, da se čez leto pridno učijo, saj je samo znanje tisto, ki jim ga ne more nihče vzeti. Varnost v prometu je še posebej izpostavljena prav ob začetku šolskega leta. Kako občina skrbi za to področje? V občini imamo ustanovljen Svet za preventivo, vzgojo in varnost v cestnem prometu. Vsako leto ob koncu šolskih počitnic se na sestanku odločimo, kaj bi bilo dobro postoriti pred začetkom šolskega leta. Ker vemo, kako zelo je pomembna varna pot v šolo, smo letos obnovili talne označbe, postavili ustrezne znake, ki opozarjajo na začetek šole, in se dogovorili za spremljanje otrok čez najbolj prometne ceste. Vsem tistim občanom, ki so kakor koli sodelovali pri teh aktivnostih, se iskreno zahvaljujem. Skupaj s predsednikom občinskega Sveta za preventivo, vzgojo in varnost v cestnem prometu in policistko Policijske postaje Vič, ki je zadolžena za naš okoliš, pa že pripravljamo strategijo potrebnih izboljšav na naših cestah, katerih izvedba bi še pripomogla k izboljšanju prometne varnosti. Preverili bomo postavljeno prometno signalizacijo na občinskih cestah, ocenili, kje bi bilo potrebno zarisati dodatne prehode čez cesto in kje postaviti grbine za umiritev prometa. Naredili bomo prednostno listo izgradnje pločnikov in ureditev avtobusnih postajališč ob naših cestah. Pred časom je bila javna razgrnitev novega občinskega prostorskega načrta. Občinski svet seje že opredelil do pobud, izraženih na javni razgrnitvi. Kako kaže z nadaljnjimi postopki do končnega sprejetja prostorskega načrta? Predlog občinskega prostorskega načrta je bil v mesecu juliju oddan na Ministrstvo za okolje in prostor v nadaljnjo obravnavo. Poslano jim je bilo še okoljsko poročilo, ki je tudi obvezen dokument pri sprejemanju prostorskega načrta. Ko ministrstvo ugotovi ustreznost poslanega gradiva, se nosilce urejanja prostora ponovno zaprosi za pridobitev njihovih končnih mnenj. Po pridobitvi vseh mnenj, kot tudi odločbe o sprejemljivosti na okolje, minister za okolje in prostor izda sklep o usklajenosti občinskega prostorskega načrta. Nato pa naš občinski svet sprejme končni Odlok o občinskem prostorskem načrtu. Kdaj naj bi se to zgodilo, pa si ne upam napovedati. Upam le, da je sedaj že vsakomur jasno, da je to v izredni pristojnosti državnih organov in da občina zgolj vodi postopek in seveda plačuje vse potrebne dokumente. Na samo hitrost sprejemanja prostorskega načrta pa nimamo nikakršnega vpliva. V prejšnji številki Troble smo v nekem prispevku lahko zasledili, da so v Robu krajani sami postavili cvetlične aranžmaje na nekaterih mostovih, občina pa je prispevala samo materialna sredstva. Najbrž se strinjate, da je to lepa poteza krajanov. Kako gledate na take akcije? Vsako delo, ki ga nekdo naredi v skupno dobro, je vredno pohvale. Zato se iskreno zahvaljujem vsem pobudnikom in izvajalcem del v omenjenem primeru. Moram pa omeniti, da se v občini že kar nekaj časa poslužujemo podobnih akcij. Občina financira material in po možnosti stroške večjih delovnih strojev, občani pa s svojim delom in angažiranjem izpeljejo določeno investicijo. Na tak način so se v preteklosti uredila vaška središča v Dvorski vasi, na Mali in Veliki Slevici, v Malih Laščah ter lani na Gradežu. Na podoben način so se uredila tudi športna igrišča v Dvorski vasi in na Turjaku. Veliko prostovoljnih ur so člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo Velike Lašče namenili za obnovitev Doma veteranov v Krvavi Peči. Želim, da bi tudi v prihodnje dobili čim več pobud za projekte, pri katerih bi želeli krajani s svojim delom prispevati k polepšanju svojih krajev. Na občini jim bomo pri tem gotovo priskočili na pomoč. Poleg pestrega dogajanja na kulturnem področju svojo pestrost doprinesejo tudi druga društva in organizacije, ki v jesenskem času nadaljujejo s svojim delovanjem in aktivnostmi. V prejšnji številki Troble smo lahko prebrali neko kritiko na račun čebelarjev. Kakšno je vaše mnenje? Prepričan sem, da so tudi društva in organizacije, ki ne delujejo samo na področju kulture, zelo aktivna in uspešna. Še več, njihovo delo je velikokrat še bolj opaženo tudi izven občinskih meja. Na področju športa lahko izpostavim Košarkarski klub Velike Lašče in Klub malega nogometa, ki tekmujeta v državnih ligah. V državni ligi nastopajo tudi igralci namiznega tenisa, TVD Partizana Velike Lašče. Na področju ohranjanja osamosvojitvenih časov veliko aktivnosti izvaja Zveza veteranov vojne za Slovenijo Velike Lašče. Njihovo delo je lansko leto ob obisku naše občine še posebej pohvalila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. Tudi na področju turizma in ohranjanja naše etnološke dediščine delujejo uspešna društva. Naj omenim Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža, katerega člani v spomladanskem in jesenskem času pripravijo izredne prireditve, ter Konjerejsko društvo, ki že nekaj let zapored organizira odmeven in lepo obiskan konjerejski dan. Vsekakor moram omeniti tudi Društvo podeželskih žena in našo Folklorno skupino, brez katerih ne mine skoraj nobena občinska prireditev. Kar se tiče čebelarjev, pa bi želel omeniti naslednje. V naši občini imamo zelo dobro organizirano in uspešno Čebelarsko društvo. Naši mladi čebelarji so pod mentorstvom Matije Jamnika in Braneta Borštnika dosegli izredne rezultate na državnih tekmovanjih. Nekateri naši čebelnjaki so bili v različnih kategorijah uvrščeni med najlepše v Sloveniji. Prav tako med iz naših krajev na ocenjevanju njegove kvalitete dosega najvišje kakovosti. Predsednik društva Brane Borštnik, ki je eden večjih strokovnjakov s področja čebelarjenja, prav vsakemu, ki ga prosi za pomoč, z veseljem pomaga z delom ali nasvetom. Prepričan sem, da bi ukrepal tudi v primeru, ki ga je omenila gospa v svojem članku v prejšnji Trobli, če bi se le obrnila nanj. Zato bi gospe, ki me javno sprašuje, kakšne čebelarje imamo pri nas, odgovoril takole: »Za tiste čebelarje, kijih osebno poznam, lahko rečem, da so dobri in izkušeni.« Na koncu bi rad še enkrat poudaril, da si prav vsa naša društva, ne glede na področje, na katerem delujejo, zaslužijo pohvalo za svojo aktivnost, še posebej zato, ker vsa temeljijo na prostovoljstvu. PRORAČUN 2011 V obdobju januar-avgust 2011 so bili realizirani prihodki in odhodki proračuna Občine Velike Lašče v naslednjih zneskih: v EUR PRIHODKI 2.524.734 DAVČNI PRIHODKI 2.246.324 NEDAVČNI PRIHODKI 121.052 TRANSFERNI PRIHODKI 157.357 ODHODKI (po programski klasifikaciji) 1.884.255 POLITIČNI SISTEM 47.862 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE 76.447 LOKALNA SAMOUPRAVA 160.059 VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREČAMI IN 19.955 PROMETNA VARNOST KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 23.066 CESTNI PORMET IN INFRASTRUKTURA 473.795 GOSPODARSTVO 4174 RAVNANJE Z ODPADKI IN ODPADNO VODO 13 121 KOMUNALNA DEJAVNOST 167.068 ZDRAVSTVENO VARSTVO 16>914 KULTURA ! 28541 ŠPORT IN PROSTOČASNE DEJAVNOSTI 22.925 VRTCI 427.990 OSNOVNO ŠOLSTVO 149.378 GLASBENO ŠOLSTVO 4.724 SOCIALNO VARSTVO 126.348 ODPLAČEVANJE OBRESTI KREDITA } } 887 Prihodki so bili vobdobju od januarja do avgusta 2011 realizirani 61,4-odstotno od načrtovane vrednosti, odhodki pa 47,5-odstotno. Ker je bila večina investicijskih del v tem obdobju v teku ali v zaključni fazi, bodo načrtovani odhodki realizirani v naslednjih mesecih. Na podlagi terminskega spremljanja likvidnostnega finančnega načrta proračuna prosta sredstva vežemo v depozite pri različnih poslovnih bankah. Lidija Čop, Občinska uprava iz 6. redne seje občinskega sveta Občinski svet Občine Velike Lašče se je na 6. seji sestal julija 2011. Sejo je zaradi županove odsotnosti izjemoma vodila podžupanja dr. Tatjana Devjak. Pred sejo so se sestali odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora, odbor za finance in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Velike Lašče. Predsedniki odborov in komisij so podali kratka poročila o sejah. Svetniki so na seji soglasno potrdili predstavljeno finančno poročilo koncesionarja za pokopališko dejavnost za leto 2010 in plan dela za leto 2011. Soglasno je bilo potrjeno tudi finančno poročilo koncesionarja za vodovodni sistem Velike Lašče in Turjak za leto 2010, plan dela za leto 2011. Občinski svet seje na seji še seznanil s poročilom o izvrševanju proračuna občine v prvem polletju tekočega leta, ki ga je kratko predstavila članica občinske uprave Lidija Čop. Povedala je, da so bili skupni prihodki veljavnega proračuna Občine Velike Lašče (ki zajemajo davčne, nedavčne, kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne prihodke) v prvem polletju realizirani v višini 47,4 % vseh planiranih prihodkov v letu 2011, realizacija skupnih odhodkov pa znaša 36,5 % planirane višine odhodkov. Soglasno je bil sprejet prvi rebalans proračuna Občine Velike Lašče za leto 2011, ki v letošnjem letu predvideva tako povečanje prihodkov kot odhodkov proračuna. Svetniki so tudi ukinili javno dobro na parceli št. 2093/15 k. o. Velike Lašče, ki v naravi predstavlja opuščeno javno pot. Parcela je postala last Občine Velike Lašče. Med Občino Velike Lašče in Agencijo RS za okolje je bila namreč sklenjena služnostna pogodba za postavitev avtomatske meteorološke postaje na delu te parcele. Ukinitev javnega dobra bo omogočil vpis služnosti v korist ARSO. Svetniki so se na seji opredelili do prejetih predlogov občanov za zamenjavo zemljišč, ki jih je predhodno obravnaval in se do njih opredelil odbor za komunalo in varstvo okolja. Niso pa se strinjali z oddajo dela zemljišča v centru Turjaka pare. št. 3/15 k. o. Turjak v najem za potrebe postavitve kioska za sezonsko prodajo sladoleda in sladic. Jerica Tomšič Lušin in Tanja Uršič predpisov s področja komunalnega gospodarstva in infrastrukture, za organizacijo gospodarskih javnih služb vzdrževanja cest in zimske službe, vodooskrbe, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, javne razsvetljave in pokopališke dejavnosti. Skrbi tudi za izdajo odločb o plačilu komunalnega prispevka, izdajanje raznih soglasij k gradnji objektov in za vodenje pripomb občanov in odgovorov nanje s področja komunalnih dejavnosti. iz občinske uprave splošne in pravne zadeve. Občani se z njo srečajo v sprejemni pisarni, kjer jih glede na njihov namen obiska usmeri k ostalim uslužbencem oz. jim posreduje splošne informacije. Poleg tega skrbi za pripravo gradiva za seje občinskega sveta in zapisnike sej občinskega sveta, za pripravo odlokov, sklepov in splošnih aktov občine, za vzdrževanje občinske spletne strani in za vodenje evidence dokumentarnega gradiva. V letošnjem letu je v občinski uprave Občine Velike Lašče prišlo do dveh kadrovskih sprememb. S sprejetjem proračuna za leto 2011 so člani občinskega sveta potrdili predlog kadrovskega načrta občinske uprave v letu 2011, ki je predvideval eno novo zaposlitev - pravnika za delo na področju splošnih in pravnih zadev. Zaradi odhoda Romana Strune na drugo ,-m' delovno mesto pa je od avgusta 2011 za področje komunalnega I gospodarstva na novo zaposlen Igor Adamič. Igor Adamič, univ. dipl. gradbenik, v občinski upravi skrbi za področje komunalnega gospodarstva, zlasti za pripravo odlokov, sklepov in drugih Tanja Uršič, univ. dipl. pravnica, v občinski upravi skrbi za Investicije na komunalnem področju Cestna infrastruktura V poletnem času so bila zaključena dela na odseku Javorje-Škamevec, kjer smo asfaltirali odsek v dolžini skoraj 800 m. Zaključena so dela v Malih Laščah, kjer seje asfaltiral manjkajoči odsek med starim in novim naseljem v dolžini 163 m. Zaključena so tudi dela v naselju Podstrmec, kjer smo namesto predvidenih 195 m asfaltirali 410 m dolg odsek in namesto odprtega jarka vgradili cevi. V sklopu asfaltiranja javnih poti se je asfaltiral tudi odsek skozi naselje Ulaka, kjer seje predhodno gradil vodovod in optično omrežje. Odsek skozi naselje Ulaka se je v celoti preplastil z obrabno zaporno plastjo asfalta.Trenutno se izvajajo pripravljalna dela na odseku Hrustovo-Opalkovo. V sklopu pogodbe se planira tudi asfaltiranje v Dvorski vasi, kjer seje že zgradil vodovod, cesta pa se bo tudi razširila. Trenutno poteka tudi sanacija ceste v Velikem Ločniku - desni krak, kjer se je gradilo optično omrežje, zaključen pa je odsek na Rašici. V mesecu avgustu smo vgradili dve hitrostne ovire v naselju Dvorska vas. Grbini sta izvedeni v skladu s tehničnimi specifikacijami za javne ceste in omejujeta hitrost na 40 km/h. Planiramo tudi izvedbo hitrostnih ovir na Rimski cesti v Velikih Laščah. V fazi projektiranja je rekonstrukcija nadvoza preko železniške proge v Retjah. nove pridobitve v občini Investicije na področju družbenih dejavnosti V naselju Dvorska vas so ob športnem igrišču postavljene nove tribune, kar omogoča obiskovalcem prijetnejše spremljanje dogajanj na prizorišču. Tribune v Dvorski vasi Zaradi problemov zamakanja je obnovljena streha na vrtcu Sončni žarek v Velikih Laščah. V Levstikovem domu pa je bila opravljena sanacija vetrolova s stopniščem in obnova odra v Levstikovem domu. Obiskovalci imajo sedaj ob vstopu v Levstikov dom prav gotovo prijetnejši občutek, da vstopajo v prostore kulture. Tudi od obiskovalcev knjižnice Frana Levstika prihajajo pohvale o lepo urejenem predprostoru in stopnišču. Odsek Javorje - Škamevec Vetrolov s stopniščem Male Lašče Grbine v Dvorski vasi Javna razsvetljava V letošnjem letu so bile postavljene tri nove svetilke na Hrustovem, dve novi luči v Velikih Laščah (Kijane). Postavili se bosta še dve svetilki v Dvorski vasi, svetilka na Karlovici (pri Gasilskem domu) in svetilka na Rašici. Svetilka na Rašici bo zaradi oddaljenosti od odjemnega mesta delovala na sončno energijo. Začeli smo tudi s sanacijo obstoječih svetlk v skladu s strategijo razvoja javne razsvetljave v občini Velike Lašče. Strategija določa potrebne ukrepe za prilagoditev zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Najprej se bodo sanirale svetilke v naseljih Prilesje, Gornje Retje, Dolnje Retje, Srobotnik in Velike Lašče. Vodovodi Končana je sanacija vodovoda v naselju Ulaka in sanacija vodovoda Dvorska vas. Izvaja se obnova vodovoda v Velikih Laščah. Obnovil se bo vodovod v Zazidu, na Javorškovi ulici in na Griču (od cerkve do odcepa z Jontezovo ulico). Gradnja vodovoda - Zazid Poleg že naštetih investicij seje pred pričetkom novega šolskega leta izvajala tudi obnova talnih označb, predvsem v okolici šol. Še vedno pa poteka postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave Rašica, ki predstavlja največjo planirano investicijo za leto 2011. Občinska uprava Vozimo pametno! SKRB ZA VEČJO PROMETNO VARNOST Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) v občini Velike Lašče je v novi zasedbi na prvi seji letos sprejel načrt dela za drugo polovico leta 2011 in leto 2012, s katerim bo poskušal prispevati k izboljšanju varnosti v cestnem prometu. K izboljšani varnosti v cestnem prometu pa tako ali tako moramo poskrbeti vsi skupaj, saj smo v prometu udeleženi v različni vlogi: od pešcev, spremljevalcev, voznikov prevoznih sredstev do potnikov v vozilih ali na njih. Osnovne smernice delovanja SPVCP so: - s svojim delovanjem vpliva na boljšo prometno vzgojo in izobrazbo udeležencev v cestnem prometu; - usmerja prometno vzgojo in preventivno dejavnost organov in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti cestnega prometa ter usklajuje njihovo delo; - predlaga ukrepe za izboljšanje varnosti organom, ki urejajo posamezna področja, pomembna za varnost cestnega prometa; - usklajuje delo organov in organizacij, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo, izobraževanjem in drugimi področji, pomembnimi za varnost cestnega prometa; - organizira vzgojno preventivne akcije v povezavi z državnimi organi, šolami, društvi...; - pospešuje in razvija aktivnosti šolske prometne vzgoje; - razvija medobčinsko sodelovanje na področju prometne varnosti; - daje predloge za izboljšanje varnosti cestnega prometa in sodeluje z republiškim Svetom za preventivo in vzgojo v Napake voznikov in projektantov: cestnem prometu. Planirane naloge SPVCP: - Prvi šolski dan - Jumicar, teden prometne varnosti - Pripni svoje življenje - Akcije Varnostni pas, Bodi viden bodi previden, Hvala, ker voziš zmerno ... -Varna vožnja Ugotavljanje pomanjkljivosti prometne infrastrukture SPVCP je priprave za izvajanje akcije »prvi šolski dan« začel že teden dni pred tem, saj je bilo potrebno označiti šolske poti in pregledati talne označbe na cestah v neposredni bližini centralne šole in tudi podružničnih šol. Vse naloge so bile izvedene, nekatere se bodo izvajale še cel mesec september. Kot ugotavlja državni SPVCP, se izboljšuje prometna varnost šolskih otrok, za kar je potrebno zasluge pripisati občinam, ki organizirajo prevoze šolskih otrok »skoraj od doma« v neposredno bližino šole. Predšolskim in šolskim otrokom pa smo starši tisti, ki lahko prvi damo vzgojo in z našim obnašanjem pokažemo pravo ravnanje v cestnem prometu. V prihodnje bo SPVCP organiziral predavanje na temo VARNA V02NJA in VARNOSTNI PAS. Do konca leta 2011 bo SPVCP poskušal izvesti posnetek stanja prometne infrastrukture in njene signalizacije v celotni občini. Vsi trije vozniki so vozili skozi križišče in pri tem zapeljali na nasprotni vozni pas. Malo pred tem je iz smeri Grosupljega pripeljalo tovorno vozilo s polpriklopnikom in je zaradi svoje velikosti v celoti zaprlo cesto proti Grosupljem. Dogodki se niso sovpadli in se je vse skupaj srečno končalo. Pa si oglejte prostor, kjer morajo pešci čakati na prehod čez cesto, ter pomislimo na voznike s sosednje slike, ki vozijo z neprimerno hitrostjo. Pred nedavnim je bil tu še odvodni kanal. Silvo Možek Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velike Lašče Abonma 2011/2012 DRAŽJA gradnja - Program predstav 15. sezone gledališkega abonmaja v Velikih Laščah smo predstavili že v prejšnji številki Troble, tokrat pa podajamo še nekaj splošnih informacij o ceni in vpisu abonmaja. Cene abonmajskih vstopnic: - redna cena: 55 EUR; - za dijake, študente in upokojence: 50 EUR; - v prosti prodaji: 12 EUR na predstavo. Možno je plačilo v dveh obrokih. Znesek vseh prodanih vstopnic predstavlja le slabo polovico cene celotnega abonmaja, razliko do polne cene pa financira Občina Velike Lašče. Ker si želimo, da bi bile predstave dobro obiskane, bo poleg prodaje vstopnic za občane Velikih Lašč možen tudi nakup abonmaja za občane sosednjih občin. Abonma bo možno rezervirati od dneva izida Troble dalje (21. september) na telefonski številki: 01/7810 370. Rezervirane vstopnice je treba dvigniti do zaključka vpisa. Vpis abonmaja za občane Velikih Lašč bo: - v sredo, 28. septembra 2011, od 10. do 17. ure in - v četrtek, 29. septembra 2011, od 10. do 12. ure. Vpis abonmaja za občane sosednjih občin pa bo: - v sredo, 5. oktobra 2011, od 10. do 17. ure in - v četrtek, 6. oktobra 2011, od 10. do 12. ure. Prva predstava gledališkega abonmaja 2011/2012 bo že v petek, 21. oktobra, ob 19.30. Igralci iz SNG Drame Ljubljana nam bodo zaigrali komedijo NEŽKA SE MOŽI. V gledališki abonma 2011/2012 pa so vključene še predstava domačega KUD ROB, REVIZORJA bo predstavilo Prešernovo gledališče Kranj, igralci Šentjakobskega gledališča nas bodo nasmejali s komedijo SEKS IN LJUBOSUMNOST, sledile pa bodo še SCAPINOVE ZVIJAČE v izvedbi Prosvetnega društva Čemšenik, 39 stopnic ŠPAS Teatra in glasbeno-plesna komedija ALBERT V DEVETIH NEBESIH. Občina Velike Lašče si kot organizator gledališkega abonmaja pridržuje pravico do spremembe programa iz objektivnih razlogov. Lepo vabljeni! Občinska uprava investitorje po novem dolžan pred izdajo gradbenega dovoljenja plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. 18. junija je začel veljati novi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemIjiščih ZKZ-C (Ur. I. RS, št.43/2011), ki v 3. g členu določa, daje investitor, ki vloži vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, za gradnjo objekta dolžan plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se plača od površine zemljiške parcele, na kateri se bo gradil objekt, in sicer v znesku, določenim s kvadraturo in bonitetnim razredom zemljišča, ki se vodi v zemljiškem katastru, in sicer: - odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 1 do 20x0,05 EUR, - odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 21 do 40x0,18 EUR, - odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 41 do 60x0,20 EUR, - odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 61 do 75 x 0,22 EUR, - odškodnina zaradi spremembe namembnosti/m2 = boniteta zemljišča od 76 do 100x0,25 EUR. Za primer, višina odškodnine zaradi spremembe namembnosti za parcelo v obravnavanem primeru bonitetnega razreda 41, velikosti 750 m2, znaša: 41 x 0,20=8,20 EUR/m2...torej za 750 m2 skupaj 6.150,00 EUR, kar predstavlja dodatni strošek investitorja pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Odškodnino zaradi spremembe namembnosti odmeri v upravnem postopku organ, pristojen za izdajo dovoljenj za gradnjo. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti je namenski prihodek državnega proračuna Republike Slovenije. Sredstva, zbrana iz naslova odškodnin zaradi spremembe namembnosti, so namenska in se namenijo za financiranje priprave in izvedbe ukrepov aktivne kmetijske zemljiške politike in za financiranje strokovnih podlag za izdelavo trajno varovanih kmetijskih zemljišč (1. b člen in 3. c člen ZKZ-C). Občinska uprava obvestilo o odvozu kosovnih odpadkov Odvoz kosovnih odpadkov je treba po novem naročiti z naročilnico, in sicer je za naše območje odvoz možno naročiti v terminu od 30. septembra do 30. novembra. Odvoz je potrebno naročiti vsaj 10 (deset) dni pred pričetkom odvoza Stroški za odvoz kosovnih odpadkov so zajeti v redni ceni za ravnanje z odpadki. Gradbeni material, salonitne plošče, ipd. niso gospodinjski kosovni odpadki in jih je treba pripeljati v zbirni center Barje. Odpadkov, ki niso kosovni odpadki, izvajalec javne službe ne bo odpeljal, pač pa bo o njih obvestil pristojne inšpekcijske službe. Za kosovne odpadke morajo uporabniki poskrbeti do njihovega odvoza, saj so zanje odgovorni, dokler jih ne odpelje izvajalec javne službe. Vir: Snaga, d.o.o. na našem območju. NAROČILO ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Ime in priimek: Naslov: Pošta: Datum: Telefon: El. pošta: Opombe: Snaga d.o.o. Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana LUsnaga tisto do va&aga praga O odvozu kosovnih odpadkov vas bomo pisno obvestili. T: 01 477 96 00 F E: kosovni@snaga.si 01 477 97 13 110 let PŠ Turjak Obzaključku šolskega leta je podružnična šola Turjak praznovala 110. rojstni dan. Ob tej priložnosti smo na šolskem igrišču skupaj s starši in učenci pripravili slovesni program. Ob zvokih harmonike, violine, kitare in otroških glasov smo se sprehodili skozi 110 let delovanja naše šole in v program vključili vse pomembne dogodke, ki so se na šoli in v kraju v tem času zgodili. Ob tej priložnosti se za pomoč zahvaljujemo PGD Turjak, g. Pirmanu, našim staršem in starim staršem, bivšim učencem naše šole ter vsem krajanom in društvom, ki ste nam bili pripravljeni pomagati. S skupnimi močmi smo obogatili naš program in pripravili prijetno druženje. Kolektiv PŠ Turjak, foto David Šavli STEKLARSTVO PETER HREN, s. p. Gradež14,1311 Turjak gsm: 031/35 66 68 tel.: 01/788 13 66 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve S---------------------------------------- Kosovne odpadke pustite na svojem 2emljišču ob uv02u na javno cesto, kjer se pobirajo odpadki, na dan odvoza do 6, ure zjutraj. O odvozu vas bomo obvestili najpozneje 3 dni prej. Pripravite samo odpadke, ki ste jih prijavili. Navedite število kosov posameznega odpadka in podčrtajte ali vpišite vrsto odpadnega kosa. Vsako gospodinjstvo ima pravico pripraviti do 2 m3 kosovnih odpadkov. kos vzmetnica, preproge _ kos leseno pohištvo _ kos oblazinjeno pohištvo kos športni rekviziti (smuči, jadralne deske, kolesa ..._} ___kos orodje, oprema, igrače (sodi, zabojniki, samokolnice, posode, večje igračke, otroški vozički ... _} _ kos vrtna oprema iz plastike ali lesa (mize, stoli, senčniki..._) _ kos kopalniška oprema (umivalnik, blde, prha, kad ... ._} _ kos odpadna elektronska in električna oprema (gospodinjska bela tehnika: pralni In pomivalni stroj, štedilnik .... TV sprejemnik, računalnik, radio ..._) _ kos drugo (opišite)_ Odpadki, ki ne spadajo med gospodinjske kosovne odpadke: • GRADBENI MATERIAL • DELI AVTOMOBILSKIH ŠKOLJK • SODI 2 VSEBINO • NEVARNI ODPADKI • ODPADKI, KI NASTAJAJO PRI OPRAVLJANJU DEJAVNOSTI • KORISTNI ODPADKI • TEKSTIL • OSTANKI KOMUNALNIH ODPADKOV (SMETI) H-fa*l SIASCICARSTVO. oom&fo PEKA J Katja Rupars.p., veliki Oso In I k 13. 1314 Rob ob* o ) - —«"ril aznovanlu krt«. petnice. www.domača peka,si domaca.pefca@tmaii.toni "biciva ■ fiJkoti | raketni, phazhičniI ■ potice • TORTh »■ONy.Hi .OiheHII. uiiiuui-. ........MIK«, i HG-rrfn . | H OSIfelrfLAlftC dcbhCjte i i i sokol na nasi soli prvosolckiv soli Prvi september je poseben dan za otroke, ki vstopajo v šolo in za njihove starše. Večina otrok z veseljem pričakuje šolo, kajti vedo, da se bodo še več naučili in počutijo se odrasle. Starši jih pri tem seveda podpirajo, vzpodbujajo in v šoli se učiteljice potrudimo, da je to res njihov praznik in poseben dan. Letos je na centralni šoli 30 prvošolčkov, ki so razdeljeni v dva oddelka. Prvi šolski dan so prišli v spremstvu staršev. Bili so veseli, nasmejani in prav nič bojazljivi. Ker je bilo v razredu zanje pripravljeno presenečenje, smo se najprej fotografirali. Potem pa so jim v avli učenke 4. razreda pripravile kratek kulturni program. Ob igrici so spoznali, da je v šoli lepo, da so tudi domače naloge zelo zanimive. Včasih se je potrebno doma le igrati. Nato so odšli v razred. Preden so prišli v razred, so morali splezati skozi obroč.Tako smo simbolično prikazali, da so postali pravi šolarji. V razredu jih je pričakal še Švigazajec, ki jih je še posebej lepo pozdravil. To je njihov razredni prijatelj, ki z njimi deli veselje in jih potolaži, če so žalostni. Tudi otroci so dobili manjše Švigazajčke, ki jih bodo spremljali v šolo in domov. Po krajšem pogovoru je sledila pogostitev. Namen gimnastike je razvijanje osnovnih motoričnih sposobnosti, kontrola v prostoru in učenje osnovnih gimnastičnih elementov. Gre torej za obliko telovadnih vaj, katerih glavna značilnost je natančno izpolnjevanje časovnih in prostorskih elementov gibanja. Gimnastika ima dva pomena. Lahko gre za športno panogo, ki vključuje moško in žensko športno gimnastiko, ritmično gimnastiko, aerobiko, akrobatiko, skoke z male prožne ponjave ... Drugi del so gimnastične vaje, ki so ponavadi sestavljene z določenim ciljem. Lahko so usmerjene v razvoj posameznih gibalnih sposobnosti, kot so moč, koordinacija, gibljivost, ravnotežje, hitrost ali pa so usmerjene v natančno določeno dejavnost, npr. v terapevtske namene. Z gimnastiko so se ljudje ukvarjali skozi vso zgodovino našega obstoja. Ljudje so telovadili v začetku iz zdravstvenih namenov. Kasneje se gimnastika razvija tudi v vojaške namene in krepitev ter lepoto telesa. Skozi zgodovinska obdobja je imela različen pomen. Če je npr. v antiki predstavljala ves šport, je bila v srednjem veku prepovedana, češ da je hudičevo delo. Vendar seje skozi vsa obdobja močno razvijala. Na Slovenskem se je gimnastika začela razvijati sredi 19. stoletja. Pvo telovadno društvo Južni Sokol je bilo ustanovljeno I. 1863 v Ljubljani in je temeljilo na zamislih češkega ideologa M. Tyrša. Razvila so se tudi druga društva. Društvo Sokol deluje širom Slovenije še danes. Naši učenci se udeležujejo gimnastike pod okriljem ŠD Sokol Bežigrad. Ze vrsto let pridno vadijo s trenerjem Juretom Kernom, Jano Perušek in Simono Dolšina. Zelo veseli smo, ker sta naši nekdanji učenki Jana in Simona ostali zvesti gimnastiki in svoje znanje prenašata na mlajše. Z učenci (predvsem učenkami, čeprav so dobrodošli tudi dečki) vadijo dvakrat tedensko, ob torkih in petkih vdveh starostnih skupinah.Tako bo tudi v šolskem letu 2011/12. Udeležili so se tudi kar nekaj tekmovanj in osvajali bronasto in srebrno značko. Staršem so se otroci predstavili ob zaključku šolskega leta in prav lepo je bilo videti njihove ponosne obraze, kaj vse so se že naučili. Otroci lahko vadijo tudi med počitnicami; prijazno jih sprejmejo v društvu Sokol Bežigrad v Ljubljani. Simona Bavdek I a razred z učiteljicama Vero in Jožico I b razred z učiteljicama Branko in Vero Nato jih je v športni dvorani čakala še igrica. Tam so se našim prvošolčkom pridružili še učenci 2. in 3. razreda centralne šole in otroci podružničnih šol ter starši. Vse zbrane je pozdravila ravnateljica šole, mag. Metoda Kolar. Po končani prireditvi so prvošolčke obiskali in obdarovali tudi voditelji Radia 1. Branka Levstik foto Franc Debeljak in Marija Ivane Čampa Grad Turjak, zaključni koncert festivala seviqc brežice 2011 Letošnji festival Seviqc Brežice je v soorganizaciji z Javnim zavodom Trubarjevi kraji v nedeljo, 4. septembra, izzvenel s koncertom na gradu Turjak, na katerem so nastopili izvrstni glasbeniki francoske skupine Les Ambassadeurs pod vodstvom Alexisa Kossenka. Les Ambassadeurs so z dirigentom Alexisom Kossenkom ustvarili evropski orkester, ki na starih glasbilih in s tematsko razporejenim repertoarjem obuja bogato obdobje stare glasbe. Kot iskreni glasniki, strastni izvajalci in navdahnjeni ustvarjalci v enem želijo predstaviti široko paleto del stare glasbe in njenih čustev. Med različnimi projekti, ki vključujejo Bacha, Rameauja, Handla, Mozarta, Rossinija, Stravinskega in Debussyja, se posvečajo predvsem ponovni oživitvi glasbe Dresdenskega orkestra v času Bacha, ko je zaradi svoje vzorne discipline, virtuoznosti glasbenikov in lesketajoče se barvitosti veljal za »najlepši orkester na svetu« in obveljal za prvi »moderni« orkester. Koncert je na gradTurjak privabil številne ljubitelje stare glasbe, še posebej pa veseli obiskčlanov ministrskega in diplomatskega zbora na čelu z Nicole Michelangeli, veleposlanico Republike Francije. Njen priložnostni nagovor v slovenskem jeziku je bil prav gotovo izjemen poklon spoštovanju enakopravnosti evropskih narodov. Upamo, da se bo nekajletna tradicija zaključnih koncertov festivala SEVIQC Brežice na gradu Turjak nadaljevala tudi v letu 2012, zato ste ljubitelji tovrstne glasbe "ob letu osorej" na grad Turjak že sedaj prijazno vabljeni. Javni zavod Trubarjevi kraji Ji— m«^ • ' IAVNI ZAVtJD TiirF.ASIF.Vl K. HA 11 OBMOČNA LIKOVNA RAZSTAVA 2011 tekst v podobi V Viteški dvorani Gradu Turjak bo 4. oktobra ob 19. uri odprtje 14. Območne likovne razstave z naslovom TEKST V PODOBI. Svoja dela bo na ogled postavilo 21 likovnih ustvarjalcev iz okolice Ljubljane. Strokovni selektor razstave je akademski slikar in grafikTodorče Atanasov. Razstava bo na ogled do 23.10.2011. Organizator razstave je JSKD - 01 Ljubljana okolica. VABLJENI! Javni zavod Trubarjevi kraji Javni zavod Trubarjevi kraji IAVNI tAVnt» tu :r ar i Fin vas vabi na grad turjak na razstavo ikon grofice jutte auersperg Otvoritev razstave bo v petek, 23. septembra, ob 19. uri, v Rozamundini sobi na gradu Turjak. Vsi prav lepo vabljeni! 28. septembra mineva 180 let od rojstva našega rojaka Frana Levstika Po triletnem obiskovanju velikolaške šole ga je oče poslal v Ljubljano, kjer je dve leti obiskoval normalko in se pripravljal na vstop na gimnazijo. Zaključil jo je leta 1854. Sledil je odhod v Olomuc na Moravsko, kjer seje posvetil jezikoslovnim študijem. Po vrnitvi domov je začel delati kot domači učitelj na gradu Turnu pod Čatežem, kjer je ostal dve leti. V septembru 1858 je šel za domačega učitelja k pesniku Miroslavu Vilharju na grad Kaleč blizu Knežaka, kjer je ostal do leta 1861. Tega leta je dobil službo tajnika pri Slovenski čitalnici v Trstu, 1862 je na pobudo Vilharja sodeloval pri izdajanju lista Naprej. Leta 1864 je sledilo enoletno delo pri Slovenski matici kot tajnik, leta 1870 pa ga je Josip Stritar povabil na Dunaj kot sourednika pri Zvon-u. Tu je Levstik začel izdajati tudi satirični list Pavliha. Od leta 1874 dalje je sodeloval pri Tomšičevem Vrtcu z objavami otroških pesmi, ki so še danes priljubljene med otroci. Od leta 1872 dalje je dobil službo skriptorja v ljubljanski licejski knjižnici, kjer je služboval do leta 1887, ko ga je 16. novembra premagala dolgotrajna bolezen. Doba od leta 1854 do leta 1887, ki jo lahko upravičeno imenujemo tudi Levstikova doba, ko je deloval kot pesnik, pripovednik, literarni kritik, jezikoslovec, narodni in politični ideolog, in časnikar. Presojal je vse naše književno, družbeno, politično in javno življenje kot človek, ki je bil tesno povezan s socialnim življenjem kmeta in delavca. Njegova najpomembnejša dela so: Martin Krpan, Popotovanje od Litije do Čateža, Tugomer in igra Juntez. Vir: www.velike-lasce.si V Velikih Laščah se po njem imenujejo Levstikov trg, Levstikov dom in Knjižnica Frana Levstika. Pred farno cerkvijo v Velikih Laščah stoji spomenik, ki so ga Levstiku postavili dve leti po njegovi smrti. Slika Frana Levstika (delo slikarja Jožeta Cente) v dvorani Levstikovega doma TKI TRAK I F.VI r. k jI 11 Občina Velike Lašče, Javni zavod Trubarjevi kraji in KUD Primož Trubar vas vabijo na slavnostno prireditev ob 180. obletnici rojstva frana levstika. Prireditev bo v petek, 30. septembra, ob 19. uri, pred rojstno hišo Frana Levstika v Dolnjih Retjah. Vsi prav lepo vabljeni! r^i zjiTOu TKI TRAK I F:VI K.K.AII Javni zavod Trubarjevi kraji in Zavod za razvijanje ustvarjalnosti prirejata v sklopu DEKD 2011 pogovorni večer. V soboto, 24.9.2011, ob 19.uri na Trubarjevi domačiji Pesem si - ustvarjalnost in prostovoljstvo Sodelujejo: Lidija Brezavšček, Zalka Grabnar Kogoj, Gregor Grešak, Nada Kavčič, Aleksandra Kocmut, Lucija Mlinaric,Tea Plesničar, Ana Porenta in Žiga Stopinšek. O ideji, nastanku (2007), urejanju in programiranju najživahnejšega slovenskega spletnega portala za poezijo, ki so ga zasnovali v Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti in deluje s prostovoljnim delom, bo spregovorilo uredništvo in programerska ekipa. Ker vsa ekipa pesem.si prvenstveno izhaja iz ustvarjanja poezije, se nam bodo nastopajoči predstavili tudi kot pesnice in pesniki. Vabljeni! _ _ _ _ KNIZNICA FRANA LEVSTIKA Stritarjeva cesta 1, Velike Lašče,Tel. 788 98 86 URNIK pon., čet., pet. 13.00-19.00 sre. 9.00-14.00 IZPOSOJA knjige 3 tedne DVD-ji 1 teden IZPOSOJA REVIJ za odrasle, otroke in mladino LETNA ČLANARINA mladi do 18. let in nezaposleni BREZPLAČNO študenti in upokojenci 8 eur zaposleni 12,50 eur NOVOSTI v juliju in avgustu OD RISBE DO SLIKE, N. Palmič HRANA Z DOMAČEGA VRTA ZDRAVLJENJE Z VILAMI, D. Virtue TRI ČETRT TISOČLETJA PRAZUPNIJE ŠKOCIJAN, E. Škulj SVET MED MAČKOVCEM, MOKRCEM IN IŠKO,T. Kočar OTROCI ALKOHOLIKOV IN TIRANOV, A. Perko K... GLEDA POT, J. C. Parkin KNJIŽNICA PONOČI, A. Manguel Leposlovje TRIKRAT NE, B. Pahor STEBRI DRUŽBE, H. Ibsen PREDEN ZASPIM, S. J. Watson BREZSKRBNO, J. Nesbo IZBRANEC, S. Bourne novo Življenje, j. Leskovec VERITAS, R. Monaldi DVANAJSTO SPOZNANJE, J. Redfield ANA, J. Stavrov SIBIRSKA VZGOJA, N. Lilin KOKTAJLZATRI, S. Kinsella ŠKOFOVA DESNA ROKA, L. Maclntyre ZADNJA DERAVENELOVA, B.T. Bradford NORTHANGERSKA OPATIJA, J. Austen TIHOTAPČEVA PREVARA, S. Laurens PROSIM, ODPUSTI Ml, M. Hill SAMO ZAME, S. E. Phillips DOKTORICA SALLY, P. G. Wodehouse MOJ SAMSKI PRIJATELJ, J. Costello LEGIJA, S. Scarrow STONEHENGE IN NJEGOVA ZAPUŠČINA, S. Christer POPOTNIK STOLETJA, A. Neuman NAJHUJŠI PRIMER, J. Patterson NESKONČNA LJUBEZEN, I. McEwan VSE O STRASTI, S. Laurens ENIGMA VIVALDI, P. Harris NA ZELENO VEJO, A. Predin BESEDE SO PISANI METULJI JAZ IN TI, N. Ammaniti FLUS,V. Woolf KRALJESTVO SANJ, J. McNaught LAHKO NOČ, GOSPOD HOLMES, C. N. Douglas TROJANSKA MASKA, D. Gibbins SKRITO SPOROČILO, S. Barry OSLEPELO SRCE, J. Franck POLETJE, J. M. Coetzee DEKLE Z MANDOLINO, P. Voranc MATAREŠKO ODŠTEVANJE, R. Ludlum PERESNO LAHKA, A. E. Mayer TEMNI LABIRINT, L. Durrell UBOGI BOGATAŠI, M. Jokai V SENCI SONČNEGA KRALJA, G. K. Parsons NOSTALGIJA, D. Šarotar otroci in mladina Stroka BONTONČEK ALI KAKO BITI PRIJATELJ Z VSEMI SKUPAJ RASTEMO, P. Karba OD GLAVE DO PET, D. Geisler SOS ZA PUNCE, C. Grossetete NEPOJASNJENO, R. O. Matthews SCRATCH, S. Lajovic MALI RADOVEDNEŽ NA OBISKU PRI TREH PIRATI, P. Chrisp PI KIJEV PRVI BESEDNJAK, E. Hill NEVARNO VREME, M. Mogil Leposlovje TINTIN VTIBETU, Herge PRIMADONINI DRAGULJI, Herge KIM, VILA ZLATIH RIBIC, D. Meadows ULA, VILA KONJIČKOV, D. Meadows NEKE BOŽIČNE NOČI, M. C. Butler MEDO JAKA NE RABI VEČ DUDE, H. Bieber MEDO JAKA GRE NA KAHLICO, H. Bieber HIŠKA, MAJHNA KOT MIŠKA, J. Donaldson NAJPRISRČNEJŠI VELIKAN, J. Donaldson SPONKA, R. Pelseneer NACE GRE OD DOMA, J. Boyne PUNČKA IZ SMETNJAKA, J. Wilson YARDANG, M. Hammerschmitt OTOKVRAČEV, M. Blažič V MORJU SO KROKODILI, F. Geda WINNIJIN VELIKI ULOV, L. Owen NEREDKO, N. Mav Hrovat POTEM, M. Gleitzman ATLANTIDSKI SINDROM, E. Colfer JAZ SEM JACK, S. Gervay GLASBENI MIŠEK, D. Kimpton KUMARICA, G. Bakiewicz GLAVO POKONCI!, I. Landau PISKAČEV SIN, M. Marchetta PREPOVEDANA LJUBEZEN, S. Pergar DVD-ji za odrasle ZVENENJEV GLAVI JEBIGA I LOVE YOU PHILLIP MORRIS TRUE GRIT NO STRINGS ATTACHED THE KING'S SPEECH HALL PASS HEREAFTER BLACK SWAN CD TAKO KOT DA ME NI, Elda Viler DVD-ji za otroke in mladino DIARY OF A WIMPY KID JAGODKA: OLIKA PA TAKA BISERGORA YU-GI-OH! PLANET 51 SUNSHINE BARRY UND DIE DISCO WÜRMER HOODWINKED! WHAT'S NEW SCOOBY-DOO? CD ZA 2 GROŠA FANTAZIJE Prva pravljična ura Tinko Polovinko, ge. SLAVE PETRIČ, bo 3. oktobra! Otroci, vabljeni na pravljice vsak PRVI ponedeljek v mesecu ob 18.00 uri! VABLJENI V KNJIŽNICO! odrasli Stroka razstava v knjižnici frana levstika 5. september - 5. oktober > Kt M živali z moje delovne mize Marija Prelog je slikarka, ilustratorka in oblikovalka. Rodila se je 24. oktobra 1954 v Celju. Otroška leta in mladost je preživela v Slovenskih Konjicah, njen dom je bil Zlati Grič v Škalcah. Diplomirala je leta 1980 iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je obiskovala tudi slikarsko specialko. Delovno pot je začela kot samostojna oblikovalka v Design biroju v Ljubljani, nato kot likovno-grafična urednica v DZS. Od leta 1990 je svobodna umetnica (samozaposlena v kulturi). Je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Glavnino njenega dela predstavlja ilustracija v povezavi oblikovanja od strokovnih publikacij do slikanic. Je avtorica dveh knjig o risanju in rezljanju z zlaganjem živali iz papirju (Jaz pa rišem in Rišem, režem, zlagam). Seznam obsežne bere njenih del najdemo na Cobiss Izumu. V zadnjih letih zase ustvarja slike rastlinja, »botanične risbe z malo več« (... to so rastline v vseh svojih značilnostih kompozicijsko urejene v prostor kvadrata). Svinčnik, akvarel in belina papirja soji enakovredni pripomočki podajanja likovnega sveta. Natančno risbo s svinčnikom dopolnjuje z akvarelom v vsem svojem razponu od prosojnih plasti do zasičenih tonov. Podobe rastlinja in živali (... lahko živali s človeško mimiko) iz navadnega sveta okrog nas vnaša v ilustracije, ki s svojo asociativnostjo dodatno označujejo prostor in čas dogajanja literarne vsebine. Marija Prelog sejevvelikolaški deželi že predstavila s samostojno razstavo risb Ptice (Trubarjeva domačija na Rašici, 2005). Na skupinski razstavi Obrazi Primoža Trubarja (Grad Turjak, 2008) je kranjsko lilijo, prvič opisano v 16. stol., edinstveno povezala s Trubarjem in tako prepletla kulturno dediščino z naravo. V Knjižnici Frana Levstika se nam Marija Prelog predstavlja z razstavo ilustracij, ki jim je skupna rdeča nit predstavitev živalskih predstavnikov od 'čisto prav' narisanih do počlovečenih značajev. K majhnemu povzetku dela iz zadnjih let je tudi dodan prikaz nastanka ilustracije od skic, končne risbe do oblikovanja v knjigi. Poleg ilustracij pa so razstavljene tudi knjige, v katerih ilustracije Marije Prelog živijo. Vabljeni! Vir: zavod-parnas.org, Katarina Duščak / u, «A vseživljenjsko izobraževanje v velikih laščah -iS- Vi In »J F*™ IrtVOD TITrftAR I FV1 K.HA| i » UČENJE VSE ŽIVLJENJE« Literarna skupina Spoštovani mentorji, člani in vsi, ki bi želeli to še postati! Novo šolsko leto je tu, ne le za šolarje, ampak tudi za nas odrasle, ki želimo obogatiti znanje, deliti znanje in ga množiti, pa tudi vse, ki si želijo druženja in se hkrati tudi kaj naučiti. Vabimo vse, ki želijo sodelovati, postati mentorji ali pa se izobraževati, da se nam pridružijo v petek/ 23. septembra, ob 16.30 na Trubarjevi domačiji na Rašici, kjer bomo določili nove smernice šolskega leta 2011/2012. Vabljeni! Javni zavod Trubarjevi kraji bo tudi letos nadaljevala s svojim delom. Vsi, ki vas zanimajo pogovori, obujanje spominov, besedne igrarije in pisanje poezije, zgodb ali proze, se nam pridružite 24. septembra 2011. Po prireditvi DEKD na Trubarjevi domačiji se bomo dogovorili za naša srečanja vtem letu. 5. novo sarajevski književni susreti, sarajevo 2011. Tri dni poezije, literature in glasbe Od 4. do 6. avgusta 2011 se je v Sarajevu odvijalo 5. mednarodno književno srečanje, ki ga je organiziralo Uruženje za kulturo - Novo Sarajevo (KNS). Na srečanju je sodelovalo okrog 90 avtorjev iz 10 držav. Izšel je tudi letni zbornik srečanja z naslovom Duhovna konekcija, v kateri je med 213 izbranimi avtorji iz 21 držav zastopanih preko 60 avtorjev iz Slovenije, vsaj polovica pa jih prihaja s spletne strani pesem.si, ki deluje v okrilju Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti. Za prodor avtorjev na področje Bosne gre zasluga predvsem trem prevajalcem, Senadi Smajič in Juretu Drljepanu (ki sta tudi člana pesem.si) ter Zeljku Peroviču. KNS si bomo zapomnili po izjemno bogatem programu, ki seje na samem začetku odprl s predstavitvami treh knjig domačih avtorjev in se ves čas stopnjeval s spoznavanjem pesnikov, pisateljev in knjig, revij, projektov ter nadaljeval z okroglimi mizami in večerno glasbeno prireditvijo - vsakodnevno se je pričenjal ob 13. uri in končeval globoko v noč. Ze prvega dne smo udeležencem 5. novosarajevskih književnih susretov ob 15. uri predstavili poleg Vpogleda z Danijem Bedračem tudi naš spletni portal www.pesem.si. O programerski in uporabniški strukturi sta spregovorila Gregor Grešak in Žiga Stopinšek, o idejni zasnovi in umetniških kriterijih glavna urednica Ana Porenta, o prevajalskih delavnicah, ki delujejo na portalu, pa Senada Smajič. Spoznali smo precej novih pesniških prijateljev s področja bivše skupne države, in medtem ko to pišemo, se nam jih je nekaj že pridružilo na portalu. Prvi dan je sklenil tankočuten film o Sarajevu Nijeme riječi ljubavi Zlatana Muhameda Hrenovice, ki je pomenil nekakšen obliž na vojne spomine - v mestu in deželi različnih narodnosti in veroizpovedi, ki je tu že stoletja, ljubezen in človečnost premagujeta naravne in človečanske nesreče. Po naših kratkih (predvsem jutranjih in nočnih) potepanjih po Sarajevu smo ta utrip dobro začutili. Drugi dan se je program KNS pričel s predstavitvami treh zanimivih knjig: lani izšle pesniške zbirke GOLI STEBRI Silve Langenfus (Slovenija), pesniškega prvenca Saferja Grbiča (BiH) ter mladinskega romana "FLUK" Andrijane Nikolič (Črna Gora). Prireditev je bila lepo obiskana tudi zaradi tega, ker ji je posebno pozornost posvetil namestnik slovenskega veleposlanika v Sarajevu in sam župan Občine Dobrepolje Janez Pavlin, ki je s tem pokazal izjemno pozornost za kulturno delovanje v občini, kjer ustvarja Silva Langenfus, in iz katere so (z občinsko finančno podporo) na KNS pripotovali trije člani skupine ST*ART. V večernih urah pa so se na odru večje dvorane prestavljali avtorji slovenskega Kantfesta, med njimi Peter Andrej, Jani Kovačič, Adi Smolar, Katarina Juvančič in Dejan Lapanja ... Tretjega dne je našo posebno pozornost zaslužila krstna predstavitev pesniške zbirke DITIRAMB, tretje pesniške zbirke Senade Smajič (Slovenija), prve njene zbirke, ki je izšla v rodni BIH in za katero je prejela priznanje "NOVOSARAJEVSKO PERO-2011 v kategoriji "bh. književna dijaspora". Knjiga je resnično poslastica za bralce poezije - z značilno Senadino simboliko in izpiljeno poetiko. Njen izid smo pospremili pisec recenzije Zeljko Perovič ter Jure Drljepan in Ana Porenta s kratko spremno besedo o Senadini poeziji. Kratka, jedrnata in učinkovita predstavitev, ki soji sledili medijski intervjuji. Senada je bila namreč kot dobitnica priznanja deležna veliko medijske pozornosti (časopisi, TV hiše) in blestela je - od sreče, da je njena knjiga izšla vtem prostoru in v takem vzdušju. Sledila je okrogla miza o mednarodnem sodelovanju in možnih povezovanjih prisotnih združenj, zavodov in drugih organizacij iz različnih držav ter o skupnih interesih in idejah za nove "Duhovne konekcije". kot se imenuje tudi letošnji zbornik KNS 2011. Uredil gaje IbrahimOsmanbašič, ki jez Mersido Sadikovič Osmanbašič in nekaterimi tamkajšnjimi literati gonilna sila novosarajevskih književnih susreta. Po maratonski prireditvi, kjer smo avtorji prebrali po dve do tri pesmi, smo se preselili v 15., vrtljivo nadstropje hotela Radon plaza, kjer smo stanovali, in prisostvovali pestremu programu. Z razgledom na nočno Sarajevo smo se posedli za mize k večerji in si izmenjali kontakte, vtise, se objemali ob slovesu od množice novih prijateljev, ki smo jih spoznali skozi predstavitve, pogovore, ob kavi, kratkih potepanjih po baščaršiji, razmišljanjih in ne nazadnje, skozi besede v zborniku Duhovne konekcije (vsak izbrani avtor je prisoten v zborniku z eno pesmijo, kratko zgodbo ali odlomkom proznega besedila). Sarajevo je pravi kraj, kjer se vsemogoči ljudje in kulture lahko prepoznavajo in zavibrirajo v nekem novem sozvočju. Zdelo se nam je naravno, da govorimo vsak svoj jezik in se povsem razumemo, predvsem skozi literarne govorice v poeziji ali prozi. Navdihujoče je bilo tudi potovanje nazaj, saj smo si poleg slikovitega Mostarja ogledali tudi hišo Ive Andriča vTravniku in s polno malho vtisov in zapiskov prišli v Slovenijo. / X J Titi tra.i revi K. H.A 11 poletne družinske nedelje na gradu Turjak Poletje je čas oddiha, izletov, družinskega veselja in sprostitve, zato smo vam tudi letos na gradu Turjak pripravili »Poletne družinske nedelje«, ki potekajo od 14. avgusta in vse do 25. septembra 2011, in sicer v popoldanskih urah od 14.00 do 17.00.2e ime vam lahko pove, da gre za prijetno popestritev grajskega dvorišča, ki izžareva srednjeveškega duha, z različnimi delavnicami in aktivnostmi za odrasle in otroke. Prva nedelja, kije bila deležna tovrstne popestritve, je bila 14. avgusta 2011. Kot se spodobi za »otvoritveno« vzdušje, so za zanimivo popoldne na grajskem dvorišču poskrbeli: Grajski pisar Stane Osolnik, ki je s svojo natančno in izjemno umetniško roko, v srednjeveških oblačilih in karizmo, poskrbel za vpogled v srednjeveško pisavo, motive ter slike na pergamentu. Rokodelska družina Grčar je s srednjeveškimi delavnicami za otroke in odrasle poskrbela za malce bolj aktivno doživetje med grajskimi zidovi, v spretnostnih igricah pa ste lahko preizkusili tudi pravo lokostrelstvo z rekviziti iz srednjeveškega obdobja. Na stojnici Rokodelske družine Grčar ste lahko kupili tudi spominke ali nakit. Art-Les je s svojimi ročno izdelanimi lesenimi igračami prebudil radovednost otroških ročic, saj jim je ponudil tudi delavnice, v katerih so lahko izdelali: različne lesene miniature (katapult, vlak, mlin, kozolec) in mavrične vrtavke ter ribice. Manjkale niso niti dišave in okusi Društva za ohranjanje kulturne dediščine Gradež, ki je na stojnici ponujalo domače krhlje, sušene po starem postopku in ostale domače dobrote. S podobnimi zgodbami bomo obiskovalcem omogočili zanimive popoldneve, ob vsaki polni uri pa si bodo lahko pod vodstvom vodiča ogledali tudi grajsko poslopje in s tem preživeli čudovito nedeljo na gradu Turjak. Javni zavod Trubarjevi kraji, Silva Langenfus Vabimo vas na šesto letošnjo tržnico na BUČNO-MARMELADNI DAN. Sobota, 1. oktobra, med 8. in 12. uro, na trgu pred Levstikovim domom v Velikih Laščah. Zapihal bo jesenski veter in prinesel dišave zrelih plodov, polne košare buč in sladkega sadja. Prepustili se bomo dobrotam Društvu podeželskih žena, se sprehodili med razstavo buč, izbirali najdebelejšo in najmanjšo bučo, najboljšo marmelado, izbrali najbolj izvirno dekoracijo kozarcev in se sprostili ob bogatem kulturnem programu. Vljudno vabljeni! Občina Velike Lašče in Javni zavod Trubarjevi kraji turjaški harmonikar 2011 K opisu prireditve, ki je bil objavljen v prejšnji številki Troble je potrebno dodati še nekaj podatkov. Prireditev, ki je potekala v sklopu TURJAŠKIH DNEVOV, je že od 7. srečanja harmonikarjev dalje rezultat uspešnega sodelovanja med KUD-om Marij Kogoj in Javnim skladom za kulturne dejavnosti. Prvič letos so na prireditvi Turjaški harmonikar nastopili: iz občine Velike Lašče Gal Gradišar, Rok Miklič, Metka Štrukelj in Aleš Cimperman, iz občine Grosuplje Aleksander Hrovat in iz občine Ribnica Neja Debeljak. Ker je bila ga. Tatjana Avsec, vodja JSKD LJ-okolica odsotna, je nastopajočim harmonikarjem priznanja podelil g. Matko Zdešar, član predsedstva ZKD RS. KUD Marij Kogoj veliko laška tržnica 2011 Javni zavod Trubarjevi kraji, Silva Langenfus Julij je čas točenja medu in že tradicionalno čas medene tržnice, ko čebelarji že lahko predstavimo prve sadove svojega dela in dela čebel. Dogajanje je bilo pestro. Obiskovalci so lahko poskušali in tudi kupili med, svež cvetni prah in druge medene izdelke čebelarstva Borštnik. Sobota, 9. julija, med 8. in 12. uro na trgu pred Levstikovim domom. MEDENA TRŽNICA trenutku je roj čebel iz enega panja završal nad našimi glavami. Ena meje celo pičila, najbolj pa meje bolelo to, da je zaradi tega morala žrtvovati svoje življenje. Torej, ohranimo spoštovanje do čebel, one pa nam bodo to bogato vračale. Naj zaključim s pregovorom: »Dobra beseda je kot med, sladka za dušo in dobra za telo.« Letošnja tradicionalna Medena tržnica je bila s svojim bogatim kulturnim programom prijetna popestritev sobotnega dopoldneva. Na stojnicah so se tokrat predstavili: - Čebelarsko društvo Velike Lašče - med in drugi čebelji pridelki, - Rokodelska družina Grčar - ročno izdelan nakit in spominki, - Katja Rupar s.p. Domača peka - piškoti in sladice, - Društvo podeželskih žena Velike Lašče - domači rezanci, predpasniki, - Društvo za ohranjanke dediščine Gradež - suho sadje in izdelki iz suhega sadja, - ART-LES, Igor Sever s.p. - lesene igrače - Marolt Pavla, Sodražica - sveži sir in skuta, - INFO-STOJNICA Javnega zavoda Trubarjevi kraji. Čebelarji so se res potrudili in pričarali prešerno vzdušje. Zaplesala je folklorna skupina Podeželske mladine in med zvoki harmonike, ste si lahko postregli s pečenim odojkom ali jagenjčkom. Čebele pa so iskale izhod v svobodo in v nekem V tekmovanju za naj medenjak je bila gospa Milka Debeljak brez konkurence. Res je naredila prekrasen, okusen in najboljši medenjak, kar smo kasneje mnogi tudi sami ugotovili. Prvi grižljaj je bil namenjen tistemu, ki je pravilno odgovoril na vprašanje, kolikokrat mora čebela po medičino za 1 kg medu. Slišali smo še mnoge zanimive stvari o življenju čebel, ki nam jih je predstavil Jože Starič. Medtem ko je mladež v senci pod občinsko lipo pridno risala na panjske končnice in izdelovala svečke iz naravnega voska, slikarka Cvetka pa jim je pri tem malo pomagala, je izza ovinka s konjsko vprego pripeljal Peter na voz naložene kranjiče.To je bil prikaz, kako so včasih vozili panje na pašo. Peter je panje odpeljal, mi pa smo se vrnili k stojnicam in ob pogledu na staro leseno točilo razmišljali, kako je bilo včasih vse drugače. Pa niti ni tako daleč nazaj. Le čebele so že miljone let enake in upam in želim, da bodo take še nadaljnje miljone in miljone let. Ker človeštvo brez čebel ne more preživeti. Zato -ohranimo čebele! Janez Lovšin veliko laška tržnica 2011 Trg pred Levstikovim domom v Velikih Laščah, 27. avgust 2011 KROMPIRJEVA TRŽNICA Letošnja 5. tradicionalna VELIKOLAŠKA TRŽNICA je bila posvečena krompirju. Zamislite si vonj praženega krompirja na mizi sredi zbrane družine, nasmejane obraze tabornikov, ki so se opekli s krompirjem, pečenim v žerjavici. Veselje kmeta, ki mu je letos krompir dobro obrodil in mu je žena postregla s toplo krompirjevko. Koliko rodov ga žuljave dlani sadijo v zemljo? Koliko sključenih hrbtov ga je okopavalo in koliko klečečih kolen že pobiralo? Na trgu pred Levstikovim domom je v soboto, dne 27. avgusta, v vročini poletja zadišalo po pečenem krompirju, ki ga je pripravilo Društvo podeželske mladine, Društvo podeželskih žena Velike Lašče je na stojnici ponujalo poleg ostalih vrst kruha Evropska noč netopirjev v Mišji dolini Letošnja evropska noč netopirjev seje v Mišji dolini odvila 26. avgusta. Na kmetiji Pr' Ambroži v Marinčkih nas je prijazno sprejela družina Krašovec, ki je poskrbela tudi za to, da nihče ni ostal žejen in lačen. O netopirjih je obiskovalcem kup zanimivosti natrosil Aljaž Rijavec, sicer predsednik Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, ki je poleg zavoda Parnas pomagalo izpeljati ta večer. Lojze Sever je vodil delavnico izdelave netopirnic. Po načrtih smo izdelali tri, svoje stalno mesto pa so že našle ob trasi kolesarske poti modrega bleščavca po Mišji dolini - v Bavdkih, Marinčkih in Podstrmecu. Ko se je dovolj zmračilo, smo se odpravili po okolici poslušat netopirje s pomočjo ultrazvočnih detektorjev. Prireditev je podprla Občina Velike Lašče. Metka Starič, zavod Parnas tudi domači krompirjev kruh. Otroci so iz krompirja izdelovali štampiljke in ljubke male ježke. Na ekološki stojnici ste lahko kupili ekološki krompir (Sante), kot tudi ostalo ekološko pridelano zelenjavo, od čebule, česna, korenčka, muškatne buče ... V ponudbi so bili tudi »žakeljčki« različnih sort krompirja, ki je vzklil in dozorel v domači zemlji. Krompirje bil v preteklosti velikokrat najpomembnejše živilo za preživetje, zato je prav, da ima posebno mesto tudi na naši tržnici. Na sobotnem sprehodu čez velikolaški trg so vas tokrat pričakali naslednji ponudniki dobrot na stojnicah: - Čebelarsko društvo Velike Lašče - med in drugi čebelji pridelki; - Društvo podeželskih žena Velike Lašče - domači rezanci, predpasniki, kruh; - Društvo podeželske mladine Velike Lašče - pečeni krompir, pijača; - Društvo za ohranjanje dediščine Gradež - suho sadje; - Pavla Marolt, Sodražica - sveži sir in skuta; - Katja Rupar, Domača peka, Veliki Osolnik; - INFO-STOJNICA Javnega zavoda Trubarjevi kraji z delavnico za otroke; - Ekološka kmetija Ana Premrov, Nova vas. Program je povezovala Mojca Šile. Zanimivost: Imam srečo - imam krompir lzraz'imeti krompir; ki ga v večjem Evrope lahko prevedemo kot 'imeti srečo; menda izvira iz časov Avstroogrske, ko je cesarica Marija Terezija v boju proti lakoti ukazala posaditi krompir, a so kmetje strupeno rastlino načrtno uničevali. Da bi cesarica zaščitila nasade, jih je dala zastražiti z oboroženimi vojaki.Takšen stražarje seveda svoje delo opravljal precej bolj na varnem, kot če bi ga poslali na fronto. Imel je torej srečo - imel je krompir. Javni zavod Trubarjevi kraji Silva Langenfus tu malajne ni vse proč palu Sklenjena kupčija med Miho Trubarjem in mojstrom Tomažem iz Senja. Turki na Veliki Slevici le do praga. Restavratorka seje v Krvavi Peči spopadla z vojščaki. Turki na Slevici O čem govorim? O dogodkih, ki so konec avgusta razgibali Krvavo Peč, Veliko Slevico, Maršiče, Nadlesk pri Ložu, tabor Cerovo, Rašico, Turjak. V Parnasu smo namreč snemali novi dokumentarni film o Trubarjevih krovaških malarjih, pripravljamo razstavo in vodnik za odkrivanje dediščine -vse pod naslovom Tu malajne ni vse proč palu, in to ob delni podpori Ministrstva za kulturo. V ekipi navdušenih entuziastov smo letos: umetnostna zgodovinarka Marjana Dolšina, bodoča restavratorka Martina Tekavec, nadarjen režiser, snemalec in scenarist Rok Borštnik in Metka Starič kot vodja projekta. Seveda pa bi se zgodilo bolj malo brez sodelovanja požrtvovalne tehnične ekipe, številnih prostovoljcev (samo pri filmu jih sodeluje 40), Nadškofije Ljubljana in osmih župnikov, s katerimi je bilo čudovito sodelovati, neutrudne restavratorke z ZVKD OE Ljubljana, prijateljev in društev, ki so priskočili na pomoč z opremo, nasveti, znanjem, Javnega zavoda Trubarjevi kraji in Občine Velike Lašče, ki sta omogočila snemanje na Trubarjevi domačiji in gradu Turjak, nepozabnih domačinov Krvave Peči in okolice. Da ne pozabim vseh ostalih - ki so skrbeli za pripravo scene, slikarskega odra, prevoze ljudi in živali, da nismo bili lačni - skratka, preživeli smo nepozabnih osem snemalnih dni, ki ste jih lahko spremljali preko interneta, in jih bomo zaokrožili sredi oktobra s predstavitvijo novega dokumentarca, premične razstave in kataloga. Takrat boste lahko izvedeli še kaj več. Zaenkrat pa iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali z nami, se vidimo na premieri v Robu, ki bo v petek, 14. oktobra, ob 19. uri. Po končanem delu je čas za žgance Rok snema prihod slikarjev in oslička na Rašico Trubarjev oče in mojster Tomaž sklepata kupčijo Martina daje navodila slikarjema PRIDELAVA STARIH POLJŠČIN -PROSO IN AJDA Tisti, ki redno berete naše glasilo, že veste, da na Gradežu radi zavrtijo kolo časa malce nazaj in v življenje obujajo šege in kmečka opravila svojih prednikov. Oranje z ročnim plugom in konjsko vprego Proso Ob sodelovanju članov Društva za ohranjanje dediščine z Gradeža so na kmetiji Zabukovec tako že četrto leto posejali proso, ki bo tako kot ob preteklih letinah predelano v pšeno in uporabljeno za tradicionalno Trubarjevo kašo. Z njo bodo postregli skupinam, ki bodo obiskovale naše kraje in Gradež. Njivo so pognojili le z domačim hlevskim gnojem, pomešanim z gozdnim listjem, zemljo preorali s konjsko vprego in ročnim plugom. Brananje brazd in brananje po setvi je bilo opravljeno z leseno brano z železnimi klini. Tudi sejanje in ravnanje tal so opravili ročno, ženske pa so proso dvakrat oplele. Še posebej zanimiva pa sta bila letos žetev in metev prosa. Teh opravil se bodo že kar tradicionalno udeležili tudi učenci in učiteljice Osnovne šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč in podružnične šole Turjak. Štirideset učencev je s svojimi mentoricami sodelovalo pri spravilu prosa. Hkrati so si učenci z velikim zanimanjem ogledali razstavni kreničz matico in njeno čebeljo družino ter prisluhnili poučni razlagi čebelarke gospe Irene Zore o marljivih čebeljih družinah. Pod kozolcem zbirke starega kmečkega orodja je Stane Zabukovec učencem pripovedoval, kako se je nekoč pridelovalo proso. Članice Drušva za ohranjanje dediščine so učencem postregle s Trubarjevo kašo in krlovko. Trubarjeva malica Ajda Na Zabukovčevi kmetiji na Gradežu pa seje letos prvič po petdesetih letih, v avgustu, s snežno belimi cvetovi bohotila ajda. Tudi ajdo bodo pridelali po starih navadah brez uporabe sodobne kmetijske mehanizacije in kakršnih koli škropiv ter gnojil. Ajda je skromna rastlina. Sejejo jo v juniju ali juliju oziroma po požetem ječmenu ali pšenici. Ne potrebuje pletve. Po vzniku se hitro razvija in raste ter tako zastre tla in s tem prepreči rast plevelu. Ima zelo malo bolezni in škodljivcev, zato se jo brez večjih težav pridela na povsem naraven bio način. Snežno belo ajdino cvetje se spremeni v oreške (kozulce). Ajda dozori proti koncu septembra ali v začetku oktobra, oziroma ko je zrelo približno 77 odstotkov semen. Požanje se s srpi in poveže v snope. Snope se vstavi v kozolec, kjer dozorijo še ostala zrna. V podu mlatiči z lesenimi cepci snope omlatijo. Domovina ajde je Kitajska. V Evropo je ajda prišla v srednjem veku. Do 17. stoletja sojo uporabljali kot zdravilno rastlino, potem pa je bila ajdina moka zelo cenjena v prehrani. Uvrščena je med žita, sicer pa sodi v skupino dresnovk. Iz oluščenih ajdovih semen dobimo ajdovo kašo, z mletjem semen pa ajdovo moko. Iz ajdove moke lahko skuhamo žgance, spečemo ajdov kruh, naredimo štruklje, rezance in druge jedi. Iz svežih cvetov in listov pridobivajo tudi opojne substance in razne homeopatske pripravke. Jože Jeršin Ajda kot nevesta v belem cvetju. Latja prosa v zorenju veteranska pot z obeležji zaživela, prva prenočišča v Krvavi Peči in ostale pridobitve Doma veteranov Zveza veteranov vojne za Slovenijo je 10. septembra spet zaključila pomembno fazo ure-janaja Doma vetranov in okolice. Ob 20-letnici osamosvojitve in 10-letnem aktivnem obnavljanju Doma veteranov je bil uspešno izveden prvi in upamo v prihodnje tudi tradicionalni pohod po poteh veteranov, ki vodi skozi 6 vasi, mimo štirih informativnih tabel (tekste zanje je prispeval Manfred Deterding) ter štirih spominskih znamenj, ki spominjajo na dogodke med osamosvojitveno vojno. Tako se bo ohranjalo vedenje o prelomnih dogodkih in se spoznavalo del čudovite dolenjske pokrajine. Razgibana krožna pot z začetkom in koncem v Krvavi Peči je dolga dobrih 12 km in je primerna za vse starosti. Označena je z rumeno-belo markacijo v smeri urinega kazalca od Krvave Peči. Poleg šestih vasi, si lahko pohodnik ogleda tudi naravne posebnosti, npr. Pavlinovo brezno, pa kamninske useke, pomole in izdanke, ki so prave geološke učilnice, iz katerih razberemo veliko o nastanku tu kaj snega sveta ... Udeleženci pohoda so v Predgozdu prisostvovali odkritju zadnjega od štirih spominskih obeležij, slovesno dejanje sta opravila župan Anton Zakrajšek in Dušan Hočevar, podeljene pa so bile tudi plakete in priznanja članom OZZVS. Po vrnitvi v Krvavo Peč je bila še slovesnost ob obletnici osamosvojitve s slovesnima nagovoroma predsednika OZVVS Dušana Hočevarja ter župana Antona Zakrajška, slovesni pečat pa je dodala Duška Hočevar z recitacijo avtorske pesmi Domovina. Kot sta župan in predsednik OZVVS ugotovila, je narejen s pripravo prenočitvenih kapacitet prvi korak k aktiviranju Doma veteranov kot počitniško-izobraževalnega centra. Ob tej priliki je prav, da omenim, so bila do sedaj v sodelovanju med OZVVS in občino Velike Lašče postavljena naslednja obeležja: 1. Rupar Poznikovo (deponija orožja) 2. Gasilski dom Karlovica (skladišče eksplozivnih sredstev) 3. Tetraeder na Rašici (varovanje med vojno križišče cest, rezervni policisti) 4. Gostišče Skrabec Rob (skladišče eksplozivnih sredstev) 5. Beletov kozolec (Rupar) Purkače nastanitev 3. voda 63.SC 6. Lenič Sekirišče (nastanitev 2. voda 63. SC) 7. Dom v Krvavi Peči (zbirni center, poveljstvo 63. SC, del 1. voda 63 SČ) 8. Predgozd (stražarnica, del 1. voda 63. SC V slikovni prilogi predstavljamo vse pridobitve v zadnjem letu v Domu veteranov in njegovi okolici, ki jih je omogočila oziroma financirala občina Velike Lašče. Občina že vseskozi podpira programe in projekte OZVVS, člani OZVVS pa so s prostovoljnim delom oplemenitili denarna sredstva. Opazni delež pri nastajanju novih pridobitev imajo tudi prebivalci Krvave Peči. Tekst in foto: Srečo Knafelc Zaključna slovesnost v Krvavi Peči pred Domom veteranov. Tretja postaja - slovesnost v Predgozdu. Župan in predsednik odkrijeta obeležje. [ti. j j, nt i* ji Uffcjb Prva postaja - Sekirišče. Druga postaja ■ Purkače, dobrodošlica Ivanke Purkat. Vodnjak, alarmna naprava, spominska plošča, soba za prenočevanje, nadstreška za muzejske eksponate slovenske vojske, razsvetljava balinišča, urejene sanitarije s tušem, nadstrešek in stopnišče v zgornji del objekta... so glavne pridobitve Doma veteranov. GASILSKI DOM NA TURJAKU Prizadevni turjaški gasilci so celovito prenovili svoj dom, ki se nahaja v sklopu objektov Doma krajanov na Turjaku. se je pojavil še svetnik, ki je ženski, po imenu Valerija, pokazal, kje leži Fiorijanovo truplo. Valerija je truplo naložila na vprežni voz in ga v strahu pred pogani pokrila s slamo. Ko so bile žejne živali, ki so vlekle voz, tako močno utrujene, da se niso mogle niti premakniti, seje na Vaierijino prošnjo iz zemlje odprl izvir vode, ki teče še danes. Živali so se napiie in odvlekle voz do kraja, ki ga je svetnik označil za Fiorijanov grob. Zaradi strahu pred pogani so Fiorijana naskrivaj in hitro pokopali, nato pa so se ob grobu dogajali mnogi čudeži: zli duhovi so bili pregnani iz ljudi, bolniki so ozdravijaii, vsak bolnik vernik je na grobu našel olajšanje svojih muk. Florijan je je umrl 4. maja leta 304, zato ta dan in mesec predstavljata godovni dan sv. Fiorijana. Na kraju, kjer je pokopan, nedaleč od Linza v Avstriji, so okrog leta 800 zgradili benediktinski, kasneje avguštinski samostan sv. Fiorijana, v okviru katerega stoji ena izmed najlepših baročnih cerkva v Avstriji. Dom so preobiekii s toplotno izolacijo in novo fasado, namestili sodobna dvižna vrata, ki omogočajo hitrejši izvoz gasilnih vozil, ter uredili notranje prostore. Dom je po novem opremljen tudi s sprejemno anteno širokopasovnega telekomunikacijskega sistema in centralo za območje Turjaka z okolico. Turjaški gasilci sicer veliko skrb posvečajo rednemu dopolnilnemu izobraževanju svojih aktivnih članov, vendar bi za še kvalitetnejše izvajanje svoje dejavnosti potrebovali tudi specialno vozilo, prilagojeno za zahtevnejše terene in gozdne požare na težko dostopnih krajih. Nadgradnja takega vozila naj bi bila nameščena na posebnem podvozju Unimoga. Ker nakup takšnega vozila terja kar zajetna finančna sredstva, načrtujejo gasilci precej aktivnosti vložiti v zbiranje sredstev za ta namen. Želimo in upamo, da jim bo uspelo. Pomagajmo našim gasilcem po svojih močeh, saj oni pomagajo vedno, ko je potrebno, po vseh močeh. Sv. Florijan, zavetnik gasilcev, na Gasilskem domu Tudi na pročelju Gasilskega doma na Turjaku je upodobljen sv. Florijan, zavetnik gasilcev in eden najbolj znanih in čaščenih ljudskih svetnikov, ki varuje pred ognjem in pred povodnjo. Po legendi naj bi se Florijan rodil okoli leta 250 blizu Dunaja v Avstriji ter se kot mladenič pridružil rimski vojski. Zaradi izredne sposobnosti hitrega in uspešnega reševanja težkih problemov ter dela z ljudmi je postal časnik z visokimi zadolžitvami v eni izmed rimskih provinc na območju današnje Avstrije. Klub svojemu položaju v vojski je odkrito priznaval svoje krščansko versko prepričanje, čeprav so bili to časi, ko je bilo krščanstvo še preganjano. V času vladanja cesarja Dioklecijana in Maximuiusa je cesarjev namestnik Aquiiinus v Fiorijanovi provinci z veliko vnemo pričel krut lov na kristjane. Ujel je štirideset kristjanov in jih po dolgem mučenju vrgel v temnico. Florijan se je zavzel za zaprte vernike in glasno oznanil, da je tudi sam veren kristjan in je z vsemi kristjani pripravljen deliti tudi usodo, ki jim je namenjena. Ker kljub mučenju ni spremenil svojega prepričanja, so ga obsodili na smrt in ga z mlinskim kamnom, obešenim okoli vratu, vrgli v reko. Legenda pravi, da je oseba, ki je Fiorijana vrgla v vodo, oslepela, reka pa seje prestrašila in Fiorijanovo truplo vrgla na breg.Tam ga ječuval orel s krili, spuščenimi vobiiki križa. Potem Sv. Florijan je eden izmed najbolj čaščenih ljudskih svetnikov. Je tudi patron tistih, ki se borijo proti požaru. V XIX. stoletju so ga gasilci širom Evrope sprejeli kot svojega uradnega zaščitnika, njegova podoba pa krasi večino pročelij gasilskih domov. Na turjaškem gasilskem domu je sv. Fiorijana upodobil Jožef Terome. Skladno z legendo podoba predstavlja rimskega častnika s čelado in zastavo ter vedrom vode, s katerim gasi gorečo hišo. Mlinski kamen predstavlja Fiorijanovo nasilno smrt z utopitvijo. Podoba Sv. Fiorijana na pročelju gasilskega doma je s Turjaškim gradom in vaškimi hišami v ozadju lepo vnesena v naš prostor. Če utegnete, se ustavite pred gasilskim domom na Turjaku. Oglejte si našega sv. Fiorijana in se mu priporočite za varovanje pred ognjem. Viri: internetne strani Jože Jeršin gasilski rally V soboto, 3. septembra, je potekal gasilski »rally« v gasilskih zvezah Ig, Škofljica in Velike Lašče. Kot za vsako tekmovanje smo se tudi tokrat Laščani pridno pripravljali in se na sončno soboto več kot uspešno pomerili med seboj. Na štartno črto na Škofljici smo prispele 4 ekipe iz Gasilske zveze Velike Lašče - 2 ekipi PGD Velike Lašče, po ena iz PGD Turjak in PGD Rob. Vsi smo se pomerili v kategoriji GVC - gasilsko vozilo s cisterno, s po tremi člani posadke. Tekmovali smo v petih disciplinah, ki so se odvijale v različnih krajih prej omenjenih gasilskih zvez. Na Igu smo izvajali vajo gašenja požara v naravi, na Golem prenos vode, v Robu iznos plinske jeklenke, v Turjaku spretnostno vožnjo na poligonu, na Vrhu nad Zelimljami pa dvigovanje ročnika s cevjo. Vsaka od vaj je seveda morala biti opravljena čim hitreje, s čim manj negativnimi točkami. Z negativnimi točkami je bilo kaznovano tudi morebitno kršenje cestnoprometnih predpisov med vožnjo iz enega v drugi kraj. Tekmovanje smo zaključili na Pijavi Gorici, kjer so organizatorji uspešno pogasili našo lakoto in žejo, mi pa smo si končno malo odpočili (tek v zaščitni obleki in 4 številke prevelikih gasilskih čevljih na vroč sončen dan je bil predvsem za dekleta kar težek zalogaj). Sledila je razglasitev rezultatov in ponovno se moramo pohvaliti člani PGD Velike Lašče, saj smo osvojili pokal. Med 14 ekipami je Velike Lašče 2 dosegla deseto, Turjak sedmo, Rob peto, Velike Lašče 1 pa smo osvojili tretje mesto. Vsem ekipam iz naše gasilske zveze iskreno čestita m in u pa m, da se pomeri mo tudi prihodnje leto! Alenka Vasič BOM GASILEC PROSTOVOLC Konec avgusta smo tudi z mladimi gasilci začeli novo sezono priprav na tekmovanje. Jesen bo za najmlajše člane našega društva še posebno pestra, saj bo konec septembra potekalo tekmovanje v gasilskošportnih disciplinah za pionirje in mladince, v začetku oktobra pa še kviz. V PGD Velike Lašče se na tekmovanje pripravljata dve desetini pionirjev in ekipa mladincev, letos pod mentorstvom Tomaža Kaplana, Martina Viranta in moje malenkosti. Delo z otroki in mladimi je odgovorno, zahtevno, predvsem pa zelo prijetno in zabavno. Največkrat se nasmejimo našim najmlajšim pionirjem, njihovim prigodam in izjavam. Nekateri so se našim vrstam priključili na novo, med njimi tudi prvošolčki, nekateri pa so že pravi »stari gasilci« (najstarejši pionirji so že šestošolci). Na gasilskih vajah se učijo rokovanja z gasilskim orodjem, tečejo in premagujejo ovire v štafeti pa tudi strogo resno korakajo. Mimogrede z vedrovkami operejo avto ali pa »po nesreči« poškropijo mentorja. Velikolaški pionirčki so res pridni, se hitro učijo in se z navdušenjem pripravljajo na tekmovanje. Na vajah se predvsem zabavajo, pogosto pa nasmejijo tudi mene. Iz naslednjih »cvetk« boste videli, da je res tako: »Ko bom velika, bom gasilka. In baletka.« (Sara nestrpno čaka, da bo dovolj velika, da se pridruži ekipi.) »Ej. TUMmm... Teta gasilka!« (Ker otroke neštetokrat prosim, naj mi ne rečejo »učiteljica«, ampak naj me kličejo po imenu, seje eden od najmlajših želel tega držati, ker pa se nekako ni mogel spomniti mojega imena, se je pač moral nečesa vljudnega domisliti.) »Kdaj bomo pa zdaj spet imeli policijske vaje?« (Tim po prvi vaji ni ravno dobro vedel, katerim pogumnim možem se je pridružil. Smo mu naknadno obrazložili.) Našim pionirjem in mladincem želim čim več uspeha na tekmovanju, njihove starše in vse ostale pa povabim, da pridete navijatzanje v nedeljo, 18.9.2011, od 13. ure naprej v Turjak. Alenka Vasič www.ppceni-ogrevanje.si ^041 293 386 \ HEOS s.p., Rašica 73, 1315 Velike Lašče DRUŠTVO UPOKOJENCEV VELIKE LAŠČE Prvo polovico leta smo zaključili z udeležbo na srečanju upokojencev Slovenije na Pokljuki. Bilo je zabavno, z zelo dobrim programom, in prijetno. Srečanje na Pokljuki smo zaključili z obiskom Bleda in Brezij. 30. avgusta pa smo se odpravili na Višarje. Imeli smo še kar dobro vreme. Mnogi smo bili tam prvič. »Bilo je lepo, še lepše pa bi bilo, če bi se videlo daleč naokoli,« je dejal eden izmed udeležencev. Na povratku proti domu smo se ustavili v Ratečah v Etnografskem muzeju, kjer smo videli in slišali mnogo zanimivih stvari prvič, čeprav smo že dolgo na svetu. Iz Rateč nas je pot vodila v Planico, kjer so nekateri prvič videli skakalnico velikanko v naravi in sploh bili prvič pod Poncami. Pod Poncami smo hoteli popiti kavico, pa je bila restavracija že zaprta, zato smo se hitro odpravili naprej proti Mojstrani. Tu smo si, čeprav že malo utrujeni, ogledali lansko leto odprt Slovenski planinski muzej. Bilo je zelo zanimivo, vendar bi si morali vzeti še več časa za vsa ta doživetja. Zadovoljni in polni vtisov smo se odpravili domov. V septembru bomo opravljali vsak svoje delo, opozorila pa bi vas, da bo v času od 27. do 29. septembra v Cankarjevem domu zopet Festival za 3. življenjsko obdobje za vse generacije. Ogleda ne bomo organizirali, lahko pa se vsak posameznik sam udeleži tistih tem, ki ga zanimajo. ■i ■ Na koncu bi vas pa rada povabila 15. oktobra na praznovanje dneva starejših občanov na gradu Turjak. Pridite v čim večjem številu, da se bomo skupaj poveselili. Srečno! M. Trotovšek članice DPŽ delavne tudi v času dopustov Naše članice se udeležujejo raznih tekmovanj in iger, ki so na državni in lokalni ravni. 24. 6. 2011 je Turistično športno društvo Kostel na izletniški kmetiji PADOVAC v Selu pri Kostelu priredilo že enajsto tekmovanje v košnji trave. Članici DPZ Velike Lašče Draga Ponikvar je letos tekmovala že sedmič in pobira zavidljiva mesta: - leta 2007, 2008 in 2010 je dosegla 1. mesto; - leta 2005, 2006, 2009 in 2011 pa je dosegla 2. mesto. Tončka Purkart je letos tekmovala prvič in dosegla 3. mesto. Prav na tej kmetiji je 19. 8. 2011 potekalo tudi svojstveno, že 6. tekmovanje kuhanja značilne kostelske enolončnice -kostelskega čušpajsa. Draga Ponikvar in Tončka Purkart sta se opogumili in se dokazovali tudi v kulinariki. Pristali sta na 4. mestu od devet tekmovalnih ekip. Kar pa za prvič sploh ni slabo. 3. 7. 2011 smo se članice DPZ Velike Lašče udeležile četrtih državnih ženskih kmečkih iger. Ekipo smo sestavljale Draga Ponikvar, Tončka Purkart, Magdalena Peterlin in jaz v vlogi sodnice. Tekmovalo je 27 ekip iz cele Slovenije. Naša ekipa je pristala na 19. mestu. Prvo mesto so osvojile Ostrnice iz Loške doline, kar pomeni, da bodo naslednje igre organizirale one. Letošnje igre so potekale na gradu Tuštanj pri Moravčah. Za naš lep in varen prevoz pa je poskrbela Vida Kalan. Navijala pri košnji trave, pokušala pri kuhanju čušpajsa, sodila na državnih ženskih kmečkih igrah in zapisala Milka Debeljak iskali markacije, da se ne bi izgubili. Ko smo prišli na cilj, smo se osvežili, nato pa smo si ogledali prizor in imeli katehezo. Med katehezami smo veliko peli in se pripravili na sveto mašo. Nato je sledila velika igra »boj za dobro«, pri kateri so otroci zbirali dobre vrednote. Po veliki igri je sledilo kosilo in nekaj prostega časa. Nato so otroci izdelali škorenj, kije ponazarjal romanje in hojo z Bogom. Po delavnici smo imeli tudi kratko nogometno tekmo med animatorji in otroki, izid pa je ostal neodločen. Ob pol štirih so se nam pridružili starši. Skupaj smo bili pri sveti maši na prostem. Otroci so pri maši tudi sodelovali. Po koncu svete maše so otroci poiskali svoje izdelke in s tem seje oratorij zaključil. Animatorji se zahvaljujemo gospodu župniku za spodbudo in pomoč pri pripravi in izvedbi oratorija, vsem sponzorjem in tistim, ki so s svojim delom pomagali pri pripravi delavnic. Zahvala vsem, ki so pripravili in pospravili prostore za oratorij. Hvala tudi staršem, ki ste pripeljali svoje otroke. Hvala staršem tudi za sladke dobrote. Vam, otroci, pa hvala za vse lepe trenutke in sodelovanje. Drugo leto se ponovno vidimo! Teja Levstik Oratorij Velike Lašče Letošnja slovenska tema oratorija je bila »V Tvojo smer«. Ob koncu počitnic smo animatorji v Velikih Laščah pripravili oratorij, ki se ga je udeležilo 53 otrok in je trajal od 28. do 30. avgusta. Med oratorijem smo spremljali zgodbo preroka Jone in njegov odnos do Boga. Vsak oratorijski dan smo začeli s himno in dvigom zastave. Nato smo otroke razdelili v tri starostne skupine, v katerih so se odvijale igre in skupne kateheze. V vsaki skupini pa smo žrebali tudi skritega prijatelja. Za svojega skritega prijatelja smo molili, mu polepšali oratorij in mu lahko tudi kaj malega podarili. Po katehezi in kosilu so otroci prvi dan naredil svoj rožni venec. Obiskal nas je tudi čarovnik. Prvi oratorijski dan smo zaključili s petjem in opozorilom, da se bodo naslednji dan odvijale vodne igre. V ponedeljek smo po skupnem uvodu in katehezi začeli izdelovati lesen mozaik. Po kosilu so se nas obiskali skavti, ki so se nam predstavili. Kmalu pa so sledile težko pričakovane vodne igre. Zaradi lepega vremena so bile vodne igre še bolj zabavne. V torek smo se po jutranji molitvi odpravili na romanje na Veliko Slevico. Med potjo smo LUKA ZAKRAJŠEK MED NAJBOLJŠIMI MATURANTI V SLOVENIJI Veseli me,da se že nekajletna tradicija doseganja lepih uspehov pri maturi naših mladih dijakov in dijakinj nadaljuje. Letos je naziv zlati maturant dosegel LUKA ZAKRAJŠEK. Za izjemen uspeh mu iskreno ČESTITAM in želim, da bi v prihajajočih letih študija in poklica spoznaval resničnost reka: V ZNANJU JE MOČ. župan Anton Zakrajšek Luka z ravnateljem Vegove srednje šole Silvestrom Tratarjem in ministrom Igorjem Lukšičem. »K takemu uspehu je najbolj pripomoglo redno sodelovanje pri pouku...« Veseli smo, da lahko v Trobli že kar nekaj let predstavljamo naše zlate maturante. In tudi letos imamo enega. To je Luka Zakrajšek z Rašice, ki se lahko pohvali s 100-odstotnim izkupičkom maturitetnega preizkusa, saj je dosegel vseh 34 možnih točk. V Sloveniji je bilo letos zlatih maturantov z vsemi osvojenimi točkami 46, sredi julija pa so bili deležni posebnega sprejema dr. Igorja Lukšiča, ministra za šolstvo in šport, na Ljubljanskem gradu. Luka, najprej čestitke za osvojene vse točke ob letošnji maturi. Kako bi se poleg opisa »zlati maturant« še predstavil? Kdo si, kaj rad počneš? Hvala za čestitke. Sem mlad tehnološki navdušenec in privrženec števil 0 in 1, ki se poleg šole in dela ukvarja še z glasbo. Junija sem zaključil srednjo šolo na Vegovi ulici v Ljubljani, kjer sem preživel zadnja štiri leta. Poleg tega sem zadnji dve leti vsak dan po pouku hodil v službo. Delam pri podjetju XLAB d. o. o. v Ljubljani, kjer so mi ponudili tudi kadrovsko štipendijo. Prehod v srednjo šolo predstavlja vsem poseben izziv. Kako danes gledaš na prehod iz osnovne šole v srednjo, kakšno je tvoje mnenje o »podlagi«, ki jo posreduje osnovnošolski sistem ? Prehod iz osnovne v srednjo šolo mi ni povzročal preveč težav. Lahko bi rekel, da sem imel več težav pri prehodu iz PŠ Turjak v centralno šolo, saj sem šel eno leto prej v šolo in nisem poznal vrstnikov. V osnovni šoli se sicer nisem navadil učenja, vendar sem v srednjo šolo vseeno prišel s primerno osnovo. Pogovarjala seje Lidija Čop Kaj te je v srednji šoli najbolj zanimalo, pritegnilo največ tvoje pozornosti? Najbolj meje zanimalo delo z električnimi elementi in računalniki pri praktičnem pouku. Redno učenje ni bilo potrebno, ker mi tehnični predmeti ležijo. Česa po tvojem mnenju premalo učijo ali pa sploh ne učijo v šolskih učilnicah? Obiskoval sem tehnično srednjo šolo, kjer je bilo premalo poudarka na praktičnem delu. Po mojem mnenju bi morali uvesti obvezno prakso, kjer bi se dijaki namesto s »šolskimi primeri«, ukvarjali s problemi iz realnega sveta. Si bil vedno v vsem najboljši? Je bil uspeh na maturi torej pričakovan? V šoli sem bil med najboljšimi v svoji smeri, vendar meje uspeh na maturi presenetil, saj učenju nisem posvetil veliko časa. Na maturi nisem imel visokih ciljev, saj mi je pri vpisu na univerzo pomagal odličen uspeh zadnjih dveh let. K takemu uspehu je najbolj pripomoglo redno sodelovanje pri pouku čez vsa štiri leta in zelo malo izostankov. Osebno te poznam kot mirnega in zadržanega fanta, ki s svojo pridnostjo in delavnostjo lahko doseže velike uspehe. Optimalen izkupiček maturitetnega preizkusa je prav gotovo zate prvi vidnejši uspeh. Kaj pa načrtuješ v prihodnje? Trenutno je moj cilj študirati na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Upam, da bom tudi tukaj uspešen. Pri tem poklicu mi zelo veliko koristi praktično delo, kjer svoje obstoječe znanje nadgrajujem z reševanjem novih problemov. Ukvarjaš pa se tudi z glasbo. Kaj tebi osebno pomeni glasba ? Z glasbo se ukvarjam v prostem času, kolikor mi ga ostane. Zelo dobro glasbeno osnovo sem dobil v glasbeni šoli v Velikih Laščah, kjer sem šest let igral klavir, nato pa še štiri leta kitaro. Poleg tega igram tudi bobne, ukulele in diatonično harmoniko. ■ HM Naložba v, vašo prihodnost ' UTEBACIfO Dtl NO FINANCIRA EVROPSKA 1JW ivropiki socialni sklad NOVE KADROVSKE ŠTIPENDIJE IN ZAPOSLITEV PO ZAKLJUČKU ŠOLANJA V LJUBLJANSKI URBANI REGIJI Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) Na podlagi potreb, ki so jih podali delodajalci v Ljubljanski regiji do konca meseca junija 2011, je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), 9. septembra 2011, objavila JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ENOTNIH REGIJSKIH ŠTIPENDIJSKIH SHEM (RŠS LJUBLJANSKE URBANE REGIJE) ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012. K oddaji vlog so vabljeni dijaki in študenti, ki ne prejemajo drugih štipendij, niso zaposleni in niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb. V okviru Regijske štipendijske sheme se podeljujejo kadrovske štipendije, ki so sofinancirane s strani delodajalcev s sedežem v eni izmed 26 občin Osrednjeslovenske regije. V letošnjem letu 33 delodajalcev ponuja priložnost za več kot 70 štipendij v različnih izobraževalnih programih. Seznam aktualnih razpisanih štipendij je objavljen na spletni strani RRA LUR(www. rralur.si), kjer je dostopen tudi obrazec vloge za prijavo. Osnovna višina štipendije znaša 112 EUR za dijake, 209 EUR za dodiplomske in 254 EUR za podiplomske študente. Štipendistom pripada k osnovni štipendiji tudi dodatek za uspeh in strošek prevoza ali bivanja. Povprečna štipendija v letu 2010/11 je znašala 280 EUR, višina najvišje podeljene štipendije za dijake je bila 250 EUR, za študente pa 420 EUR. Štipendist je s pogodbo zavezan dokončati izobraževalni program, za katerega bo dobil štipendijo in se zaposliti pri delodajalcu za obdobje prejemanja štipendije. Prijave z dokazili morajo kandidati poslati na naslov: RRA LUR, Tehnološki park 19,1000 Ljubljana. Rok za oddajo vlog je 10. oktober 2011. Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij RŠS: mag. Liljana Drevenšek, Matija Ukmar tel: (01) 306 19 04 /(01) 306 19 05 E-pošta: liljana.drevensek@ljubljana.si, matija.ukmar@ljubljana.si Projekt Regijska štipendijska shema delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013,1. razvojne prioritete: »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«; prednostne usmeritve »Štipendijske sheme«. Tiuin roi AGEOSS J-TTTHri IM di5 H^Rifl'iufiij ran'ojnj flfjinaja RRA LUR, lJU DiiuniJbe liffcurtf r IV: ;< .... _ v mag. Liljana Drevenšek HA1P.R -rili RRA. LUR Prispevamo k utrjevanju evropske identitete Koliko ljudem je blizu ideja o evropski identiteti in kako dobro poznamo njene temelje? Izoblikovanje identitete naroda je dolgoročen proces, ki poteka skozi desetletja in stoletja ter se kulturno krepi in raste. Kako pa je z evropsko identiteto? Imamo skupno zgodovino, teritorij, skupno rimskokatoliško religijo, skupno kulturo, skupno valuto, skupne politične institucije, skupno zunanjo politiko in skupne simbole, kot so himna, zastava in denarna enota. Najpomembnejše pa so seveda skupne vrednote, kot so strpnost, medsebojno razumevanje in solidarnost. Za mnoge ljudi je evropska identiteta povsem oddaljen koncept, saj jo vidijo kot grožnjo lastni narodni identiteti. Kljub vsemu pa je evropska identiteta skupek nacionalnih identitet, ki se širijo skozi integracijske procese Evropske unije. Evropa je svetovna prestolnica multikulturnosti, to pa pomeni, da ohranjanje in vzdrževanje lastne kulture in nacionalne identitete ni v nasprotju s pripadnostjo skupni evropski identiteti. Kaj lahko storimo za utrjevanje skupne evropske identitete? Evropska unija s sofinanciranjem različnih aktivnosti preko programa Evropa za državljane spodbuja navezovanje stikov in sodelovanje med občinami držav Evropske unije in v nadaljevanju podpira redna srečevanja ljudi iz različnih držav. Pobratenje mest je prvi korak, ki lahko pripelje do pozitivnih učinkov na mnogih področjih, kot so turizem, poslovno sodelovanje, izobraževanje, kultura in še bi lahko naštevali. Partnerstva med lokalnimi skupnostmi so neprecenljiva priložnost za izmenjavo idej, iskanje skupnih rešitev in medsebojno učenje. In nenazadnje je priložnost za prijetno druženje, spoznavanje drugih držav evropske unije in širjenje lastnega socialnega okolja. Primer dobrega mednarodnega sodelovanja je pobratenje občine Velike Lašče s švicarsko občino Lutzelfluh. Sodelovanje na področju kulture, šolstva, turizma in podjetništva pa je pripeljalo celo do ustanovitve uradnega društva Verein Kulturbrucke Velike Lašče - Lutzelfluh (Kulturni mostVelike Lašče- Lutzelfluh). V Društvu za razvoj in varovanje Geoss smo se vključili v program Evropa za državljane s projektom TWINFOS, ki ga sofinancira Evropska komisija. V okviru tega projekta nudimo podporo občinam in društvom, ki bi se želela pobratiti z občinami v Romuniji. Pri tem projektu sodelujemo z romunsko organizacijo Europian Youth for Sustainable Development, ki išče romunske občine, ki bi rade navezale tesnejši stik s slovenskimi. Odziv v obeh državah je zelo zanimiv - od strahu pred povezovanjem do navdušenja, ki ga izražajo predvsem tiste občine, ki že imajo izkušnje z evropskim sodelovanjem. Več informacij o projektu se nahaja na spletni strani www.twinfos.eu. Društvo GEOSS je aktivno tudi na drugih področjih mednarodnega sodelovanja. Konec junija smo bili gostje občine Hallstat v Avstriji, ki je Vače za malo prehitela pri poimenovanju železne dobe po njihovem kraju. Nabirali smo ideje za načrtovanje arheološke naselbine na Vačah. Za vse udeležence - predstavnike društev iz regije pa so bile zelo zanimiva dobra praksa avstrijskih društev pri uspešnem črpanju sredstev iz evropskih razpisov. V začetku oktobra (2. 10.) pripravljamo srečanje zainteresiranih občin z romunskimi mesti. Zdaj je čas za prijavo na tridnevni obisk v Romunijo - po e-pošti: barbara@drustvo-geoss.si. Barbara Možina, sodelavka na projektu Twinfos izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. Spoštovani! V okviru izvajanja preventivnih programov bomo nadaljevali s programom vadbe »RAZGIBAJMO SE«. Program, ki je bil v sezoni 2010/2011 zelo dobro sprejet, je namenjen predvsem tistim, ki imajo težave s hrbtenico, za boljše počutje, za manj bolečin v križu ... Vadba bo potekala v MALI ŠPORTNI DVORANI VELIKE LAŠČE ob ponedeljkih zvečer - ob 20. uri (od 10. oktobra 2011 do 16. aprila 2012). Program bo vodila Martina Bavdek Nedeljkovič, dipl. med. sestra. Cena 24 urnega programa je 15,00 EUR. S tem zneskom se pokrije najemnina prostora, ostali stroški pa se sofinancirajo iz občinskega proračuna - preventivni programi. Vpis in pričetek vadbe bo v PONEDELJEK, 10. OKTOBRA 2011 ob 20. uri. Udeleženci naj s seboj prinesejo brisačo in športne copate. Lepo vabljeni! Občina Velike Lašče Vabljeni na skupinsko vodebno vadbo KINEZIOFIT, ki se prične 20. septembra ob 19. uri v športni dvorani v Velikih Laščah. Vadba bo predvidoma potekala 2-krat tedensko, ob torkih in četrtkih, med 19. in 20. uro. Je preventivna, strokovno vodena vadba, ki poleg aerobnega dela za krepitev srčno žilnega sistema vključuje tudi vaje za ohranjanje in povečanje gibljivosti, mišične moči, ravnotežja, koordinacije ... Ker vaje temeljijo na pravilni telesni drži, stabilizaciji hrbtenice in medenice, je primerna tudi za osebe s kroničnimi bolečinami v hrbtenici. S seboj prinesite udobna športna obačila,športno obutev, brisačo in vodo. Lepo vabljeni! Info: 031 339 703 (Anita). Se želite dobro razgibati, obenem sprostiti, znebiti stresa, bolečin in še marsikaterih sodobnih zdravstvenih težav? Vnesite v svoje življenje več energije, zadovoljstva, zbranosti, harmonije telesa in duha. Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica vas z oktobrom vabi k redni začetni vadbi joge vsako sredo ob 20. uri v sejno sobo Levstikovega doma. Prijavite se po telefonu: 041 963 137 in 041 316 989. parnasov kolesarski izziv 2011 Naši kraji so mali raj za gorske kolesarje vseh vrst. Dovolj je gozdnih cest in poti za manj zahtevne, pa tudi kak zahtevnejši spust se najde za tiste, ki brez velike doze adrenalina ne morejo. Tudi zaradi tega smo v Parnasu lani izdali kolesarski vodnik z opisom petih kolesarskih tur, ki potekajo pretežno po neasfaitiranih poteh. Po eni od teh poti smo se vozili Parnasovi izzivalci tudi v okviru letošnje Robarjade. Za Parnasov izziv 2011 smo izbrali kolesarsko smer številka 5. Pot nas je vodila iz Roba preko Predgozda, kjer smo si ogledali križišče evropskih pešpoti E6 in E7. Od tam smo se spustili v Iško in nato dvignili na Bloško planoto. Nadaljevali smo proti Lužarjem in preko Rut nazaj do Predgozda, od koder smo jo ubrali desno po Mačkovcu do Krvave Peči. Sledil je lep spust po asfaltirani cesti do Purkač, kjer smo zavili levo proti Osredku in se nekoliko dvignili proti Zapotoku. Vožnja skozi gozd od Zapotoka do Granjevice je poskrbela za nekaj adrenalina, od tam pa smo se spustili do Podhojnega Hriba, prevozili še nekaj asfalta in prispeli na izhodišče pri Parnasovem centru v Robu, kjer nas je čakala osvežitev. Letošnjega izziva se je udeležilo pet izzivalcev; družila nas je želja, prevoziti manj znane poti. Kadar ob vzponih nismo bili enako hitri, smo se držali starega kolesarskega načela: ko najhitrejši pridejo na vrh, se okrepčajo in uživajo v čudovitem razgledu. Ko za njimi pridejo počasnejši, vsi skupaj lahko takoj nadaljujejo pot. Načelo ni slabo, saj se počasnejši kolesarji izognejo nevarnosti, da bi se prehladih. O naslednjem Parnasovem kolesarskem izzivu boste seveda pravočasno obveščeni tudi vTrobii. Jože Starič pohod na Triglav, dne 6. in 7. avgusta 2011 »Gremo gor, čez 15 minut, brez nahrbtnikov,« je rekel Janez, potem ko smo pri domu Planika dve uri ugibali, ali nam bo Triglav dovolil, da ga osvojimo. Vrh je bil namreč zavit v meglo in oblake. Pričel se je prijeten vrvež, skupina seje oblikovala in kaj kmalu seje kolona izgubila v megli na poti proti Malemu Triglavu. Brez nepotrebnega govorjenja in zbrano, ko noga poišče pravo oporo na mokrih, spozkih skalah in ko roka zagrabi prav vsak klin, se vzpenjamo v meglo. Naenkrat se iz megle pokaže Aljažev stolp. Vemo, da smo na vrhu, vendar šele na pol poti. Sledil je povratek do doma na Planiki ter naprej do Tržaške koče na Doiiču, kjer smo prespali. Zbudimo se v vetrovno, megleno, oblačno jutro. Načrtovani obisk sedmerih jezer prestavimo na kdaj drugič, in se preko Velega polja odpravimo do Pokljuke. Noja, eni so imeli še »opravke« na Planiki ... Na koncu se vendarle vsi srečno zberemo na avtobusu in odrajžamo domov. Letošnjega pohoda na Triglav se je udeležilo 27 planincev, organiziral ga je Janez Škrabec, za varno vožnjo pa poskrbel Cveto Peteriin. Vsi drugi pa smo prispevali dobro voljo. Drugo leto se vidimo spet... Janez Lovšin Kalvariji, kot imenujejo zadnji del poti proti Kredarici, ki seje ob žgočem soncu pokazala v pravem pomenu besede, pred seboj zagledali kočo. Po krajšem počitku je naš vodnik Miran odločil, da se kljub temu da so temni oblaki zakrivali vrh Triglava, odpravimo na pot. Še zadnji vzpon po grebenu in pred nami seje odprl čudovit razgled. Oblaki so se razkadili, sonce je še zadnjič ta dan toplo posijalo nad Triglavom in naš trud je bil poplačan s prelepim razgledom. Sledil je še krst planincev, ki so prvič stopili na naš najvišji vrh, pri Aljaževem stolpu, napravili smo nekaj fotografij in se odpravili nazaj proti koči. Naslednji dan pa le še povratek do Pokljuke, kjer nas je čakal avtobus in nas odpeljal tja, kjer smo začeli naš pohod. V teh petih dneh smo imeli čas za marsikaj. Za pogovor s sopohodniki, za občudovanje in spoznavanje skritih kotičkov naše dežele, za tiho razmišljanje, za smeh ob marsikateri šali zabavnih članov naše ekipe, za nasvete in spoznanja naših starejših in izkušenih planincev. Ni nam žal, da smo se odločili za takšen dopust, saj smo zopet prišli do spoznanja, da »kjer je volja, tam je moč«, ob večjem trudu pa je tudi zmaga slajša. Še enkrat hvala vsej ekipi in sponzorjem, ki so nam omogočili ta pohod. Breda Košir IZ SODRAŽICE NA TRIGLAV Kot ljubitelje pohodništva, med Slovenci ene najbolj razširjenih in priljubljenih oblik gibanja, nas je pritegnilo vabilo ŠD Sodražica - pohodniške sekcije na drugi pohod, posvečen 20. obletnici samostojne Slovenije, iz Sodražice na Triglav. Prvi pohod so Sodražani opravili pred 15 leti. Prijavo štirih članov naše občine so organizatorji pohoda sosednje občine prijazno sprejeli in že so se pričele priprave. Potreben je bil nakup in izposoja dodatne opreme, vsak prosti čas pa smo izkoristili tudi za nabiranje fizične kondicije. In žeje napočil čas, ko se nas je 16.8.2011 ob 6. uri 18 planincev zbralo na trgu v Sodražici, da se podamo ne petdnevni pohod na najvišji slovenski vrh Triglav. Na tovornjak, založen s hrano in pijačo, smo naložili dodatno opremo, se poslovili od vodje pohoda gospoda Mateliča in našega kuharja, ki nam je na poti pripravljal kosilo, ter se podali na pot. Pisana druščina pohodnikov,od najmlajše dvanajstletne Nike in najstarejšega 81-letnega udeleženca, se je iz Sodražice podala proti Zimaricam, preko planjav bloške planote, osamljenih in marsikateremu pohodniku nepoznanih, skoraj zapuščenih vasi Notranjske proti Vrhniki, kjer je bil zaključek prvega pohodnega dne. Nekaterim pohodnikom je bilo že potrebno oskrbeti prve žulje, ki jih je naš vodnik Miran strokovno zašil, kar pa ni bila ovira, da ne bi zaplesali ob zvokih ansambla, ki nas je pričakal skupaj z veselimi vrhniškimi planinci na domačiji, kjer smo prenočili. Zgodaj zjutraj naslednjega dne smo pot nadaljevali po pobočjih nekdaj zelo obiskanega smučišča Ulovka, po gričih škofjeloškega hribovja, mimo Golega Vrha in vasi Lavrovec in se spustili v dolino Brebovnice ali kot jo imenujejo domačini, »Doline miru«, kjer je bil sneman del istoimenskega filma, ter se preko Hotavelj povzpeli proti Blegošu. Ker smo se pri kosilu, ki sta nam ga v Hotavljah pripravila kuhar Stanko in voznik, vodja pohoda, nekoliko predolgo zadržali, nas je v zadnjem delu poti proti koči ujela tema, tako da smo morali markacije poti iskati z baterijami. Končno smo prispeli do koče na Blegošu. Sedaj že vsi z bolj ali manj bolečimi in ožuljenimi nogami smo se hitro odpravili k počitku, kajti pred nami je bil nov, naporen dan. Tretji dan naše pohodniške poti smo se najprej po gozdu spustili v dolino Zalega Loga, kjer smo prvič pred seboj zagledali naš končni cilj, vrhove slovenskega očaka Triglava. Izgubili smo precejšni del nadmorske višine, ki smo jo morali, če smo hoteli doseči naš najvišji vrh, spet pridobiti. Ob žgočem opoldanskem soncu in visokih temperaturah smo zagrizli v strmino Soriške planine, se zopet spustili v dolino Bohinjske Bistrice in se skozi Srednjo vas v Bohinju podali na planino Uskovnica, ki je bila izhodišče za naš končni cilj. Naslednji dan smo po zajtrku pripravili opremo za visokogorje in se podali na pot. Predvsem ženska jutranja zgovornost je proti poldnevu kmalu minila. Dolga prehojena pot, vročina in težki nahrbtniki so utišali tudi najbolj zgovoren del odprave. Prispeli smo do Vodnikove koče in po dolgem vzponu po Energijska vadba v Turjaku DVORANA NAD MERCATORJEM Vabimo vas na vadbo, ki bo ob ponedeljkih od 19.00 do 20.15. Pričenjamo 19. in 26. septembra 2011 z BREZPLAČNO ENERGIJSKO VADBO IN SPROŠČANJEM - vabljeni vsi stalni člani in tudi novo zainteresirani - enkrat v mesecu je za tiste, ki bi želeli prvič obiskati Energijsko vadbo in sproščanje, preko cele sezone brezplačen obisk. Samo en trenutek je pomemben in vse se nam lahko spremeni! Za vadbo potrebujete: ležalko, veliko brisačo ali manjše pokrivalo (za meditacijo), toplejše nogavice in rezervno majico. Naše telo je vitalno, preko vaj ga bomo napolnili s pozitivno energijo. Naj omenimo nekaj področij iz vsebin delavnic, trimesečnega in rednega treninga: Pravilno dihanje z vsemi deli našega telesa. S tem uravnavamo krvni obtok, ohranjamo notranje organe v ravnovesju, prepoznamo zunanje in notranje blokade, da bi jih lahko odstranili. Spoznavamo bioenergijo in jo pravilno uporabimo za svoje zdravje. Posebne vaje za hrbtenico, ki vsebujejo fizioterapevtske vaje po poškodbi, vzdržljivost in kondicijo ter koncentracijo. Aerobne vaje, zdravilne vaje iz področij: chi gong, pet elementov, brokatne vaje, tai chi, vaje shiatsu, tibetanske vaje, pozdrav soncu in pozdrav luni. Vaje proti vsakodnevni utrujenosti in splošni oslabelosti, osteoporozi in težavam z revmatizmom, lajšanje in pomoč pri boleznih današnjega časa. Premagovanje in odpornost na negativen stres. Aktivno statično mišično napenjanje, ki ne obremeni žilno srčnega sistema. Ohranjamo in vzdržujemo gibalni aparat in naše optimalne gibalne funkcije. Vaje za oblikovanje telesa, pomoč pri izgubi kilogramov, spoznavanje in uporaba akupresurnih točk in telesnih položajev s posebnimi obremenitvami meridijanov, polarna tehnika, drugi zdravilni terapevtski prijemi, ki so primerni za odpravo bolečin in ohranitev zdravja. Vaje za notranje organe in za preprečevanje glavobolov. Vaje za utrditev osebnosti, samohipnoza in avtosugestija. Hitra masaža hrbta, velika masaža in samomasaža ter druge masažne tehnike. Možnost vključitve v večdnevno delavnico v Opatiji od 21.9. do 25.9.2011 (prijave do zasedbe mest), ki vsebuje jutranjo vadbo, dnevne aktivnosti, predavanja, masažne tehnike in še druge sprostitvene dejavnosti. Obseg in intenzivnost vadbe, za katero ni starostnih omejitev: Glede na osebno stanje in stanje dosedanjih poškodb je intenzivnost in obseg vadbe predvsem odvisna od posameznikovega osebnega počutja. Vaje se izvajajo v zmerni hitrosti in z menjavo napetosti ter sproščanja mišic. Naučimo se uporabiti lastno energijo in jo usmerjati v zdravje, dobro voljo, pozitivnost skozi različne tehnike, ki se jih bomo lotili. Spoznali bomo meridijane in povezave 5 elementov, vpliv osebnih navad in zakoreninjenih razmišljanj. Energijske vaje so namenjene vsem, zanje ni starostne omejitve. Vadba je priporočljiva za vse, ki veliko sedite, ste neaktivni in se že po naravi težko gibate. Primerna je tudi za upokojence, ki bi radi ostali v dobri vsakodnevni kondiciji. Skratka za vse, ki bi želeli v tem času narediti nekaj za sebe na fizičnem, astralnem in duhovnem telesu in tako ostati dobre volje, zdravi in v ravnovesju ter ustvarjalni! Enkrat na teden se bomo preko vaj družili, izmenjali mnenja in se dobro imeli. Učinki vadbe so takojšnji, saj so oblikovani kot terapije. Po Energijski vadbi vas vsakič povabim še na sproščanje in meditacijo in potem, če čas dopušča, še na čaj in klepet, tudi zaključni piknik ne bo manjkal. Po vnaprejšnjem dogovoru izvajamo tudi osebne terapije. Energija v nas spi. Potrebno ji je pokazati pot. Potrudimo se. Informacije in rezervacije: sesek.tina@gmail.com, gsm 041 745 363 Z vami bom vaditeljica in terapevtka TINA SEŠEK. David žal ostal doma, a vseeno uspešno zaključil sezono V prejšni trobli sem pisala, da ima David možnost za nastop na EYOF vTurčiji in na svetovnem prvenstvu v Franciji. Kljub dosegu norme za Eyof se mu žal ni uspelo uvrstiti v reperzentanco, za svetovovno prvenstveno pa mu je zmanjkal dober meter. Dosegel pa je odlično tretje mesto na državnem prvenstvu. David je kot mlajši mladinec dosegel dobre rezultate, dokazoval je tudi svojo formo skozi celo sezono. Na zadnji tekmi za Atletski pokal Slovenije - APS, je kot mlajši mladinec dosegel odlično drugo mesto z metom 60,21, kar je njegova druga najboljša daljava. S trenerjem Andrejem Hanjškom imata pogled že usmerjen v prihodnjo sezono. David bo imel težko nalogo, saj bo med mlajšimi pri starejših mladincih. Prestop v višjo skupino pomeni tudi težje kopje, 800g , in daljšo normo, 66 m za svetovno prvenstvo. Upamo, da ne bo večjih poškodb in bomo spremljali Davida na svetovnem prvenstvu v Barceloni, kar je tudi cilj naslednjega leta. Z intenzivnimi pripravami bo začel že oktobra in stopnjeval formo do pomladi. Zahvaljujemo se podjetjema Mapri d. o. o in Bordax, ki spodbujata Davida na športni poti. Beti Savli Moški nad 60 let: 1.Janez Dremelj, 14:04.35 2. Ivan Kastelic, 14:23.25 3. Jože Škulj, 30:57.35 Moški od 40 let do 60 let: 1. Borislav Skubic, 12:07.36 2. Marjan Čuden, 13:29.04 3. Lado Zibert, 14:47.10 Sledijo: Ludvik Peterlin, Franc Šile, Bojan Indihar, Jože Starič, Alojz Trda n Moški do 40 let: 1. RokČerne, 10:41.75 2. Nejc Peterlin, 13:38.19 3. Simon Kokelj, 14:32.23 Sledijo: Peter Šile, Jure Adamič, Mitja Govže, Uroš Centa, Primož Trdan, Tomaž Šuštar, Matjaž Praznik, David Zakrajšek, Ambrož Molek. Rezultati občinskega prvenstva: Ženske do 35 let: I.Veronika Podlogar, 16:49.81 Učenci OŠ: 1. Boštjan Podlogar, 19:52.37 Moški nad 60 let: I.Jože Škulj, 30:57.35 Moški od 40 let do 60 let: 1. Bojan Indihar, 15:22.99 2. Jože Starič, 16:47.57 Moški do 40 let: 1. Simon Kokelj, 14:32.23 2. Jure Adamič, 15:51.55 3. Uroš Centa, 16:16.43 Sledijo: Matjaž Praznik, David Zakrajšek Jože Starič,TVD Partizan, foto: Metka Starič Kolesarski vzpon na Sveti Primož 2011 V nedeljo, 11. septembra 2011, je TVD Partizan že četrtič organiziral Vzpon na Sveti Primož. Na vroče nedeljsko popoldne sega je udeležilo 28 tekmovalk in tekmovalcev od blizu in daleč. Najhitrejši kolesarje postavil nov rekord proge. Še zračnico zameri jamo pa gremo Letošnjega vzpona na Sveti Primož so se udeležili tekmovalci iz Vrhnike, Brezovice, Ljubljane, Grosuplja, Ribnice, Dobrepolja in seveda iz Velikih Lašč. Opazen je porast udeležencev od drugod, iz naše občine pa je bilo letos manj udeležencev kot v preteklih letih. Vzpona so se udeležile tudi tri tekmovalke in dva osnovnošolca. Novi rekord proge je postavil Rok Černe iz Ljubljane, ki je z letošnjim rezultatom postavil zelo visok cilj za kolesarje, ki bodo v prihodnje skušali rezultat izboljšati. Generalni pokrovitelj letošnjega vzpona je bila Občina Velike Lašče, podjetje Xenya d. o. o. pa je prispevalo praktične nagrade za prvouvrščene. Zelo se je izkazal zvesti udeležencev vseh dosedanjih vzponov Jože Škulj z Rašice, ki je zmagovalcem v vseh kategorijah podaril svojo knjigo Te neskončne poti. Zaključek tekme je bil že tradicionalno na Juvančevi domačiji na Zgončah, kjer so nas spet gostoljubno sprejeli in s tem pomagali, da seje tekma zaključila v prijetnem vzdušju. Lepo vabljeni na naslednji vzpon na Sveti Primož, ki bo 9. septembra 2012, in na Kronometer Knej-Karlovica, ki bo 17. junija 2012. Rezultati odprtega prvenstva: Ženske do 35 let: I.Veronika Podlogar, 16:49.81 Ženske nad 35 let: 1.Nika Arko, 18:55.85 2. Vlasta Trdan, 21:05.96 Učenci OŠ: 1.Juš Černe, 14:29.50 2. Boštjan Podlogar, 19:52.37 Pripravljeni na startu Vroča jesen Za tokratni poslanski kotiček je težko kaj napisati, saj ne vemo, kaj bo prinesla jesen oz. september. Po odhodu Zaresovih ministric iz Vlade RS je pred nekaj tedni negospodarno ravnanje in korupcija odnesla tudi ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal. Vse to smo opozicijski poslanci že dokazali in ji očitali v dveh interpelacijah, ki pa jih je, zaradi večine v parlamentu, uspešno prestala. V stranki LDS so se kljub temu odločili, da jo podprejo pri nadaljnjem vodenju stranke, kar nas lahko samo skrbi. Če se namreč celotna stranka strinja s takim načinom dela in podpira korupcijo, se lahko samo vprašamo, kakšna stranka je to. Zal nas je v počitniških dneh zapustil tudi veliki Slovenec, oče slovenskega evra ter najuspešnejši finančni minister v zgodovini naše mlade države, dr. Andrej Bajuk. In to ravno sedaj, ko bi ga potrebovali za sanacijo javnih financ, ki so vzelo slabem stanju, k čemur je prispevalo tudi razsipništvo zgoraj omenjenih bivših ministric. Dr. Andrej Bajuk seje odrekel uspešni mednarodni karieri, ker je menil, da mora vse svoje moči dati Sloveniji. In jih tudi je. V težkih časih je prevzel vodenje vlade leta 2000 in poskrbel, da smo popravili poročilo za pristop k EU, ki je bilo še pol leta pred njegovo vlado zelo slabo. Mirno je prenašal zmerjanje in psovanje z izrazi Argentinec, tujec, domobranec. Kako neki bi bil domobranec, ko pa seje leta 1943 komaj rodil. Slovenija ne bi praznovala 20-letnice, če ne bi bilo takih srčnih in pogumnih ljudi, kot je bil dr. Andrej Bajuk. To lahko zatrdim, ker sem delala z njim in ker je bil res človek velikega srca. Ko smo bili včasih že precej obupani, je imel vedno idejo, predlog in pozitivno misel, kako naprej: "Malo počasneje, ampak korajžno." S hvaležnostjo se ga bom spominjala. Želim vam prijeten in ne preveč naporen september, predvsem mladim, ko boste ponovno sedli v šolske in študentske klopi. Učenec Škerlj Pavelpoklarlja šopek učiteljici Radici SREČANJE MIZARJEV V IDRIJI 25. junija smo se na družabnem srečanju v Idriji zbrali učenci s soprogami, ki smo v šolskih letih 1956- 1960 obiskovali mizarsko šolo v Idriji, ter naša nekdanja učiteljica, profesorica Radica Pahor. Idrija je bila takrat znana kot eno večjih izobraževalnih središč v Sloveniji, saj sta bili tam poleg gimnazije - učiteljišča tudi poklicna mizarska in kovinarska šola. Poklicno mizarsko šolo so obiskovali učenci iz Primorske, Notranjske, Dolenjske in Gorenjske. Namen letošnjega srečanja je bil ogled kulturnozgodovinskih znamenitosti Idrije. Po kratkem pozdravnem klepetu smo se najprej odpravili na ogled Antonijevega rova, kjer smo si ogledali film o začetku delovanja rudnika in del rudniškega rova. Nadaljevali smo z ogledom atraktivnega vojaškega muzeja. Po kratkem okrepčilu na mestnem trgu smo si nato ogledali zelo zanimiv in bogat muzej v gradu Gevverkenegg in zaključil z ogledom akvarija s privlačnimi eksotičnimi ribicami. Srečanje smo zaključili ob skupnem kosilu v prijetnem gostišču Pri Zagodu, kjer smo ob visokem jubileju nazdravili 80-letnici rojstva naše učiteljice Radice in ji zaželeli še mnogo zdravih ter srečnih let. V spomin pa ji podarili šopek cvetja in spominsko plaketo. Dan je minil v prijetnem družabnem vzdušju. Razšli smo se v želji in upanju, da se naslednje leto ponovno srečamo nekje na Krasu. Bernard Bučinel V poslanski pisarni v prostorih Občine Velike Lašče bom 3. oktobra 2011 od 17.30 do 19.00. Lahko me pokličete na tel.: 01/478-95-35 ali se mi oglasite po el. pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije NOVO PODJETJE V VELIKIH LAŠČAH IN DAN ODPRTIH VRAT Podjetje Priba okna, d. o. o., je družinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2001. Ustanovitelja podjetja sva zakonca Barbara in Primož Štefane Na začetku najine poslovne poti sva skupaj pridobivala posle in jih skupaj tudi izvajala, najprej kot podizvajalca, nato pa sva se prebijala kot samostojna podjetnika. Začetki najine poti so bili zelo trdi, kajti mlademu podjetniku nihče ne zaupa, a s svojo trmo in odločnostjo sva dokazala, da smo tudi mladi podjetniki vredni zaupanja. Najino vodilo je bilo in zmeraj bo, da mora biti stranka na koncu zadovoljna, kajti zadovoljna stranka naredi največ pozitivne reklame. In tako sva začela montirati stavbno pohištvo, katerega sva kupovala od drugih proizvajalcev, izdelku pa dodala kvalitetno montažo in obdelavo. V letih najinega poslovanja sva dodatno zaposlovala monterje, ki so vredni zaupanja in strokovno podkovani, širili obseg dela in ga vsako leto povečevali. Letošnje leto pa je prelomnica v našem podjetju, kajti odločili smo se, da bomo začeli sami proizvajati pvc stavbno pohištvo. Proizvodnjo smo postavili pri vas vVelikih Laščah, kajti podeželje se mora razvijati, da mladi ne bodo bežali v mesta. Dodatno smo zaposlili dva delavca v proizvodnji, prednostno pa smo jih iskali v okolici proizvodnje, ampak žal se ni nihče javil na razpis. Mogoče pa naslednjič, ko bomo še potrebovali delavce. Naše podjetje sedaj proizvaja pvc okna, pvc vhodna vrata, polkne, drsne stene ... poleg vsega tega pa nudimo v našem programu še garažna vrata, notranje in zunanje police, montaža suhomontažnih Knauf sistemov, alu stavbno pohištvo, itd. Naše pvc stavbno pohištvo je sestavljeno iz nerecikliranih pvc profilov nemškega proizvajalca Salamander, trenutno najboljšega okovja Roto NT in stekla nemškega proizvajalca Ertl glass. Tako da zajema trenutno najboljše elemente, ki dajejo pohištvu kvaliteto in dolgotrajnost. Pri izdelavi pa se seveda tudi oziramo na našo okolico in recikliramo odpadne materiale, kot so plastika, papir, karton in embalaža. Veliko damo pri nas na energetsko osveščenost in izdelavo energetsko varčnih oken in vrat, tako da uporabljamo večplastna toplotnozaščitna stekla, ki so polnjena s plinom Argon ali Kripton. Naša energetsko varčna okna prihranijo vaš denar. V upanju, da nas boste v vašem kraju dobro sprejeli, vas v soboto, dne 1. OKTOBRA, vabimo na dan odprtih vrat, ki bo potekal v naši proizvodnji na naslovu Na postajo 40 a (bivši IGO) od 10. ure dopoldan dalje, kjer vas bomo z veseljem pogostili z golažem in pijačo. Vljudno vabljeni v čimvečjem številu, da se spoznamo in prijetno družimo. Direktor: Primož Štefane Priba okna d.o.o. Kompolje 68 1312 Videm-dobrepolje Proizvodnja Velike Lašče Na postajo 40A wpriba; N/" OKNA PRIBA Sli PVC okna | notranja in vhodna vrata | rolete | žaluzije komarniki | zunanje in notranje police | montaža sistemov knauf... Salon: Cesta Ljubljanske brigade 23a, Ljubljana [ Delovni Čas: od pon. do pet. od 1000do 1200 in od 1400do 1700 t: 01 510 55 30 f: 01 510 55 31 m: 041 449 334 - Barbara Štefane m: 041 402 780 - Primož Štefane priba@amis.net | www.priba-okna.si /l/MteJSAT- antenski sistemi Pilil Knttrii 5.1. UtilHHBfl i. IHIDnlEB., asm 041 761-76B NOVO Končno m SAT tudi POP TV. Kanal A in TV 31 UGODNO: držaine suhuenclle pri nakupu SAT slslsmoi, v primeru slabega sprejema SLO-1 In SLD-2, pop A KLAN CAR, D.O.O. Groznikova 11 1000 Ljubljana (Rudnik - ob Dolenjski cesti) Telefon: 01 /42 72 001 E-mail; klancar@dealer.1enault.5i POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT MEN|AVA |N SHRANI EVAN|E PNEVMATIK PNEVMATIKE SAVA, MlCHELIN, KLEBER, KORMORAN .... LIČARSKO KLEPARSKA DELA NOVA IN RABLJENA VOZILA RENAULT Ugasnila K EPUEUli* SLOVENIJA MM ISTR5TTO1A J Alf mUjiPR AHC Vabimo vas v zobno nrd iroc ij d PreN □ DE NT v Dragi, v CUDV Druga na llgu, kjer hitro in kvalitetno poskrbimo za zdravje vai«;a mbavjn in vam mgahfvima lep nasmeh. Ponujamo es1e;ske plombe, praleliaia oskrbo, zdravljenja zob in dlesni,, beljenja., implanlate. PreNaDENT Novol BHEZBOLEČIN5KO DELO z uporaba najnovejšega ILA5EHSKEGA 5I5TEMA Draga 1, IG tel: 040 934 000 Naročanje violk: delavnik od S.ODdo IG.00. NOVO! Spoštovane dame! Smo majhen, inovativen team s 24-letnimi izkušnjami. Izdelujemo ..'•^žensko konfekcijo po številkah in tudi merah po naročilu, po vaših . ^ \ željah in predlogih, tudi za naročen i-kos oblačila si lahko izberete blago pri nas, ali pa ga prinesete sami. Ponudba: kostimčki s hlačami "/ kot tudi s krili, oblekice, bluzice, :majčke, plašč ki, bolere... enostavnih klasičnih krojev in tudi oblačila za posebne priložnosti (največ šivamo iz naravnih materialov, ki so prijetni naši koži), za dame z osebnostnim stilom, skratka za vsako nekaj, da se boste počutile ženstveno, elegantno, "šik",... in da vam bo udobno in "prijetno tudi v duši". RAZSTAVNO PRODAJNI SALONČEK na Rašici 24B nad Trubarjevo domačijo Naš odpiralni čas: Ponedeljek: 9.00-12.00 Sreda: 15.00-18.00 Petek: 15.00-18.00 Sobota: 9.00-12.00 Dodatne informacije po telefonu: 040/19 30 80 BOUTIQUE »VLASTA« Vlasta Bahačičs.p., Zdraviliška c. 1, Laško P.E. Rašica 24b, 1315 Velike Lašče Ce človeka lakota premaga, najbolje Kukelj vam pomaga! gostilna pri KukJju ... in mojstrovine kukjjevine po receptih babice Lojze in mame Vaqje, • dnevna, nedeljska in praznična kosila, • praznovanje obletnic ... Če človek pol sveta obteče, najboljše se pri Kuklju peče! peka kukelj ... na kavo v kavarno in po slasten kruh, • vsak dan sveži krofi, pecivo in vse sorte torte, • pehtranova potica velikanka skupaj v lesenem zaboju kot darilo ali pa kar tako ... Gostilna Pri Kuklju Trubarjeva cesta 31, 1315 Velike Lašče, Tel.: 01/788 90 98, e-mail: gostilnaJxukelj@siol.net, http://www.prikuklju.com 1. SEPTEBMBER-30. OKTOBER Grad TURJAK (stolp) RAZSTAVA »RAZODEVANJA« (Rafael Samec in Javni zavod Trubarjevi kraji) PETEK, 23. SEPTEMBER, ob 19. uri Grad Turjak RAZSTAVA IKON GROFICE Jutte Auersperg (Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 24. SEPTEMBER, odhod ob 7.45 pred OŠ Velike Lašče Krvava Peč POHOD VIŠKO TESTEN (ŠTIRIMEJA) (Društvo Claustra Alpium luliarum) 24.-30. SEPTEMBER 2011 DEKD 2011 - Vključevanje prostovoljnega dela v ohranjanje kulturne dediščine: SOBOTA, 24. SEPTEBMER 2011, ob 19. uri Trubarjeva domačija Pesem.si - ustvarjalnost in prostovoljstvo (Javni zavod Trubarjevi kraji in Pesem.si) NEDELJA, 25. SEPTEMBER 2011, od 10. do 12. ure Cerkev sv. Ahacija na Gori nad Malim Ločnikom Na Ahac (Javni zavod Trubarjevi kraji) ČETRTEK, 29. SEPTEMBER 2011, od 9. do 17. ure Interpretacijski center Rob 1,2, 3 ... v Mišjo dolino (Javni zavod Trubarjevi kraji in Parnas) SOBOTA, 1. OKTOBER, ob 17. uri Trubarjeva domačija Vključevanje UTŽO Velike Lašče v ohranjanje kulturne dediščine (Javni zavod Trubarjevi kraji) PETEK, 30. SEPTEMBER, ob 19. uri Dolnje Retje PRIREDITEV OB 180. OBLETNICI LEVSTIKOVEGA ROJSTVA (Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 1. OKTOBER, odhod ob 9. uri Turjak (Dom Krajanov) KOSTANJEV POHOD (Turistično društvo Turjak) SOBOTA, 1. OKTOBER, od 8. do 12. ure Trg pred Levstikovim domom, Velike Lašče VELIKOLAŠKA TRŽNICA -BUČNO-MARMELADNI DAN (DPŽ Velike Lašče) TOREK, 4. OKTOBER, ob 19. uri Grad Turjak ODPRTJE OBMOČNE RAZSTAVE LIKOVNIKOV JSKD (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 8. OKTOBER, finale ob 16. uri Turjak TEKMA ZA SLOVENSKI IN JADRANSKI POKAL (LK Turjak) SOBOTA, 15. OKTOBER, ob 12. uri Grad Turjak DAN STAREJŠIH OBČANOV (Društvo upokojencev Velike Lašče) PETEK, 21. OKTOBER 2011 Turjak, Rob, Velike Lašče KOMEMORACIJE TURJAK, ROB, VELIKE LAŠČE (Zarja spominov Velike Lašče) PETEK, 21. OKTOBER, ob 19.30 Levstikov dom 1. ABONMAJSKA PREDSTAVA »NEŽKA SE MOŽI« v izvedbi SNG Drama Ljubljana (Občina Velike Lašče) Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.