glasilo organizacije združenega dela Iskra tovarna baterij Zmaj Ljubljana ZJ ncij glcii 7-10 julij - oktober 1977 letnik XII V tej številki objavljamo: REZULTATI OSMIH MESECEV NAŠA SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST NAŠA STALIŠČA DOPOLNITEV NAŠIH AKTOV NOVI ČLANI ZK GRADIMO NOVO TOVARNO OSEBNI DOHODKI PO NOVEM SEPTEMBER, KAKRŠEN ŠE NIKOLI ZMAJ V ZNAMENJU PRIHODNJEGA LETA NOVO IME GLASILA ? O PROBLEMATIKI GLASIL 50 LET IMENA "ZMAJ" NOVI PROIZVODI PODJETNIŠKA MISELNOST TRATNIK - REPREZENTANT JUGOSLAVIJE in še druge zanimivosti začetek selitve čeprav bo poteklo še leto dni do dokončne preselitve tovarne ZMAJ na novo lokacijo v Stegne, opravičujemo naslov s preselitvijo skladišč, ki poteka ravno te dni. Stisko skladiščnih prostorov smo sicer uspešno rešili že lansko jesen, ko smo začeli uporabljati novozgrajeno halo v Stegnah, kamor smo v pretežni meri le vskladiščevali večje količine reprodukcijskega zmaja materiala in deloma tudi trgovsko blago. Te dni pa se izvaja dokončna preselitev skladišč repro materiala in gotovih izdelkov. Zato prihaja slovo za vse skladiščne delavce in vhodne kontrole, slovo od delovnih prostorov na Šmartinski cesti ter začetek dela v prostorih že zgrajenega dela tovarne, kamor se bomo v celoti in vsi preselili prihodnje leto. My rezultati osmih mesev Rezultati poslovanja v osmih mesecih letošnjega leta Prehajamo v zadnji kvartal letošnjega leta in v tem mesecu bomo obravnavali rezultate poslovanja preteklih devetih mesecev. Ker pa je ob pisanju tega članka obračun tričetrt-letja še v izdelavi vam lahko posredujem podatke le za osem mesecev. Prodaja baterij na domačem trgu v letošnjem letu je bila zadovoljiva saj smo osemmesečni plan presegli za 5 % napram lanskemu letu pa prodali 15 % več baterij. Procent preseganja prodaje po vrstah baterij je naslednji: Baterija cti 0 0 « e 3 u u a Oft« ^porasta napram prete- klemu letu 3B 12 + 6 + 17 H 6 + 4 + 13 R 14 + 12 + 18 R 2o + 9 + 14 2R lo - 9 + 13 6AF 22 + 4 + 3° Asortiman baterij je dopolnjen z baterijami super R 2o in R 14, ki smo jih prodali več kot lansko leto vendar manj kot je bilo planirano, ter alkalnimi LR 14 baterijami. Prodaja elementov je 17 % večja od planirane ter 43 % večja od lanskoletne, dočim na področju prodaje specialnih baterij zasledimo zmanjšanje obsega prodaje. V preteklih mesecih smo prodali 2ol ton MnC^ čeprav prodaja za tuje kupce ni bila planirana. Svetilk smo prodali 4 % manj kot je bilo planirano oz. 23 % več kot v istem obdobju lanskega leta. Velik porast prodaje zasledimo še pri žarnicah pri katerih je plan prodaje presežen za 77 %, napram lanskemu letu pa smo jih prodali 80 % več. Da smo bili uspešni na domačem trgu lahko podkrepimo tudi z dejstvom, da smo v osmih mesecih prodali 3»33o.ooo kom baterij veš kot Croatia oz. dosegli 53 % tržni delež. Porast prodaje na domačem trgu napram lanskemu letu je v Croatii 5 v Zmaju pa 15 %. Na področju izvoza baterij smo v tem letu naredili izredno malo. Količine, ki so bile izvožene so bile predvsem vzorčnega značaja, tako da je še vedno velika razlika med vrednostjo uvoza reproma-teriala in vrednostjo izvoza izdelkov. Analiza proizvodnje nam pokaže, da smo bili v pogledu doseganja količinskega plana proizvodnje baterij uspešni, saj smo postavljeni proizvodni plan presegli pri vseh baterijah razen pri super in alkalnih, kjer pa je proizvodnja še v osvajanju. Stroškovno gledano pa ne moremo govoriti o uspešnosti proizvodnje, saj sta dva osnovna elementa negativ- na in sicer produktivnost dela in direktni stroški na enoto proizvoda. Produktivnost dela je bila v pretečenem obdobju izredno nizka.V ljubljanskem obratu je porasla zaa5 % v šentviškem obratu pa za 22 %. V primerjavi s porastom osebnih dohodkov 4o % v ma»i, nastopa previsok razkorak med dvigom produktivnosti dela in osebnimi dohodki. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je bil v lanskih osmih mesecih 3«5o9 din, v letošnjem istem obdobju pa 4.6o8 din, kar je 31 % več. Statistično ugotovljeni porast živijenskih stroškov v osmih mesecih je 13,7 % kar pomeni, da so rečini osebni dohodki na zaposlenega porasli za 17,3 %• V obeh proizvodnih obratih zasledimo prekoračitve planiranih direktnih stroškov glede na proizvedeno količino tako v pogledu porabljenega materiala kot tudi osebnih dohodkov, in sicer v obratu Ljubljana za din 716.543,4o oz. 1,6 % v obratu Šentvid za din 611.957.4o oz. 7,1 %. Podrobnejša analiza direktnih stroškov po devetmesečnem obračunu bo pokazala glavne vzroke navedenih prekoračitev. Osemmesečna vrednost prodaje je bila 2 % večja od planirane ter 31 % večja od dosežene v istem obdobju lanskega leta. Bonitete kupcem se gibljejo v mejah planiranih in znašajo pri sistemu maloprodajnih cen v povprečju 25,8 %. Poleg prekoračitve direktnih stroškov proizvodnje kot je bilo omenjeno se javljajo še prekoračitve dejanskih nabavnih cen materiala nad planskimi cenami. Planske cene se v letošnjem letu niso menjale, ostale so na nivoju leta 1976, zaradi zalog materiala, ki smo ga dobavili od Lumine. Ker pa cene materiala tudi rastejo je v osmih mesecih ugotovljeno 386.000,00 din prekoračitev planskih cen za material porabljen v prodanih proizvodih. LJUBLJANA Indirektni (režijski) stroški se gibljejo v mejah planiranih, v osmih mesecih so cca h % nižji od planiranih, napram preteklemu letu pa so porasli za 48 %. Breme tega povečanja nosi večja masa osebnih dohodkov ter višje amortizacijske stopnje. Na splošno je ugotovljeno, da stroški vključno z osebnimi dohodki rastejo prehitro glede na dosežen obseg poslovanja. ŠMART1NSKA C. M Telefon S&-714 Val snahi Vala Itevilhai Naš snahi Mala Itevtlha. 50 let imena ZMAJ "Tovarni za galvanične elemente in elektrotehniko" ki je bila ustanovljena leta 1923, je bilo v mesecu juliju 1927 dodano še posebno ime "ZMAJ". Doseženi ostanek dohodka je sicdr 11 % večji od planiranega vendar po obsegu premajhen, da bi lahko pokrili vse obveznosti in zlasti še zagotovili sredstva za normalno razširitev poslovanja, istočasno pa opravičili izplačano maso osebnih dohodkov. Do konca leta je še izredno kratek čas vendar bo potrebno v§8 site v pgpiese pngpjg izdelkov na domačem tržišču ter zmanjšanje stroškov v internem poslovanju. Ivica Jazbec Slika na prvi strani v levem zgornjem kotu: Hodnik v podkleteni proizvodni hali z garderobami na obeh straneh ter z vhodom v proizvodnjo oziroma izhodom skozi upravno poslopje. Skoraj 55 letna tovarna baterij tako že pol stoletja nosi ime ZMAJ. M&ŠM Še pred desetimi leti je bil napis ZMAJ na strehi naše tovarne poudarjen z značilno oblikovano črko Z. I Naša samoupiai/na otganiznanost V zadnji številki glasila smo vas podrobneje informirali o posameznih aktivnostih v zvezi z našo samoupravno organiziranostjo ki so potekale na poslovodnem, samoupravnem in družbenopolitičnem nivoju, tako v SOZD Iskra, kakor tudi v DO Zmaj. Informacijo smo zaključili s pobudo Družbenega pravobranilca samoupravljanja SE Slovenije. Skupščini Združenega podjetja Iskra, da razveljavi oz.spremeni sklep (pod zap.št. 5*) s svojega petega zasedanja dne 19. aprila 1977« V Združenem podjetju Iskra niso upoštevali pobude Družbenega pravobranilca samoupravljanja SE Slovenije, saj v roku 1 meseca niso sprejeli ustreznega sklepa, zato je le-ta podal naslednjo prijavo pri sodniku za prekrške: "Družbeni pravobranilec samoupravljanja SE Slovenije je dne 17-8.1977 ugotovil, da Združeno podjetje Iskra, Ljubljana, ni ravnalo v skladu z njegovo pobudo z dne 6.7.1977 in predlaga, da sodnik za prekrške po 65*. členu Zakona o združenem delu, Združeno podjetje Iskra in odgovorno osebo kaznuje z denarno kaznijo. Utemeljitev: Družbeni pravobranilec samoupravljanja SE Slovenije je dne 6.7.1977 v pobudi skupščini Združenega podjetja Iskra zahteval, da razveljavi oz. spremeni sklep z dne 19.*.1977» se sestane v roku enega meseca in sprejme ustrezen sklep ter o pobudi družbenega pravobranilca samoupravljanja obvesti delavce in sindikalno organizacijo združenega podjetja. Slednjega Skupščina Združenega podjetja kljub ponovnemu opozorilu dne 19.7»1977 ni upoštevala in s tem kršila 5*9. člen Zakona o združenem delu. Delavci Združenega podjetja Iskra namreč do 17.8.1977 preko glasila organizacije Združenega podjetja "Iskra" s pobudo družbenega pravobranilca še niso bili seznanjeni." Kmalu po intervenciji družbenega pravobranilca samoupravljanja je poslovodni kolegij pripravil nov predlog sklepa za skupščino SOZD, ki ga je obravnaval in osvojil tudi sindikat SOZD Iskra. Naš predstavnik sindikata se s predlaganim sklepom ni strinjal, saj nismo imeli nobenih možnosti sodelovanja pri njegovem oblikovanju, prav tako pa je v nasprotju z interesi delavcev DO Zmaj. V boljšo informiranost v nadaljnjem tekstu navajamo predlog sklepa z njegovo obrazložitvijo: "Skupščina ZP Iskra predlaga delavcem DO Zmaj, da sočasno z usklajevanjem svoje samoupravne organiziranosti in samoupravnega združevanja v SOZD Iskra z Zakonom o združenem delu, ki naj bi po skupnem programu bilo zaključeno do konca leta 1977» ponovno prete- htajo svojo odločitev o izdvo-jitvi iz DO - Industrija elementov za elektroniko in si prizadevajo uskladiti svoja stališča glede združevanja v SOZD Iskra z delavci ostalih delovnih organizacij v sestavi SOZD Iskra. Utemeljitev: Skupščina ZP Iskra sodi, da združitev delavcev Zmaja z ostalimi proizvajalci elementov v skupni delovni organizaciji Iskra - industrija elementov za elektroniko zagotavlja dolgoročno reprodukcijsko sposobnost in s tem socialno varnost delavcev celotne DO. Uresničitev prioritetnih ciljev, sprejetih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana SOZD Iskra za obdobje 1976-198o, ki so ga podpisali tudi delavci Zmaja in med katere sodi profesionalizacija elementov, terja uvajanje vrste novih tehnologij, za kar je potrebno načrtno združevanja dela in sredstev vseh proizvajalcev elementov, pa tudi ostalih delavcev Iskre. Skupščina ZP Iskra hkrati ugotavlja, da stališča DO Zmaj glede združevanja dela in sredstev v SOZD Iskra, ki jih je sporočil skupščini direktor DO Zmaj dne 1*.*.1977 pomenijo odstopanje od prevzetih obveznosti po samoupravnem sporazumu o združevanju in temeljih plana 1976 - 198o. Skupščina smatra, da je spreminjanje prevzetih obveznosti zadeva, ki se tiče vseh podpisnic in je potemtakem potrebno doseči sporazum. Nikoli nismo pomislili, še manj načrtovali ali se odločali za profesionalizacijo baterij, kot trdijo v Iskri. Na sliki: sestanek ZK. S svojim sklepom z dne 19.4. 1977 skupščina ZP Iskra ni osporavala formalno pravico delavcev Zmaja, da se konstituirajo kot delovna organizacija, temveč je le želela opozoriti, da ostale članice SOZD Iskra niso dolžne prevzeti soodgovornost za posledice enostranskih odločitev in da se bodo o tem opredelile v postopku spreminjanja samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD, delavce DO Zmaj pa v luči sprejetih ugotovitev pozvati k ponovnemu tehtanju svojih odločitev v sodelovanju z ostalimi delavci SOZD." Ocenjujemo, da se predlog sklepa bistveno ne razlikuje od sklepa, ki ga je sprejela skupščina ZP Iskra dne 19« aprila 1977» Ker v tem času, ko pripravljamo to informacijo skupščina še ni razpravljala o predlogu, ne želimo dajati podrobnejših ocen, vendar smo vseeno dolžni opozoriti na obrazložitev sklepa, ki je z naše strani lahko deležna posebne pozornosti. Stališče navedeno v obrazložitvi diskvalificira delavce Zmaja pri njihovih pravicah, da bodo svoj razvoj kreirali sami po načelu, da bodo plani vsklajeni z drugimi subjekti planiranja, da bo upoštevan družbeni interes za nadaljnji razvoj in krepitev materialne osnove dela in da razvojni interesi ne bodo ogrožali drur gih. Delavci Zmaja se namreč nikdar niso odločili za profesionalizacijo svoje proizvodnje kot je to napisano v citiranem ddlomku. To bi namreč lahko na hitro ogrozilo naš obstoj in razvoj. Zaradi takega pavšali-ziranja delavci Zmaja sodimo o nestrokovnem in tehnokratskobi ro kretskemu pristopu reševanja Zmajevega "problema" in njegove vključitve v SOZD. Z veliko zamudo je bila pobuda Družbenega pravobranilca samoupravljanja, čeprav brez ustreznega naslova,objavljena dne 3*9.1977 v Iskrinem časopisu. Informacija o naši samoupravni organiziranosti ne bi bila popolna, če v tej zvezi ne bi povdarili številnih aktivnosti v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu, ki potekajo v TOZD, DO in SOZD Iskra. Med temi aktivnostmi moramo še posebej izdvojiti javno razpravo o Osnutku tez za samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra, saj nas sprejeti sporni sklep skupščine, kakor tudi na novo predlagani sklep skupščini zavezujeta, da v času javne obravnave ponovno preverimo pravilnost naše samoupravne organiziranosti. Poleg pripombe, ki se nanaša na naš status v Iskri, ki smo jo objavili v prvem članku, smo delavci DO Zmaj dali na Teze samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra še naslednje pripombe: 1. Tendenca, da bi se s samoupravnim sporazumom SOZD podpisniki zavezali združevati sredstva v vseh primerih, neodvisno od povezanosti in interesov ni sprejemljiva. Dopustiti subjektom planiranja (TOZD, DO) dogovarjanje o združevanju dela in sredstev za vsak primer posebej. 2. V samoupravnem sporazumu natančneje definirati funkcije, ki naj jih opravlja delovna skupnost skupnih služb SOZD. Te naj bodo organizirane v ožjem obsegu. Ostale funkcije naštete v dejavnosti skupnega izvajanja (str. 4 tč.l) naj se opravljajo po načelu svobodne izmenjave dela, kar pomeni dogovarjanje o obsegu del z vsako TOZD in DO posebej in v odvisnosti od dela združevanja sredstev za to dejavnost,kar naj se regulira s posebnimi samoupravnimi sporazumi. 3. Kategorijo izjemnega dohodka /naslednja stran/ /s prejšnje strani/ samoupiai/na oiganiziianost je potrebno urediti skladno z zakonom in opustiti predlagano formulacijo. 4. Pooblastila SOZD natančneje definirati na enem mestu. 5. Predlagana n.sol.o. je za SOZD neustrezna. Na nivoju SOZD Iskra je bil ustanovljen Odbor za spremljanje izvrševanja programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v ZP Iskra, ki je razpravljal tudi o pripombah na Teze Tudi v obratu Šentvid so člani Osnovne organizacije sindikata razpravljali o predloženih osnutkih štirih novih zakonov. samoupravnega sporazuma in jih skušal uskladiti. Na sejah odbora je sodeloval tudi naš delegat, ki je posredoval navedene pripombe DO Zmaj. Smatrali smo, da je to pravo mesto, kjer lahko razpravljamo tudi o naši samoupravni organiziranosti, poleg tega pa nas k temu sili tudi sklep skupščine. V poslovodnem kolegiju so bili očitno drugačnega mnenja, saj naše pripombe sploh niso vključili v zbirni prikaz pripomb. Na željo našega delegata, da bi odbor zavzel določeno stališče glede statusa DO Zmaj v SOZD Iskra, oz. da bi se posamezne DO izjasnile v čem je njihov pomislek, da Zmaj ne more biti organiziran kot DO v SOZD iskra, ni bilo ustreznega odgovora. Diskusija je izzvenela v ugotovitvi, da odbor ni kompetenten za takšno razpravljanje (čeprav se je na odboru veliko govorilo o statusnih vprašanjih v drugih DO: Elek-tromehanika, DO posebnega pomena itd.) in da bo o tem vprašanju razpravljala skupščina ZP Iskra. Na odbora se , DO Zmaj ni uskladil v pripombah pod št. 1. in 2., v dragih pripombah pa smo se prilagodili stališčem ostalih DO. 0 celotnem dogajanju bodo v tovarni Zmaj ponovno razpravljale vse politične organizacije in delavski svet, sprejeta stališča bomo objavili v posebnem članku in posredovali na vse pristojne nivoje. nerazumljivo V glasilu ISKRA štev. 35 od 3. septembra 1977 je bila objavljena pobuda družbenega pravobranilca v zvezi s sklepom Skupščine SOZD Iskra z dne 19. aprila 1977 in katero smo v našem glasilu objavili že v junijski številki. V naslednji številki vas bomo informirali o nadaljnjem razvoju dogodkov. Urednik Glasilo ISKRA je, kljub rednemu tedenskemu izhajanju objavila pobudo z nerazumljivo zakasnitvijo in še to brez naslova, nekako "skrito" pod fotografijo slovenskih Korošcev s transparenti, ko se protivijo proti naj raznovrstne j šim pritiskom. My STATUS ZMAJA V ISKRI 1975: Delovna organizacija ZD 1976: Temeljna organizacija ZD^ 1977: Delovna organizacija ZD 1978: ??????????????????????? naša stališča ! birokratskem pristopu reševanju Zmajevega "problema" in njegove vključitve v SOZD. V to nas posebej navaja dejstvo, da se z nami dosedaj ni nihče dogovarjal, ponudil, predlagal, svetival ali kako 6. oktobra se je sestal politični aktiv tovarne baterij Zmaj ter oblikoval stališče naše delovne organizacije do predloga sklepa skupščini SOZD glede organiziranosti Zmaja. 0 oblikovanih stališčih na političnem aktivu je razpravljal 7»oktobra tudi delavski svet ter jih potrdil, posredovana pa so bila delegatom skupščine SOZD Iskra. Stališča delovne organizacije ZMAJ do predloga sklepa skupščine glede organiziranosti: Po prejemu gradiva za sejo skupščine, so se sestale družbeno politične organizacije in delavski svet Zmaja ter zavzele stališče do predlaganega sklepa in obrazložitve z zahtevo, da se jih posreduje delegatom skupščine pred sejo. 1. Delavci Zmaja smo proučili svoj položaj v DO IEZE in smo po sprejetju zakona o združenem delu našli potrditev o ustrezni organiziranosti Zmaja kot DO (546. člen ZZD). Poleg tega smatramo, da nobena DO v SOZD Iskra z našo odločitvijo ni bila in ne bo oškodovana, ker niti TOZD v DO IEZE, iz katere smo ee izločili, niso uveljavljale kakršnekoli škode, ki bi jo Zmaj s svojo izločitvijo povzročil. skupščini SOZD Iskra je omenjena profesionalizacija elementov. Tako stališče diskvalificira delavce Zmaja pri njihovih pravicah, da bodo svoj razvoj kreirali sami po načelu, da bodo plani vsklajeni z drugimi subjekti planiranja, da bo upoštevan družbeni interes za nadaljnji razvoj in krepitev materialne osnove dela in da raarojni interesi ne bodo ogrožali drugih. Delavci Zmaja se namreč nikdar niso odločili za profesionalizacijo svoje proizvodnje, kot je to napisano v utemeljitvi predloga sklepa skupščine. To bi namreč na hitro lahko ogrozilo naš obstoj in razvoj. Zaradi takega pavšaliziranja delavci Zmaja sodimo o nestrokovnem in tehnokratsko- drugače predložil kaj konkretnega glede bodočega programa, ki ga poslovodni kolegij navaja v predlogu sklepa. 3. V drugem odstavku utemeljitve omenjenega predloga sklepa je tudi navedeno, da je direktor Zmaja sporočil skupščini dne 14.4.1977 stališča glede združevanja dela in sredstev v SOZD Iskra. Ob tem je bilo zamolčano, da so bile to pripombe poslovodnega kolegija DO Zmaj (na plan družb eno-ekonomske ga razvoja ZP Iskraza obdobje od leta 1976-8o ter na smernice in naloge za izvajanje plana), posredovane na predsedstvo skupščine ZP Iskra zato, ker /naslednja stran/ 2. V utemeljitvi predloga sklepa Politični aktiv Zmaja je 6. oktobra ponovno pretresal odnose med Zmajem in Iskro glede ustreznega statusa Zmaja v smislu osnutka novega samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra. /s prejšnje strani/ stališča se je DO Zmaj onemogočilo soudeležbo pri kreiranju in razpravi o osnutkih teh aktov na poslovodnem kolegiju SOZD. Šlo je torej za predhodni usklajevalni postopek na poslovodnem nivoju iz katerega je bila DO Zmaj namerno izločena. Kasneje in še pravočasno pa so bili ti akti obravnavani in pripombe sprejete na DS DO Zmaj (dne 27-5.1977) in po ustaljenem samoupravnem postopku. Skupščina SOZD je omenjene akte sprejela dne 26.6.1977 iz česar je razvidno, da je bil postopek v Zmaju povsem regularen in tudi tak, kot je bil na nivoju SOZD: poslovodni kolegij,osnutek in usklajevanje, sprejem osnutka na samoupravnem organu, javna obravnava in sprejem. DO Zmaj ni proti združevanju dela in sredstev. Ima pa pripombe na nekatere stroške, ki niso odvisni od dela, na porast teh stroškov neodvisno od zmogljivosti TOZD. Menimo tudi, da na nivoju SOZD ne bo možno uveljaviti prakso, da vsi združujemo vse, ker so interesi, povezanost z ozriom na program in trg različni. Take in podobne pripombe so imele tudi druge DO v SOZD. 4. S svojim sklepom z dne 19.4.77 je skupščina ZP Iskra ospo-ravala formalno pravico Zmaja, da se konstituira kot DO, kar je ugotovil tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki je dal pobudo za razveljavitev omenjenega sklepa. Šele dne 8.9.1977 je bil za sejo sindikata SED Izdelan s strani poslovodnega kolegija nov predlog sklepa za skupščino SOZD v zvezi s pobudo. Formalno se na sejah in raznih forumih poskuša ovreči upravičenost pobude, češ da sklep skupščine pač ni tak kot smo ga razumeli delavci Zmaja in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Nekatera dejanja in ukrepi povsem potrjujejo dejanske nesamoupravne pritiske na DO Zmaj, da se odloči spremeniti organiziranost iz DO v TOZD brez vseh argumentov, ignorira in neupošteva pa se dejstvo, da smo DO. To nam povzroča škodo, ki se izraža v tem, da se službe na nivoju SOZD z DO Zmaj ne dogovarjajo o delu in ker ni dogovorov se tudi dela ne opravljajo (razen del po posebnih naročilih in posebnem plačilu). Betoniranje stranskih stebrov proizvodne hale nad kletjo Sporni sklep skupščine, kakor tudi na novo predlagani sklep nalagata delavcem DO Zmaj, da v času razprav o samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD Iskra ponovno ocenijo pravilnost svoje samoupravne organiziranosti in stalšča glede združevanja uskladijo z ostalimi DO. To nam je bilo v času usklajevanja tez za sestavo samoupravnega s porazuma onemogočeno. Naša pismena pripomba, ki se nanaša na status, kljub intervenciji delegata na odboru za spremljanje izvrševanja programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v ZP Iskro ni bila vključena v zbirni prikaz pripomb, češ da bo to vprašanje reševala skupščina ZP. Delegati ostalih DO se v času usklajevanja tez niso izjasnili, v čem je njihov pomislek, da Zmaj ne more biti organiziran kot DO v SOZD Iskra. Tako ni bilo možno preverjati interesov drugih DO za tščkšno ali drugačno organiziranost Zmaja. Delavci Zmaja smatramo, prirastkom dohodka, ne pa z enkratno nagrado. 3. Kjer relativna razmerja med delovnimi prispevki posameznih združenih delavcev ekonometrijsko izražamo v točkah, vrednost točke izračunavamo iz količine sredstev, ki smo jih razporedili za osebne dohodke iz dohodka. V takem primeru ne moremo povečevati osebnih dohodkov s povečevanjem števila točk, ker tako ob nespremenjeni družbeni produktivnosti in nespremenjenem dohodku vrednost točke samo zmanjšujemo. V praksi jo obračunavamo iz obračunske tarifne postavke, ki na ta način deluje kot cena za delovno silo. Šele zakon o združenem delu postavlja za osnovo tako oblikovan delavčev delovni prispevek, ki je zunaj tržne vrednosti." V naslednji številki bomo obravnavali konkretne osnove in merila za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in za prisvajanje osebnega dohodka, ki jih bomo morali do konca leta vgraditi v samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke v delovni organizaciji. F.Smolič pišite v naš glas dopolnitev naših aktov Vsklajevanje samoupravnih internih aktov z določili Zakona o združenem delu Zakon o združenem delu /ZZD/ zavezuje vse organizacije, da vskladijo interne samoupravne akte z določili tega zakona. V naši organizaciji je bila imenovana komisija, ki je ugotovila, katere akte bo treba sprejeti na novo in katere samo delno dopolniti. V zvezi s tem je sprejela rokovnik in zadolžila posamezne strokovne delavce, da pripravijo predloge. Upoštevaje, da smo že v zadnjem četrtletju tega leta poglejmo, katere interne akte moramo vskladiti do 1. januarja 1978. 1. samoupravni sporazum o združevanju dela v DO, 2. statut delovne organizacije, 3. samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje prihodka, dohodka in čistega dohodka, 4. samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, 5. pravilnik o osnovah in merilih vrednotenja dela. Imenovana je bila posebna komisija z nalogo, da do 30.9.77 prouči možnosti organiziranja temeljne organizacije ZD v naši delovni organizaciji. Delo v zvezi s tem je v zaključni fazi. Ugotovitve te komisije bodo služile za osnovo oblikovanja osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju dela v DO in statuta. Na internih aktih, navedenih pod točkami 3 do 5 dela posebna komisija v okviru delovne organizacije in SOZD-a, kjer je tudi naš predstavnik. Ta skupna komisija vsklajuje vprašanja, ki se pojavljajo po posameznih DO, spremlja delo komisij v DO in pripravlja osnutek skupnega samoupravnega sporazuma, ki naj bi določal le enotne kriterije za izdelavo posameznih aktov. Ugotovili smo, da je nemogoče do 1. januarja 1978 uvesti delitev OD v skladu z vsemi določili ZZD in zato smo se odločili, da jih realiziramo postopno. Do 1.1.1978 bomo s sodelovanjem Biroja za industrijski inženiring vpeljali vrednotenje delavčeve učinkovitosti, vzporedno s tem pripravljali predlog spremembe samoupravnega sporazuma in katalog delovnih opravil. Tako bi v letu 1978 uveljavili v naših aktih vsa določila ZZD v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov. Poleg že naštetih internih aktov bo potrebno v letu 1978 vskladiti še akte s področja depotnih.razmerij in druge pravilnike. Čakajo nas torej zelo zahtevne naloge, ki jih bomo uspešno rešili le s sodelovanjem nas vseh. Zato je dolžnost vsakega posameznika, da v skladu s svojimi sposobnostmi pomaga pri oblikovanju predlogov, oziroma pri obravnavi in sprejemanju že izdelanih predlogov. Glažar J. Iz proizvodnje bo vhod v garderobe po stopnicah navzdol. V ozadju upravno poslopje. raju ip iitiiiiiiiij »Hun ■« *vei uw mi «ra iihif**« »__: j __zlr: Nova proizvodna hala je podkletena, kjer bodo med drugim tudi sanitarije ter ženske in moške garderobe na drugi strani. Po stopnicah navzgor bo vhod v proizvodne prostore, po katerih se te dni pride na že betonirano ploščo. Do konca meseca oktobra bodo stebri v celoti končani. Vzporedno s tem je v zaključni fazi betoniranja tudi jašek za dvigalo. gradimo novo Ko smo - vam v junijski številki našega glasila poročali o gradnji nove Zmajeve tovarne v Stegnah, smo večinoma govorili o izkopu in temeljih obeh objektov, to je proizvodne hale in upravnega poslopja. Slučajni obiskovalec gradbišča pa lahko te dni opazi veliko spremembo oziroma napredek v gradnji. Poslovna stavba s kletjo, pritličjem in enim nadstropjem je v sklletu že gotova. Pravtako potekajo opravila na strehi, v kletnih prostorih, ki so v celoti že pregrajeni po načrtu, pa delavci ometavajo stene s finim ometom. Pritličje in nadstropje sta sicer brez zunanjih in vmesnih sten, stopnice pa so na grobo betonirane. V pritličju poslovne stavbe bo v smeri proti Šentvidu jedilnica in nedvomno se bodo pri malici spočile oči ob pogledu na Šmarno goro. Toliko lahko omenimo o gradnji, ki je v tej fazi izključno sestavljena iz betoniranja in montaže betonskih elementov. Vendar, kot nam je zatrdil delovodja, bo do zime celotno gradbišče pod streho. Na teh stebrih v podkleteni hali bodo naši novi proizvodni prostori tovarno Slišali smo, da so izbrani že vsi izvajalci obrtniških del in zbiramo ponudbe za ureditev okolice. Sedanje skladišče v lani zgrajenem objektu pa bo treba dokončno urediti,zato že zbiramo ponudbe za ustrezno rešitev s predpostavko, da se izkoristi višina vskladiščevanja do šestih metrov. Do konca meseca oktobra moramo že vedeti, kakšen bo način in kdo bo izvajalec. 0 tem vam bomo najlaže kaj več poročali v naslednji številki glasila, v tej pa vam skušamo predočiti gradnjo novega Zmaja s precejšnjim številom fotografij. My V končni fazi bo asfalt prekrival podhod med upravo in proizvodnjo september, kakršen še nikoli ■ ei 12. september: Uradna in svečana predaja načrtov za linijo 3K 12 razvojnega sektorja službi vzdrževanja 23. september: Uradna otvoritev doma izdelanega stroja paperlined za baterije 2 R lo v Šentvidu 29. september: Uradna otvoritev doma izdelanega montažnega stroja za baterije E 2o. So dogodki v našem vsakdanjem delovnem življenju, ki nenadoma z vso močjo zablestijo v odsevu široke palete naših prizadevanj in končnih uspehov in katerim namenimo ustrezno popularnost. In prav je tako. Pa vendar se je v letošnjem letu dogajalo nekaj pomembnega, izredno uspešnega, morda nekoliko prikritega in še vedno premalo znanega. Ovrednotenju teh manj znanih in izrddno pomembnih uspehov namenjamo naslednji sestavek. ljansko proizvodnjo baterij, smo izdelavo baterij 2B lo prenesli v obrat Šentvid, koder smo nadaljevali oziroma dopolnjevali obstoječo tehnologijo formiranja celic E lo. Še pred mesecem dni smo videvali prizore posameznih delovnih operacij, ki so za ljubljanske delavce že zdavnaj utonili v pozabo, kot na primer "prešanje" mošnjičkov, povijanje in vezanje na "francoski" stroj, parafini ran je, namakanje v elektrolitu in slično. V tehnološkem oddelku razvojnega sektorja pa so se že dalj časa ukvarjali s problemom, kako modernizirati formiranje členov E lo in izboljšati kvaliteto 3 voltne baterije. Nosilec naloge je bil V Šentvidu že delajo baterije 2E lo po sistemu paperlined. Takšno novico je bilo v zadnjih dnevih in še to večinoma v strokovnih krogih večkrat slišati. Posredovana je bila z zanosom uspeha, čutiti pa je bilo preveč skromnosti, da bi' jo priobčili v našem glasilu brez vseh ostalih okoliščin, med katere nedvomno sodi tudi spoznanje, da smo v Zmaju dokončno odpisali zadnje ostanke tehnologije za formiranje členov, ki je bila v rabi od ustanovitve Zmaja. Leto uspehov v obratu Šentvid Ko smo pred leti adaptirali in pretežno avtomatizirali ljub- V petek 23. septembra so v Šentvidu dokončno ukinili zadnja ročna dela na formiranju celic E 10, ko je začel delovati v Zmaju izdelan stroj za tehnologijo paperlined. Dokumentacija za linijo 3R 12 je gotova. Camernik Janez /desno/ kot nosilec naloge predaja gradivo Mrhar Francu /levo/kot vodji službe vzdrževanja v realizacijo. Srebotnik Franc, ki je s dodelave! uspešno opravil tehnološko rešitev, nakar je zadevo prevzel konstrukcijski oddelek z nosilcem naloge Šalej Tonetom, ki je v končni fazi tudi sam opravil vsa dela v mehanični delavnici. Pri vsem tem pa je treba še posebej podčrtati ugotovitev, da so delavci v Šentvidu prispevali velik delež pri uvajanju stroja in osvajanju nove tehnologije. Odraz prizadevnosti tega Zmajevega obrata je ravno v dobrih pogojih sodelovanja s konstruktorji in tehnologi. Takšni pogoji pa vodijo k hitrejšemu napredku nasploh. V petek 23. septembra letos je bila v Šentvidu nekoliko praznična in dokaj skromna slovesnost ob novem stroju. Ob prisotnosti direktorja Zmaja Milana Slemnika in njegovih ožjih sodelavcev smo "uradno" začeli s proizvodnjo baterij 2E lo po sistemu paperlined ter od tega dne dalje začeli izdelovati 3 voltne baterije, ki po kvaliteti še nimajo konkurence v Jugoslaviji. Sicer pa je treba ob tej priložnosti nanizati še nekaj uspešnih dosežkov, ki so rezultat medsebojnih prizadevanj med razvojnim sektorjem in proizvodnjo v Šentvidu. Poleg 9 voltne baterijein pravkar opisane 2E lo baterije je treba omeniti še elemente S 4 v lični plastični embalaži, ki je zamenjala dosedanjo kartonsko z bitumenskim pokrovom. Omeniti je treba še baterije za električne pastirje ter baterije z napetostjo 13,5 voltov za posebne namene. Pri slednjih predvidevamo skokovit porast v potrošnji. Čeprav bomo o teh baterijah podali nekaj več podrobnosti kdaj prihodnjič, je treba že zdaj omeniti, da ni sprememba samo po zunanjem iz-gledu, čeprav je privlačna zaradi lične plastične embalaže, ampak so bile uresničene zahteve po novih konstrukcijskih in tehnoloških spremembah, kar se bo v končni fazi odrazilo v odlični kvaliteti in nazadnje tudi pri občutnem prihranku. Lahko trdimo, kot je izjavil vodja razvojnega sektorja Jože Lavrin, da smo v letošnjem letu posvetili več pozornosti tehnologiji baterij v Šentvidu, kot za ljubljansko proizvodnjo. To pa smo tudi vsi želeli. Avtomatizacija linije 3B 12 Že dolgo vrsto let govorimo o avtomatizaciji linije 3R 12 in sicer od montažnega stroja do etiketiranja. Spajanje - vezanje baterij, merjenje, pokrivanje, pritiskanje kontaktov in delomazalivanje z zalivno maso so stare delovne faze v tehnologiji, katerim merimo čas z desetletji. Že številnim strokovnim ekskurzijam in drugim obiskovalcem smo vsakokrat napovedovali za prihodnje leto avtomatizacijo zastarelega načina izdelave ploščatih baterij, toda nikakor ni hotelo napočiti leto uresničitve. Zdaj pa se je nekaj premaknilo... "Slišala sem, da se bo naša linija modernizirala", mi je rekla neki dan Zorc Genovefa, "vezalka", ki že 15 in več let kot še nekatere druge sodelavke, spaja člene v baterije s plinskim spajalom. "Ees je," sem potrdil. Trditev je upravičena, kajti razvojni sektor Zmaja je dokončno in uradno predal celotno dokumentacijo službi vzdrževanja, da praktično uresniči zamisel in načrte. Ko sem tistega dne, bilo je 12. septembra letos, stopil v /naslednja stran/ /s prejšnje strani/ september sobo direktorja, sem na mizi zagledal debele fascikle, v katerih so bili zloženi in vpeti nažrti nove avtomatizirane linije 3« 12. Vodja proizvodnega sektorja Primožič Bojan, vodja službe vzdrževanja Mrhar Franc in vodja mehanične delavnice Žagar Anton na eni strani ter vodja razvojnega sektorja Lavrin Jože s sodelavci in glavnim nosilcem naloge čamernik Janezom na drugi strani, so pravkar prisluhnili direktorju Zmaja Milanu Slemniku, ko je s posebnim poudarkom omenil današnji trenutek, ko je razvojni sektor dosegel uspeh in izdelal projekt avtomatizirane linije baterij 3® 12. S tem dnem -je dejal - je dana naloga strokovnjakom v službi vzdrževanja, da projekt uresničijo. Šele s to drugo opravljeno nalogo bo uresničena celotna pot od zamisli v razvoju do realizacije v proizvodnji, ko bo sleherni neposredni proizvajalec na liniji 3R 12 s svojim novim načinom dela občutil vse prednosti, ki jih lahko nudi avtomatizacija in modernizacija in še posebno tedaj, ko se bo zavedal, da je stroj in celotna linija od zamisli do izvedbe last vseh naših sodelavcev. Celotno linijo s sklopi posameznih delovnih operacij ni možno kupiti na tržišču kot na primer razne obdelovalne stroje. Za takšno linijo, ki je specifična za neko baterijsko proizvodnjo, upoštevaje že obstoječo tehnologijo in druge zahteve, je potrebno posebno naročilo za izdelavo željenega stroja. Dobavni rok je izrddno dolg, da o visoki ceni ne govorimo. Tega smo se zavedali tudi v Zmaju. Zato je že pred časom Lavrin Jože podal neke osnovne projektne rešitve in jih v celoti tudi opravil. Za tem je čamernik Janez prevzel nalogo, da projekt dokumentirazz ustreznimi konstrukcijskimi rešitvami. Pri tem obsežnem delu so sodelovali tudi drugi sodelavci, še posebej Končan Jure. Ha liniji 3R 12 samo dopoldne Linija 3R 12 s sinhronizirano brezstopenjsko regulacijo bo imela kapaciteto tolikšno, kot oba avtomagregata skupaj. To pa z drugimi besedami pomeni, da bo na tej liniji potekalo le enoizmensko delo. Nova linija 3B 12 bo sestavljena iz dveh strojev, ki bosta med seboj povezana in sinhronizirana. Prvi stroj bo zajemal delovne faze od avtomagregata do vključno za- livanja z zalivno maso. Drugi stroj pa bo zajemal ostalo od pokrivanja do etiketiranja. Za prvi stroj so načrti izdelani oziroma oddani, kot smo pravkar omenjali, dočim je za drugi stroj treba v razvoju izdelati še zadnje konstrukcijske detajle, nakar sledi še izdelava risb. Kot je bilo slišati prognozo, bo prvi stroj, ki po obsegu dela ali težavnostni stopnji predstavlja skoraj 8o odstotkov kompletne linije, nared že 1. septembra prihodnjega leta oziroma v novih proizvodnih prostorih v Stegnah. Za drugi stroj pa predvidevajo, da bo k prvemu priključen letn dni kasneje. Priprava na začetek linije 3B 1? Vodja službe vzdrževanja Mrhar Franc pa je v začetku oktobra za naše glasilo povedal, da so že resno v teku potrebne Drčar in Slak zaključujeta delo na doma konstruiranem stroju R 20 predpriprave. Vse večje dele -je dejal - nameravamo dobiti zunaj Zmaja,,kot so mize in razni nosilci. Pripravili in že oddali smo tudi seznam za strojne elemente, katere je moč dobiti v trgovinah ter oddali tudi seznam materialov ki jih bomo uporabljali doma za izdelavo posameznih delov, kakršne tržišče ne pozna. Za celoten potek del na liniji 3R 12 bo izdelan mrežni plan izdelave in treba je podčrtati dejstvo, da bo to prvi mrežni plan v Zmaju za izdelavo nekega stroja. Konec ročne montaže baterij R2o Minuli mesec, v četrtek 29. septembra je bila v mehanični delavnici "generalke" doma izdelanega montažnega stroja za baterije E 2o. Ob prisotnosti sodelavcev iz razvoja, proizvodnje in kontrole je bil zabeležen trenutek novega uspeha Zmajevih konstruktorjev in iz-vajalcev. Montažni stroj E 14, ki nam že nekaj lettmspešno finalizira člene E 14 in smo ga prav tako izdelali doma po načrtih Jožeta Lavrina, je ta dan dobil mlajšega "brata", ki je po konstrukcijskih rešitvah in dopolnitvah ter po lični in lahkotnejši izdelavi izreden dosežek domače strojne delavnice. Za montažni stroj E 2o je bilo morda uporabljenih kakšna četrtina načrtov od stroja E 14. Izkušnje delovanja, slabe in dobre točke obratovanja stroja E 14 so bile prenešene na Mrhar Franca, ki je bil tedaj še v razvojnem sektorju in se zavzeto lotil novih konstrukcij. Po odhodu v službo vzdrževanja je ddo dokončal Černe Andrej. Lahko torej rečemo, V Zmaju, v razvojnem sektorju- konstruiran in v tehničnih delavnicah izdelan stroj bo za vedno iznodrinil Sočna dela pri finaliziranju baterij R 20 da je imel stroj E 2o kar tri konstruktorje, vendar ne moremo mimo priznanja, da je Mrhar Franc opravil pretežno glavno delo. Na "generalki", ko je stroj pred očmi mnogih opazovalcev izdelal nekaj sto baterij, so zaskrbljeno spremljali potek in se ob koncu veselo nasmehnili trije junaki: Drčar Jernej, Slak Jože in Hočevar Drago z vodjem delavnice Žagar Antonom so slavili delovno zmago. Uspelo je! Novo pakiranje bateri.i Po nekaterih začetnih težavah, predvsem zaradi uvajanja dela in iskanja ustreznega materiala je v proizvodnji že zadovoljivo stekla nova, do sedaj nepoznana delovna faza na zaključku posameznih linij. Gre za ukinitev vlaganja baterij v kartonske envelope in uvedbo novega načina pakiranja v krči jivo polietilensko folijo. Baterije položimo na karton, ki služi za dno. Takšno enoto vložimo v prazno polietilensko folijo, zavarimo, nakar potuje skozi toplotno komoro, v kateri se folija skrči. Enota baterij se zaradi zahtevane kompaktnosti lahko takoj vlaga v embalažni karton. Naprave "mini pak" smo kupili v "Belišču" in predstavlja velik prihranek pri envelopah. My Tudi za formiranje členov H 10 je stroj izdelan v Zmaju povedali so ... Mrhar Franc, vodja službe vzdrževanj a: Ustrezna stopnja organiziranosti dela v delavnici je nujna, če hočemo izvajati zahtevna dela in uspešno realizirati načrte našega konstrukcijskega dela v razvoju. Vendar ne smemo prezreti, da so sedanji pogoji dela z delno razširitvijo, ustreznim strojnim parkom in dobrim kadrom v delavnici predpogoj, da naše zamisli uspešno uresničimo. Medsebojni odnosi kot tudi odnos do dela slehernega posameznika v mehanični delavnici je v sedanjem trenutku jamstvo, da bomo poleg že doseženih zadnjih rezultatov zanesljivo in uspešno uresničili načrte za novo linijo 3R 12. Lavrin Jože, vodja razvojnega sektorja: Priznati je treba, da sedanja zmogljivost delavnice dosega stopnjo, kakršno smo si želeli že mnogo let. V razvojnem sektorju, tako v tehnološkem kot tudi v konstrukcijskem oddelku vidimo, da naša prizadevanja niso zaman. Zavedamo se, da naši načrti ne bodo obležali v predalu, ampak bodo realizirani v delavnici, za kar je treba pohvaliti strojnike za dosežene uspehe z željo, da tudi v prihodnje vložijo svoje znanje in sposobnosti v izdelavo novih strojev. Milan Slemnik, direktor Zmaja: V septembru mesecu smo zabeležili znatne uspehe, ki se nanašajo na realizacijo strojev in naprav za baterijsko proizvodnjo. To pa ni slučaj, kajti že nekaj let načrtno investiramo v kadre in sredstva za lastno proizvodnjo strojne opreme in delovnih naprav. Zaradi raznih subjektivnih in objektivnih razlogov v preteklosti smo končno le lahko zadovoljni, da smo naše zamisli začeli tudi praktično uresničevati. Posebno v usmeritvi v lastno konstrukcijo strojev in delovnih naprav pa vidim daljnosežno poslovno usmerjenost, pri čemer bomo vedno manj odvisni od inozemske konkurence. Pri -tem je treba takoj dodati, da stroje in delovne naprave konstruirajo in izdelujejo predvsem baterijske tovarne. Razume se, da naslonitev na lastne umske in fizične sposobnosti in zmogljivosti niti ni poceni. V zadnjem obdobju doseženi uspehi na tem področju in pripravljalna dela na novih strojih in proizvodnih linijah pa zahtevajo posebno priznanje. Mislim, da smo lahko ponosni in to še zdaleč ni neskromnost, če javno pohvalimo konstruk-terje, izvajalce in vodstvo obrata vzdrževanja, katerim vsem je uspelo v predvidenih rokih končati in uresničiti zahtevne delovne naloge. V prihodnjem obdobju bomo organiziranosti, opremljenosti in drugim prijemom v tehnični delavnici polagali še mnogo več pozornosti s posebnim poudarkom v novem okolju, v novi tovarni. «7 Slak Jože, Drčar Jernej in Hočevar Drago in zadovoljen nasmeh vseh treh oh uspešnem zaključku novega stroja za montažo baterij R 20 preizkus znanja V mesecu septembru so, po preteku predpisanega roka dveh let, delavci naše organizacije zopet opravljali preizkus znanja iz tvarine varstva pri delu. Po uveljavitvi novega zakona o varstvu pri delu (197^) je v zadnjem Sasu izšla vrsta spremljajočih predpisov, ki tehnično urejajo predvsem vprašanje periodičnih preizkusov delovnega okolja, pregledov delovnih priprav in naprav in izdajanja javnih listih -pismenih izjav, strokovnih ocen certifikatov ipd. Zakon o vodah, o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, ter o varstvu zraka, zadajajo s smernicami temeljnega družbenega plana Slovenije za obdobje 1976 -198o zajeten kup nalog tudi na področju varstva človekovega okolja. Prav zaradi teh novih nalog, za katerih izvajanje so seveda še posebej odgovorni vodilni delavci, je Inštitut za varstvo pri delu Maribor ponovno preizkusil znanje iz tvarine varstva pri delu. Preizkus so opravljali vsi vodilni delavci, konstruktorji in tehnologi ter vodstveni delavci, vsega 41 delavcev. Bo konca leta bodo seveda opravljali preizkus tudi vsi ostali delavci, ki opravljajo oz. nadzorujejo dela s povečano nevarnostjo za zdravstvene okvare in poškodbe. Ti bodo morali pokazati znanje o najprimernejšem načinu dela, ki zagotavlja varno delo, pred interno komisijo. Z.Podržaj «o„ j i>|i*Bm9ldoiq O lissie novo ime glasila ? Po daljšem premoru je pred nami zopet nova številka našega glasila. Verjetno vas je razveseljivo presenetila nekoliko spremenjena oziroma izboljšana kvaliteta glasila s posebnim poudarkom na večji jasnosti in izgledu fotografij. K temu je botrovala naša odločitev, da preidemo na drugo tehniko razmnoževanja, saj je dosedanji način tiskanja že krepko prerasel naše prvotno zadovoljstvo in še posebej, če se ozremo na zadnje številke glasil, v katerih so s slik sijali nerazumljivi in pošastni stvori. Sicer pa presojo in oceno prepuščamo vam. Želja da kakšna beseda, pohvalna ali kritična in morda še kakšen predlog zaide tudi do urednika, ostane. Uredniški odbor glasila pa je razmišljal tudi o možni spremembi imena našega glasila. Zakaj??? Prva številka, tedaj še ciklostiranega glasila NAŠ GLAS je izšla meseca avgusta 1966. leta. Čeprav je od tedaj preteklo že veliko let in si pod pojmom NAŠ GLAS v trenutku predstavljamo naš tovarniški časopis, le ne moremo trditi, da ima sedanje ime neko tradicionalno smiselno in pojmovno označbo naše prvobitne dejavnosti, da ima kakršenkoli namig, ki bi dal vsaj približno slutiti del ali celoto našega proizvoda. Skratka, ime našega glasila bi moralo predočiti našo delovno organizacijo. voneit' saovossIN {£xt&9r.rif 0918 r r<3jy^j v irifneo Še v tem letu bomo izdelali nov pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdajanju glasila ter ga ponovno prijavili pri Sekretariatu za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SB Slovenije. Zato je priložnost, sa spremembo imena glasila vnesemo že v novi pravilnik. Mnenja smo, da bi novo ime bilo sestavljeno iz ene besede oziroma dveh krajših besed. Čeprav smo že zabeležili neke ideje, bi bilo prav, da bi pri oblikovanju novega imena našega glasila sodelovalo večje število predlagateljev. Zato ima vsakdo od vas priložnost, da idejo pismeno predloži uredništvu glasila najkasneje do 25. novembra letos. Pričakujemo vaše sodelovanje 1 Urednik mitiiiiniiimuniiiaii GROSUPLJE p. o. O problematiki glasil /Izgovora Franca Šetinca na srečanju urednikov v Kliničnem centru v Ljubljani./ GLASILA ZDRUŽENEGA DELA NE SMEJO DOVOLITI, DA BI BILA ADVOKATURA KATEREKOLI SKUPINE V TOZD Že prej sem dejal, da je pri nas še vedno precej nezaupanja v delavce. Zato tudi marsikdaj slišimo pripombe, češ ce delavci premalo zanimajo za samoupravno in politično delo po službi in da tisti, ki se vozijo z avtobusom, radi pobegnejo na avtobus, da niso pripravljeni čakati, odtod tudi njihov sklep o nezainteresiranosti delavcev. Tu je treba stvari pogledati do dna, da bi ugotovili, da ima ta navidezna nezainteresiranost svoje globlje vzroke. Ko se z delavci začnemo pogovarjati o dohodku, se vprašajmo, ali se pogovarjamo abstraktno o dohodku ali pa se pogovarjamo o dohodku, kakor ga občuti delavec na svojem delovnem mestu, v svoji skupini, kjer se kažejo vsi problemi. Tu je njegova izkušnja, pozitivna ali negativna, in tu se morajo začeti pogovori o njegovem interesu, da bi ga vodili do višje ravni abstrakcije, posploševanja problemov, interesov in potreb kolektiva« Ne more pa biti pot obratna, da se začnemo abstraktno pogovarjati o dohodku, o programu itd. Informacija mora biti objektivna in mora kritično osvetljevati pojave in procese. Naša glasila ne smejo v nobenem primeru pristati na to, da so advokature katerekoli skupine v temeljni organizaciji združenega dela. Morajo se boriti proti poskusom, da bi ta sredstva spreminjali v sredstva manipulacije ali demagogije. Skupaj s subjektivnimi silami, zlasti z zvezo komunistov in sindikati, se moramo bojevati proti temu, da bi s pisanjem v glasilih lakirali stvarnost, da bi stvarnost prikazovali drugačno, kot je v resnici. Poglejmo, kako je bilo v delovnih organizacijah, kjer so bile prekinitve dela, in vzemimo časopise ter poglejmo nekaj številk, kako smo pisali pred krizo, pred pretresom. Ali je iz pisanja sploh možno zaznati nekatere probleme, ostra nasprotja in podobno v določeni delovni organizaciji? To je zelo pomembno vprašanje. Ustvariti namreč moramo možnosti, da bodo glasila kritično osvetljevala probleme in pojave, da bodo imeli torej tudi tisti delavci, ki včasih ostro izra- žajo svoje nesoglasje, možnost, da povedo svojo kritiko prek teh glasil, da opozarjajo na probleme in da terjajo njihovo razreševanje, da se tako ognemo ostremu konfliktu in da najdemo demokratičen način razreševanja protislovij in urejanja problemov v delovni organizaciji. Seveda vsega tega ne zmore kolektiv sam, urednik in njegovi sodelavci sami. To je odvisno od tega, koliko se časnik, glasilo delovne organizacije, opira na širši kolektiv, na delavce, na subjektivne sile. Bolj ko je povezan s celim kolektivom, z vsemi delavci, toliko močnejša je njegova hrbtenica in toliko večjo podporo ima proti poskusom spreminjanja teh glasil v advokature in v sredstvo manipulacije itd. Seveda pa s tem nočem reči, kako vsem našim glasilom preti nevarnost, da postanejo sredstva manipulacije. Po stopnicah navzgor, iz garderob v proizvodne prostore letovanje n V letošnjem letu so naši delavci lahko letovali na Dugem otoku, v Bašaniji in na Uskovnidi. Veliko zanimanja za letovanje je bilo ravno za Bašanijo, saj so bile v času sezone kapacitete loo % zasedene. Pritožb na letovanje ni bilo saj smo -pred sezono zamenjali dotrajani inventar, ter poskrbeli za to, da so se delavci v času dopustov kar najbolje spočili. Dugi otok je bil v času sezone ravno tako zaseden. Edina pomanjkljivost letovanja na Dugem otoku je ta, da je daleč, ter da ni v samem naselju urejeno zdravstveno poslovanje. Saj se vsaka mati boji, da ji ne bi zbolel otrok, zato se delavci tudi niso v tolikšni meri odločali za letovanje na Dugem otoku. Uskovnica je bila v letošnji sezoni zasedena, k temu je veliko pripomogla organizirana akcija sindikata. Delavci so z letovanjem na Uskovnici bili zadovoljni, saj imajo veliko možnosti da hodijo na daljše in krajše izlete v okolico. SOB postani član samopomoči Druga skupina Zmajevih dopustnikov z družinami pred našim domom v Bašaniji od 1. - 10. julija letos. Minilo je poletje Zaprla so se vrata našega počitniškega doma "Zatišje" v Savudriji. Zaključena je sezona 1977. Minili so letni dopusti in z morja smo se vrnili z različnimi vtisi, večinoma s prijetnimi spomini in prilično zadovoljni. Omenimo naj, da na uredništvo ni prispelo nobeno pismo z morja, z letovanj in izgleda -po tem sodeč, da je bilo vse v najlepšem redu. Pa vendar ni tako. Še so pomanjkljivosti, ki jih moramo odstraniti in tokrat naj omenimo le naše sobe in sanitarije. Zabeležili smo nekaj razbitih senčnikov stropnih ali stenskih luči, preluknjano mrežo na oknu, poškodovano lestev, manjkajoči končniki na karnisah, že skoraj ne- uporabna ogledala in še nekaj malenkosti. Predvsem pa bo za prihodnje leto potrebno prebeliti sobe ter rešiti problem vlage v tistih sobah, ki mejijo s sanitarijami. V sobah z umivalniki odpadajo številne ploščice. Sanitarije pa je nujno potrebno v celoti presnoviti in dopolniti. Čas je, da se že sedaj dogovorimo, kaj in kako bomo popravili in kaj dopolnili. Pri tem bi lahko sodelovali vsi z željo, da bi nam tudi v prihodnjem poletju na letovanju bilo čim prijetneje, v naše skupno zadovoljstvo. My novi proizvodi Velika večina izdelkov široke potrošnje se spreminja; v mislih imamo kakovost, uporabnost, oblikovno rešitev, pa tudi druge elemente, kot so: cena, varnost, sposobnost skladiščenja in druge posebnosti. Vsako leto se torej na tržišču pojavi precej novih proizvodov, ki pomenijo napredek glede na obstoječe izdelke, nekaj med njimi pa pomeni lahko popolnoma nov korak v določenem tipu izdelkov in pogosto tudi uporabnost, ki je za potrošnike v splošnem nova. Beklamne akcije pa tudi sejmi prevzamejo vlogo "poučevanja" potrošnikov glede namena uporabe takšnih novih izdelkov, pa tudi panoji, makete, modeli, navodila in slično na prodajnih mestih. Novih izdelkov ni možno ustvariti v trenutku, tu mislimo predvsem na izdelave orodij in pripomočkov, dobave polizdelkov, tehnologijo proizvodnje, instruktaže določenih delovnih operacij, pa tudi uvedbe kontrole in metodologije. Vsak nov izdelek spremlja torej obdobje priprave k osvajanju proizvodnje, nato poskusno delo oz.uvajanje ob manjših serijah itd. Za izboljšane izdelke so lahko dobe uvajanja precej krajše od tistih pri novih izdelkih. V splošnem pa tudi beseda novi izdelek pove premalo, saj lahko pomeni, da je to nov izdelek določene tovarne oz. združenega podjetja, ali pa je ta izdelek nov za neki določeni trg npr. območje neke države ali pa je celo popolnoma nov v svetovnem merilu. Ta noviteta je pogosto zelo pomembna, zlasti za prodor na tuja tržišča, prodajo licenc in znanja (know-how). Ob vsem tem pa moramo upoštevati tudi prednosti,ki jih nudi takšen nov izdelek, ter v vse to vključiti še ceno, kakovost, servise, morebitno montažo ter zalo- ‘ ženost trga z nadomestnimi deli. Za uspešen prodor na tržišče pa je cela vrsta drugih dejstev: kupna moč potrošnikov, določene modne muhe oz. navade, izredna uporabnost izdelka, pomen prestiža itd. Ta spremljajoča dejstva nikakor ne gre podcenjevati. Nekatera tržišča temeljijo samo na teh rizikih presenečenja in na trenutnem masovnem prodoru na trg, da se šokira konkurenco in ustvari pojem "imena firme" oz. nove kvalitete. Kakor že rečeno pa so si tržišča zelo različna tako po državah, deželah in kontinentih. Različne so si tudi potrebe: ponekod so problemi že s hrano, pitno vodo ali celo prenaseljenostjo, ter se ob takšnih osnovnih problemih življenja določeni sodobni izdelki popolnoma brez smisla. Povrnimo se sedaj v razmere v Evropi ter k izdelkom, ki jih imenujemo "primarne galvanske celice in baterije". Tudi na tem področju se še vedno pojavljajo novi izdelki, tu mislimo predvsem na baterije iz skupine drugih elektro-kemijskih sistemov pa tudi na uvedbo novih sestavin in komponent v aktivne materiale, do izboljšave električnih in drugih karakteristik npr. hermetičnost, skladiščenje itd. Vzporeden proces pa je pogosto le pomanjkljivo omenjen, to je proizvodnja baterijskih naprav, ki je tudi velikoserijska. Mnogi električni, lahko jim rečemo tudi elektronski oz. polvodniški aparati, tudi spadajo v grupo novih ali celo najnovejših proizvodov. Praviloma gre za nove zmogljivosti npr. prenosnih računalnikov ter za manjšo povprečno moč potrošnje, kjer so torej baterije še bolj dobrodošle. Nekatere naprave sootudi univerzalne, poleg baterij in prenosa je možen tudi direktni preklop Četrt na dve na velesejmu na omrežje. Baterije so namreč drage. Rastejo predvsem cene osnovnih surovin, mnoge med njimi so iz uvoza. Pocenitve bi bile sicer možne z novimi konstrukcijami ter tudi z uporabo cenejših osnovnih ali nadomestnih materialov. S tem razvojem in možnostmi pa se bavijo številni manjši ali večji razvojni, raziskovalni in drugi centri. Možnosti uspeha so razmeroma majhne, a nihče ne ukrepa. Morebitni uspeh in^prihranki nam lahko^mnogokratno povrnejo vse stroške, ki jih vlagamo v takšno delo. Ob tem pa so dostopna tudi nova spoznanja, metode in tehnike ter tehnologije, ki so pogosto uporabne tudi v naketere druge namene. Danes vemo, da je za izdelavo novih ali novejših tipov baterij potrebno teamsko delo, ki teče po več vzporednih poteh. Pogosto niso problem le nova orodja, temveč so težave tudi z osnovnimi aktivnimi materiali, ki morajo ustrezati v več pogledih npr,- čistoča, velikost zrnc, kristalna struktura itd. Tudi polizdelki lahko vse pokvarijo. Separator-ji in razna tesnila so že takšni materiali. Tehnologija in avtomatizacija proizvodnje določenih tipov primarnih baterij lahko poteka tudi postopoma ob rasti osnovne tehnologije npr.s miniaturnih diskastih celic. K delu se vključujejo tako strokovnjaki drugih profilov in tudi z različnimi pogledi in pristopi k problemu. Kakor že omenjeno pa je poleg kvalitetnegaiiz-delka in redne proizvodnje odločilnega pomena, da tržišče takšen izdelek tudi zahteva v vedno večjih količinah. P.Ž. Prejeli Mnenje ob izidu zadnjih treh številk glasila NAŠ GLAS. Zelo razveseljivo je branje o napredku gradnje nove Zmajeve tovarne. Iz tozadevnih poročil tovariša Majerja se vidi, da se je globoko poglobil v načrte bodoče tovarne ter sem prepričan, da se že sam sebe vidi v katerem prostoru bo "uradoval". Všeč mi je, da so objavljeni vsi člani samoupravnih organov, tako da vsak član lahko ve, na koga se mora v slučaju potrebe obrniti. 0 poročilu ZK pa bi lahko ugotovili, da je popolnoma jasno obrazloženo delo same zveze v tovarni in ne potrebujejo še podrobnejših poročil. Članom boviling kluba pa vse čestitke, saj so s tem uspehom dokazali, da tudi šport ni ravno od muh v tovarni. Če bi ne bilo v vsaki številki tovarlr šice Brigite, bi kar nekaj manjkalo v glasilu Zmaja. Zelo pametno se mi pa zdi, da je uredniški odbor pridobil zdravnike-specialiste, ki poučujejo vse bralce glasila o raznih boleznih današnjega časa. Seveda pa ni dovolj, da človek le na hitrico prebere tak članek, treba je tudi vzeti si nekaj časa in ga dobro "prežvečiti" kot pravimo v ljudski govorici. Prav radoveden sem pa, koliko dopisov bo tovariš urednik dobil od dopustnikov. Letos so po večini vsi dopusti - pusti! Dež na dež, veter na veter, ne pa mislim, da so nekateri le dobili tudi nekaj blagodejnega sončka in tople'morske vode. mo... Slike iz jedilnice so povsem resnične. Posebno glede kruha. Vsi smo že pozabili, koliko je bil vreden košček kruha v času med leti 19*1 do 19*5* čeprav že nekoliko pozno, pa vseeno želimo vsem šoferjem tovarne srečno vožnjo z geslom: očka, vrni se zdrav domov 1 Franjo Kristan Tovariš Kristan! Kar takoj je treba povedati, da ste edini, ne samo iz kroga upokojenih sodelavcev, ampak tudi aktivnih, ki zelo redno ocenjujete vsebino našega glasila. Omenil sem: edini! Žal tako je. Vsaka ocena, pohvalna ali kritična nas vzpodbuja za nadaljnje delo. Naš glas je spet izšel po daljšem premoru. Upamo, da je dovolj opazna izboljšana kvali-tega fotografij. Morda bomo še kaj izboljšali in spremenili, vendar o tem ne bi radi preveč korajžno pripovedovali, kar bi povzročilo prenapeto pričakovanje. Z željo in pričakovanjem po vaših nadaljnjih ocenah našega glasila vas pozdravlja Urednik ozkost ali podjetniška miselnost Dosti kritik na račun "podjetniške miselnosti" je bilo izrečenih in tudi napisanih. Vendar povprečni poznavalec tega terminusa lahko samo ogorčeno ugotavlja zakaj takšen gnev proti "podjetniški miselnosti". Če gledamo iz političnega in gospodarskega vidika našo družbo ugotavljamo, da jo obravnavamo kot celoto, to je odprto, ne pa samo z vidika enega TOZD oz. SOZD. Ne moremo se zapirati v svoj TOZD ali SOZD in zanemariti problematiko celotne družbe. Takšno gledanje bi pripeljalo do tega, da bi ugasnila vsa solidarnost med republikami in SOZDi ter TOZDi in še mnogo širše. Zato je kritika na račun "podjetniške miselnosti" upravičena, saj je tu mišljena in izražena negativna podjetniška miselnost. To pa je tisto, kar me je privedlo do tega, da skušam objasniti, kaj je "podjetniška miselnost" seveda v negativnem pomenu. Kadar govorimo o "podjetniški miselnosti" seveda ne mislimo na miselnost dobrega gospodarja, ki se kaže v skrbi za porast produktivnosti, za zniževanje stroškov, za inovacije, za boljše uveljavljanje na trgu, v skrbi za stalen dober razvoj in še marsikaj drugega. Ko govorimo o "podjetniški miselnosti" imamo v mislih nekaj slabega, nekaj nepravilnega. Vsak dan slišimo opozorila, naj se varujemo "podjetniške miselnosti". Na žalost je pri mišljenju in ravnanju mnogih prava zmešnjava o "podjetniški miselnosti". Nekateri, hoteč poudarjajo kako jim je tuja "podjetniška miselnost", pripisujejo sebi v zaslugo nekatera nastopanja, recimo v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem z drugimi temeljnimi organizacijami, medtem ko so taka povezovanja v resnici samo zelo slab poskus prikrivanja prizadevanj temeljnih organizacij združenega dela, da rešujejo z določenimi vlaganji vprašanje svojega obstoja. Mnogi preradi manipulirajo s "podjetniško miselnostjo", v skladu s posebnimi trenutnimi lastnimi interesi. Imam občutek, da mnogi sploh ne razumejo, kar govore. Vendar se mi zdi, da so stvari v zvezi s "podje-tniško miselnostjo" precej jasne in nesporne. Prepričan sem, da bi to moralo biti jasno tudi vsem delavcem naše delovne organizacije. Že danes se srečujemo pri svojih važnih odločitvah tudi s problemom "podjetniške miselnosti", še bolj pa se bomo srečavali v bližnji bodočnosti. Neodtujljiva samoupravna pravica vseh delavcev, ki ustvarjajo dohodek je razpolaganje z dohodkom. To je temeljna in zelo važna pravica. Z njo ni dovoljeno manipulirati. Če pa želimo, da bi naš delavec dejansko pravilno odločal o ustvarjenem dohodku, mora naš delavec dobro razumeti tudi to,kaj je "podjetniška miselnost". 0 "podjetniški miselnosti" bi lahko.govorili še v nekem po- sebnem pomenu. Ta bi se kazala takrat ko bi hoteli odločati o dohodku ne z nivojev temeljnih organizacij združenega dela, marveč z nivoja delovne organizacije. Pravilna delitev dohodka mora izhajati iz pravilnih samoupravnih odločitev delavcev v temeljnih organizacijah. Seveda taka pravilna odločitev zahteva v določenih primerih tudi združevanje, prelivanje ustvarjenega dohodka z drugimi OZD, toda pravica dejanskega odločanja, ne pravica do dviganja rok v potrditev, je osnovna pravica delavcev, ki so ustvarili dohodek. V tem članku ne bi želel razmišljati o taki "podjetniški miselnosti", namreč o pravi, slabi "podjetniški miselnosti." Kaj je torej ta slaba "podjetniška miselnost". Osnova njene slabosti izhaja iz mišljenja, da so delavci temeljnih organizacij lastniki sredstev, s katerimi razpolagajo. Kot lastniki bi po takem mišljenju lahko dohodek delili samo po svojih • podjetniških, ali recimo ozkih, TOZD interesih, češ, to smo mi ustvarili, to je naše, vsak naj se briga zase. Mi ne priznamo, da smo del družbenega dela, del samoupravne socialistične družbe. Saj pravijo, da z dohodkom le mi razpolagamo! Ali nas imajo za norce, ko govore, da dejansko le ne smemo v celoti razpolagati z dohodkom! Sredstva s katerimi razpolagamo, niso naša lastnina, marveč mi le z njimi upravljamo, ustvarjamo dohodek in v celoti tudi razpolagamo z dohodkom edinole mi sami. Toda, kadar razpolagamo z dohodkom, se moramo zavedati, da je ta družbeni dohodek rezultat celotnega združenega dela. Zato moramo z njim razpolagati tako, kot zahteva družbena lastnina. Pa bo kdo rekel: "Vse lepo in prav, govoriš tako učeno, da te sploh ne reeumem kaj hočeš povedati. Povej mi katera so osnovna načela razpolaganja z doseženim dohodkom, tako kot zahteva družbena lastnina! Ali so sploh te stvari jasne?" Menim, da so te stvari jasne v toliki meri, da lahko postavimo ta načela tako, da jih razume vsak delavec samoupravi jalec. Pri dejanskem razpolaganju z dohodkom moramo poudariti, da smo kot upravljale! družbene lastnine dolžni najprej ohraniti nespremenjeno vrednost sredstev, s katerimi upravljamo, zagotoviti moramo, kot pravimo, enostavno reprodukcijo osnovnih sredstev. Misliti moramo na obstoj in razvoj svoje delovne organizacije, torej najprej vlagati sredstva za svoj obstoj, ostala sredstva pa tako razporejati, da bomo z njimi dosegli največji svoj in družbeni dohod- kovni interes. "Svoj in družbenii interes" si ne nasprotujeta, marveč dopolnjujeta in pogojujeta. Ničesar ne smemo storiti, da bi začele naše organizacije združenega dela stagnirati ali propadati. Toda, zavedati se moramo, da bo zelo trpela v razvoju, če ne bo združevala sredstev za energetiko, prometno infrastrukturo itd. Večji, boljši, trajnejši dohodek bomo marsikdaj lahko dosegli edinole z združevanjem sredstev. Torej, pri odločanju o razporejanju čistega dohodka, tistega dela, ki ostane, ko smo dali svoj prispevek za davek in prispevke, moramo dati del za osebne dohodke, v skladu z družbenimi merili o delitvi osebnega dohodka. Od ostanka najprej vlagamo za eksistenčne potrebe tiste organizacije združenega dela, ki je ustvarila dohodek. Za razvoj pa določimo ostanek čistega dohodka tako, da si danes in jutri /naslednja stran/ /s prejšnje strani/ ozkost zagotovimo trdno bodočnost, bodisi z direktno razširjeno reprodukcijo v naši organizaciji združenega dela, bodisi preko raznih združevanj. Načelo je jasno! Deliti moramo tako, da si zagotovimo dobro bodočnost. Od naše presoje pa je odvisno, kaj naj ima prednost, katera je prava pot. Nihče nas ne sme siliti, da bi združevali naša sredstva, če ne vidimo v takem združevanju našega pravega razvojnega interesa. Odločitev je včasih težka, toda to odločitev morajo sprejeti le tisti, ki so dohodek ustvarili in ne drugi namesto njih. Prav ti delavci samoupravijalci pa prevzemajo tudi določen rizik za svojo odločitev. Kdor bi silil samoupravijalce na določena razpolaganja v imenu nekih višjih interesov, bi kršil načela samoupravljanja. Izven tega nečela pride občasno še solidarnostna obveza, ki je v naži družbi povsod navzoča. Kdaj torej govorimo o slabi "podjetniški miselnosti", takrat, ko bi delavci, ki so ustvarili dohodek po zagotovitvi naložb za eksistenčna vprašanja življenja svoje osnovne organizacije dela, sploh ne hoteli razmišljati o tem, da lahko preostanek dohodka najbolje naložijo za svoje interese z združevanjem sredstev, za reševanje določenih akutnih problemov gospodarske infrastrukture, ali pa zagotovitev določene proizvodnje za več koristnikov, med njimi seveda tudi za njih same in se odlo- krn - pot prijateljstva in slovenske transverzale 12. avgust - petek popoldne. Zbor pred tovarno Zmaj ob 16. uri Prijavljenih: 14 članov PD Prevoz: osebni avto. čiti po teh širših, toda tudi njihovih interesih. Koliko je navzoča "podjetniška miselnost" v naši DO? Naša DO je doslej imela vedno pravo razumevanje za reševanje problemov energetike, cest, železnice, solidarnost naložb za gradnjo raznih domov itd. Odzvali smo se pozivom za vlaganje sredstev za te namene in svoje obveze tudi pravočasno izpolnjevali. Tu si nimamo ničesar očitati. Žal pa nam očitajo iz višine SOZD Iskre in nam natrpajo vse nepravilnosti in vsa nesoglasja. Že uvodoma sem povedal, da razpolaga z dohodkom tisti, ki ga ustvarja. Potem je logično, da ne moremo pristati na vrsto za nas nerazumljivih odločitev, kot je, da plačujemo storjeno uslugo dvakrat, to je po tarifi in drugih v vidu davka. Mislim, da se takšna nesoglasja lahko odstranijo, seveda pa mora biti za to obojestransko razumevanje in popuščanje. Nujno se je treba dogovoriti in iskati poti, da se odstranijo ta nesoglasja. Ta nesoglasja niso velika, so pa napihnjena in je le malo dobre volje potrebno, da se odstrane. Kdo naj nudi to voljo in kdo naj popušča? Iz vidika ustvarjalca dohodka je logično, da obe strani. TOR Ura je 15 in 5° minut. Počasi smo se začeli zbirati skupaj. Upam, da pridejo vsi. Toda glej presenečenje. Bolj, ko se je bližala ura odhoda več nas je bilo. Prišli so prijavljeni in neprijavljeni. Le kako se bomo vsi odpeljali, če ne bo zadosti osebnih vozil? Tudi ta skrb je odpadla. Vozil zadosti za vse ki so prišli, da bi skupaj z nami videli Km. Da pa ne bi bila vožnja predraga, se nas je zbasalo v en avto kar pet (upam, da je bil registriran za toliko ljudi). Končno smo se odpeljali proti Šentvidu. Tam smo vzeli s seboj še enega avtoštoparja. Tako, bili smo vsi skupaj, presenečeni nad takim številom in obenem v strahu ali bo na Komni dovolj prenočišč za vse. Ko se vozimo mimo Kranja, si iz avta mimogrede ogledamo "Gorenjski sejem", opazujemo Stol, ki je bil tokrat lep in čist, brez klobuka iz oblakov in spominjamo se kako zahteven je ta vrh pozimi. Hitimo skozi Bled v Bohinj in Savico. Obvezne informacije koliko jih je že šlo tisti dan pred nami in kakšno vreme predvidevajo bohinjski vremenarji dobimo v bifeju. Nakup klobukov in značk in že smo natovorjeni s težkimi nahrbtniki, ki skrivajo v notranjosti same dobrote. Od kolone spredaj se sliši. Gremo - odhod, ura je 17. in 45 minut I. Postavimo se v vrsto in krenemo. Vsi glasno premišljujemo pri smerokazu ali je res do Komne 2 uri in pol. Če pa bomo takole stali in gledali v smerokaz, pa se bo naša pot potegnila do jutra. Glasno pogovarjanje se že po prvih serpentinah (vseh je 44) utiša in počasi nekako do 17 serpentine pogovor zamre in sliši se samo še sopihanje. Po eni uri in pol zagledamo kot fatamorgano kočo na Komni. Začelo se je že mra-čiti zato počitek ni bil ddjši kot 5 (pet) minut. Še malo pa bomo spali v toplih posteljah na Komni. Zadnji vzpon pred Komno pa smo kar poskočili kdo bo prej v koči. Toda glej ga zlomka. Strah iz Ljubljane se je uresničil. Koča na Komni je bila premajhna za tako številno skupino planincev. Pa nič smo dejali malce razočarani in odšli naprej proti koči pod Bogatinom. Res, da je kopa pod Bogatinom manjša kakor na Komni, je pa imela še nekaj prostora za spanje. Ponoči je zunaj deževalo, bliskalo in grmelo, mi pa smo zaspali v tolažci saj po dežju vedno sije sonce. Tokrat * smo se prepričali, da ta pregovor drži loo %. Zjutraj nas je prebudilo sonce in zvabilo na čist in opran zrak. Prelepe gore so nas vabile, ožarjene od jutranjega sonca, planinska flora pa je bila obložena s kristalnimi kapljicami. Kar na hitro smo pozajtrkovali in že ob 6. uri in 45 minut odhiteli proti sedlu Bogatina. Ves čas nas je grelo toplo sonce, mi pa smo uživali s pogledi v vrhovih gora. Hitimo dalje, saj je pred nami še skoraj 5 ur hoda. Pri kasarnah iz prve svetovne vojne, kjer transverzalna pot zavije proti Krnskemu jezeru smo se mi odločili za drugo varianto, ki palje nekaj časa proti planini Razor in nato na desno za Le-počami, Prehodci in nad Peski na Krnsko Škrbino. Ves čas pa nas je spremijelo čudovito planinsko cvetje od planink, murk in dododendroma. Krnska škrbina je na višini 2o52 m, mi pa smo narddili še zadnji skok (193 m) in pristali na Krnu 2245 m. Gomiščkovo zavetišče na Krnu je zelo majhno, toda če je sposoben upravnik v njem, se da to zavetišče za ponoči tudi razširiti. Tako nas je strpal v kočo trikrat več kakor jih lahko sprejme normalno. Toda največ je vredno to, da smo bili vsi pod streho. Naslednji dan pa je bilo vreme bolj kislo. Sonce nikakor ni moglo vstati, in če bi čakali nanj bi spali do 12. ure ali pa še dalj. Na brzino smo se prešteli, če smo vsi že vstali in ubrali pot proti Krnskemu jezeru. Šele tu smo imeli zajtrk zase in lačne ribe, ki komaj čakajo, da jim vržeš kos kruha ali ostanek jabolka. Poleg zajtrka pa smo imeli še rahel tuš. Verjetno zato, ker se zjutraj na KrnuMsmo umili. Pot nadaljujemo proti kasarnam in tu zašpilimo klobaso, katero smo začeli delati že prejšnji dan. Pot dd Krna do Komne je potekala zelo hitro, saj smo jo prehodili v štirih urah. Še zadnji žig na kartice in že hitimo v dolino. Tako se je naša pot končala tam, kjer smo začeli - v Savici. Kdo vse je bil ne bomo pisali, tisti pa ki so bili z nami so bili z izletom zadovoljni in obljubili so, da bodo še hodili v gore. K. B. Skupina sedmih planincev, katerim je po zajetnem pikniku na Uskovnici 25» junija letos uspelo priti do Vodnikovega doma na Velem polju PETZECK 3283 metrov Petzeck se nahaja severno od Lienza v znani Glocknerjevi Schober gruppi. In ta vrh, ki meri 3283 smo obiskali v ne preveč lepem vremenu tudi Zmajevi planinci. Na pot smo odšli 27. avgusta ob istem času, kakor hodimo rddno na delo. Državno mejo smo prestopili na Podkorenu in se odpeljali po Ziljski dolini čez Kaschah na Oberdauburg in Lienz. Tu se je naša lepa cesta zaključila in zavili smo po ozki in vijugafcti v dolino Debenttal. Naše vožnje je konec (saj smo je po malem že vsi siti) in vzeli smo pot pod noge. Prečkamo rečico Debantt, ki se v Lienzu izliva v Dravo in pot se prične po prijetnem travnatem pašniku, de nadaljuje v gozd, kjer ugotovimo, da so tu gobe ravno takšne kakor pri nas le borovnice so bolj debele. Kar ne moremo se ločiti od njih. Toda do vrha je še precej metrov in vodnik nas začne priganjati, sicer bomo mokri ne samo od potu, temveč tudi od dežja, kajti začeli so se že zbirati težki deževni oblaki. Po dveh urah hoje zagledamo kočo Vangenitzhutte in okrog nje čudovito čista jezera v katerih se ogledujejo in razkazujejo svojo lepoto mogočni tritisočaki. Tu pade odločitev, da še isti dan osvojimo*naš vrh. V koči pustimo težke nahrbtnike in odhitimo proti cilju. Od koče dalje vodi pot prvo daleč proti vzhodu, nato pa zavije okoli grebena proti severu in v tej smeri se pot dviga samo navzgor. Ker je ura že štiri popoldne smo na tej poti samo mi. Le malo pod prvim ledenikom srečamo osamljenega planinca, ki se že vrača v dolino mi pa vetrajno korakamo po snegu navzgor. Z vznemirjenostjo pogledujemo proti vrhu, kdaj se nam bo prikazal tako težko pričakovani Petzeck. Vse skupaj nam je pokvarila gosta megla in začelo je po malem tudi snežiti. Toda mi smo vstrajni. Od zadaj se sliši, kako nekdo vzdihuje, da mu že primanjkuje zraka in da se ga loteva vrtoglavica. Nehote pomislim na tiste vrle alpiniste, ki so se vzpenjali na sedem in osemtisočake brez kisika, pa so kljub temu prišli na cilj. Zato našega vzdihovalca ne jemljem resno. Še malo pa bomo na vrhu. Zagledali smo ga lepega,mogočnega in vabljivega. Tisti pa, ki mu je malo prej zmanjkovalo zraka je bil prvi na vrhu. Ne vem kje je imel shranjeno rezervo, saj smo vendar pustili nahrbtnike v koči. Petzeck (3283m) nas je sprejel v gosti megli, svežemu snegu in močnemu vetru, naša srca pa so utripala hitreje, saj je marsikateri od nas prvič stopil na to višino. Sreča, veselje, čestitke, fotografiranje in vesela slovenska pesem. Pot nazaj je bila veliko lažja in hitrejša. V kočo smo se vrnili.savno do noči. Prespali smo v prijetnem planinskem domu (imajo tudi centralno ogrevanje, pa čeprav je na 25o8 m višine). V nedeljo pa je bilo vreme zelo slabo. Gosta megla, mrzel dež, razgleda nobenega. Toda vse to nas ni niti malo motilo, saj smo pot, ki smo si jo začrtali, uspešno premagali že prejšnji dan. Brigita Primc Bogo, Cerar Franc, Srebotnik Franc, Krisper Brigita, Ogrin Tomaž in Slemnik Milan na višini 3283 metrov. dober začetek drobne zanimivosti in novice V Hali Tivoli je bil 9. oktobra 1977 povratni dvoboj med ekipama iz Udin in Ljubljane. Ljubljano sta zastopali ekipi Zmaja in B.K. 2oo. V soboto 25» junija letos smo se z dvema avtobusoma odpeljali na piknik na Uskovnico. Ob hiši, ki jo imamo v najemu za letovanje, je bilo poskrbljeno za dišeče in okusne dobrote ob stoječih provizoričnih pultih ter za dobro mero razpoloženja v sončnem dnevu. Občnega zbora članov vzajemne samopomoči ČEBELICA letos ni bilo. Predsednik Lendero Franc je zatrdil, da bo pripravil pregled poslovanja za objavo v decemberski številki glasila. V Sloveniji izhaja 900 tovarniških glasil. Naklada posamezne številke se giblje okrog 800.000 izvodov. Zagrebška tovarna baterij CEOATIA se v zadnjem času pojavlja z reklamo na Ljubljanski televiziji v najbolj gledanem času pred TV dnevnikom ob pol osmih zvečer. Prikazane so baterije s poudarkom na "zanesljiv vir energije". Za dvodnevni izlet 22. in 23. oktobra v Budimpešto, nas je bilo teden poprej prijavljenih 49 interesentov z vplačilom 230 dinarjev. Zapis s potovanja na Madžarsko bomo objavili v prihodnji številki glasila. Za del ozimnice smo že poskrbeli. Nabavili in razdelili smo 10.300 kilogramov krompirja po ceni 2,55 dinarja. Jež Zdravko je po sedmih letih z delovnega mesta izmenovodje v proizvodnji odšel na drugo dolžnost v pripravo dela. Zamenjal ga je Stanojevič Miodrag, ki je bil sprejet v delovno razmerje v začetku oktobra letos. Bazen v rekreacijsko-športnem objektu TIVOLI nam je na voljo ob sredah od 16,30 do 18. ure in ob sobotah od 19,50 do 21. ure. Vstopnice so na razpolago pri Perkon Iztoku v kemijskem laboratoriju, ki jih izdaja ob sredah in petkih dopoldne. Neizkoriščene vstopnice je treba obvezno vrniti. Zvedeli smo, da ugodnost plavanja koristi precej delavcev predvsem ob sobotah zvečer. Med ekipami je v močni konkurenci prvo mesto osvojil ZMAJ v postavi Bolta, Tršan I. Končina, Tršan S. Arko in Tratnik. Za osvojeno prvo mesto je ekipa prejela lep pokal, ki pa ga je potem podarila najboljši Italijanski dvojici. V konkurenci parov sta prvo mesto prepričljivo osvojila Bolta in Tršan S, ki sta z lahkoto premagala vseh šest italijanskih parov. Posebno dobro je igral Bolta Janez, ki je tudi v finalu posameznikov pokazal dobro formo in osvojil odlično drugo mesto. T.J. Ob selitvi skladišč bo po vsej verjetnosti "izginila" še vedno nepojasnjena skrivnost velikega kupa novih, neuporabnih, temeljito zalepljenih pisemskih kuvert. 31. oktober svetovni dan varčevanja 31. oktober je že vrsto let mednarodni dan varčevanja, čas torej, ki ga banke izkoristijo tudi za razširjanje osnovnih informacij o vrednosti varčevanja kot načina zbiranja sredstev, se z večjo poslovnostjo približujejo svojim varčevalcem, obenem pa se po samoupravnih poteh povezujejo z občani in delovnimi ljudmi. Združenje poslovnih bank SE Slovenije, je letošnje akcije ob mednarodnem dnevu varčevanja zastavilo širše kot pretekla leta. Ob tem se je treba zavedati, kako pomembno je varčevanje za naš družbeni in ekonomski razvoj, saj je to obenem naloga, s katero se srečujemo na vsakem koraku. Zato se je združenje poslovnih bank in hranilnic Ljubljana namenilo, da nam za objavo v glasilu posreduje nekaj podatkov in izhodišč ter naporov slovenskih bank kot posebnih organizacij združenega dela, ki se primarno ukvarjajo z zbiranjem in plasiranjem sredstev, za uresničevanje naših skupnih teženj. Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenila v denarno. S tem pa so za varčevanje nastopile široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se pojavile tudi prve ideje o potrebi varčevanja, pa tudi zamisel o ustanavljanju specializiranih ustanov za zbiranje prihrankov. Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 360 leti Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Leta 1778 so v Hamburgu ustanovili splošno preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je "ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi . . .". Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojna poslovne stike. Leta 1924 pa so v Milanu ustanovili mednarodni institut za varčevanje. Takrat so sklenile: "31. oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnosti". Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomnožuje. To pomeni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva posredno ustvarilo varčevanje, zato ni slučaj, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že v kapitalističnih državah, posebno pa še v državah s socialistično družbeno ureditvijo. Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti in ga t ni !V' , ,1L uli HEjltiiikl GROSUPLJE p. o. usmerja na bolj urejeno življenje. Vsak varčevalec je nasprotnik razsipništva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti, odpovedovanja sedanjih zadovoljstev v korist bodočih potreb. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti. Varčeval namreč ne bo samo zase, ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih. Vsakdo, ki ima prihranek na hranilni knjižici občuti določeno neodvisnost, samostojnost, samozavest, občuti določeno varnost v življenju in delu ter brezskrbno gleda v bodočnost. Z vidika družbene skupnosti varčevanje dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se preko bančnega sistema ponovno vrača v gospodarstvo, doprinaša razvijanju proizvajalnih sil, pospeševanju proizvodnih procesov in ustvarjanju pogojev za materialni in kulturni napredek družbe. Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati veliko pozornost v vzgoji varčevalne zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučil varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine. Mednarodni institut za varčevanje je ob svoji ustanovitvi 1924 objavil naslednji razglas: Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti h blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika. Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti. Združenje poslovnih bank in hranilnic SRS velesejem Letošnji mednarodni Zagrebški velesejem je bil v znamenju 3o-letnice obstoja. Na okrog 25o.ooo kvadratnih metrih rastavnega prostora je sodelovalo preko 15oo razstavljal-cev z okrog 500.000 eksponati za široko potrošnjo in investicijsko opremo. Omeniti je treba, da je bile od 62 držav na velesejmu zastopanih kar 3o držav v razvoju. Kot vsako pomlad in jesen že dolgo vrsto let je tudi tokrat našel Zmaj svoj razstavni prostor. V dokaj ličnih vitrinah funkcionalno zadovoljive rešitve razstavnega prostora v prvem nadstropju paviljona VI. smo razstavljali naše proizvode in vzbujali pozornost mimoidočih. Na samem razstavnem prostoru so nas obiskovali pretežno kupci naših izdelkov in kot so zatrjevali naši predstavniki iz prodajne službe, so bili poslovni stikizelo uspešni in ne nazadnje, tudi naporni če upoštevamo, da se v tednu dni srečuje na velesejmu ves jugoslovanski poslovni svet. Na jesenskem velesejmu v Zagrbbu je bilo v našem razstavnem prostoru veliko obiskovalcev. V desetih dnevih razstave smo zabeležili preko 150 poslovnih obiskov predstavnikov iz vseh Jugoslovanskih republik, poleg tega je bilo tudi veliko obiskov predstavnikov podjetij, ki sicer še nimamo z njimi poslovnih stikov, pač pa so se zanimali za naš proizvodni program s predvidevanjem na morebitno možnost sklepanja aranžmajev. Omeniti pa velja še veliko število posameznikov, ki so kot uporabniki baterij prihajali po nasvete in pojasnila ter se zanimali tudi za alkalne baterije in baterije za pastirje. Nedvomno so sodelavci naše prodajne službe kot predstavniki Zmaja imeli dolge in naporne dneve, v kar smo se prepričali tudi sami kot obiskovalci letošnjega velesejma v Zagrebu. Na sliki: Lendero Franc odgovarja na vprašanja obiskovalcev o naših baterijah ob vhodu v naš razstavni paviljon. tratnik - reprezentant Jugoslavije V Helsinkih je bilo od 15. do 24. junija letos evropsko prvenstvo v bovilingu za osmerke, peterke in pare ter za posameznike, ha katerem je sodelovale 16 ekip. Jugoslavija je v osmerkah zasedla lo. mesto, v peterkah pa zadnje. Evropskega prvenstva se je kot član Jugoslovanske reprezentance udeležil tudi naš Jani Tratnik, strojnik pri montažnem stroju 3R 12. Izbran je bil na selekciji, kjer je pristal na četrtem mestu. Med posamezniki je bil naš športnik na 80. mestu med 15o tekmovalci. Vsekakor lep uspeh za Tratnika in še posebej dejstvo, da je zastopal barve Jugoslavije na evropskem prvenstvu v Helsinkih. My Dr. Peter Albert FRAS specialist radioterapevt bolezen našega časa SARKOMI MEHKIH TKIV IN KOSTI Sarkom je ime za raka, ki se razvije iz mehkih tkiv, kot so na primer kite, mišice, maščobno in vezivno tkivo ter kosti. Med sarkomi mehkih tkiv je najpogostejši tisti, ki se razvije iz vezivnega tkiva. Ker je vezivno tkivo praktično na vsakem delu telesa, skoraj ni tkiva ali organa, kjer ne bi lahko srečali Sarkoma. Najpogostejši je na nogah, redkejši na rokah, pojavlja pa se tudi po trupu, glavi in vratu. Nemalokrat se pojavi na notranjih organih, tako na trebušni mreni, v predelu za trebušno votlino, v grlu in sapniku, želodcu, spolovilih in drugod. Drugi po pogostnosti je sarkom, ki zraste iz maščobnih celic. Tudi tega najdemo lahko na vsa* kem delu telesa, najčešče pa se pojavi v predelu pod kolenom, na sedalu, na stegnih, v predelu za trebušno votlino. Ta sarkom zraste navadno v zelo veliko bulo. Na mehkih tkivih pa srečujemo še druge sarkome, na primer take, ki zrastejo iz progastih mišic, iz gladkih mišic, iz sklepnih ovojnic, poznamo pa še številne druge vrste, ki pa so zelo redke. Sarkom se največkrat pojavi kot bula. V začetku ne povzroča nobenih težav niti bolečin. Zdi se dobro omejen in če ni na takem mestu, da kazi bolnika ali ga ovira pri raznih gibih, bolnik niti ni pozoren nanj. Šele kasneje, ko postane večji ter prične zaradi svoje rasti pritiskati na okolico ali vraščati v oko-lišna tkiva ter živce, postane boleč ali pa povzroča kakšne druge težave. Če se pojavi na kakšnem notranjem organu, je njegov začetni razvoj še bolj zahrbten; znamenja, ki jih morda kaže, pa pomenijo lahko tudi kako drugo bolezen prizadetega organa ali tkiva. Največkrat so to v začetku neopredeljene tegobe, značilno pa je, da se te tegobe razmeroma hitro stopnjujejo; to je razumljivo, saj večina sarkomov naglo raste. Vsemu temu se kasneje pridružijo splošna znamenja: izguba teka, hujšanje, slabo počutje, zvix Sana temperatura, nerazpoloženost itd. To pa nam že lahko vzbudi domnevo, da sarkom ni več omejen na prvotno mesto rasti, temveč da se je po krvi razširil po vsem telesu. Kost je zgrajena iz več vrst tkiv, zato so tudi kostni sarkomi različni. Tako najdemo sarkome, ki zrastejo iz kostnih celic, iz hrustanca, iz ■'ezivnega tkiva in maščobnega tkiva kosti, take, ki zrastejo iz kostnega mozga in še druge. Vsaka vrsta ima svoje posebnosti; sarkom na primer raste hitreje ali počasneje, se razseje prej ali pozneje po krvi, pojavlja se v različnih starostih itd. Za kostni sarkom je v primerjavi z drugimi tumorji značilno, da se tam, kjer zraste iz kosti, razmeroma zgodaj pojavi bolečina; pri nekaterih vrstah tudi več mesecev prej, preden je mogoče na kosti karkoli opaziti ali otipati. Ta bolečina je hujša po naporu, na primer po daljši hoji, zlasti pa ponoči. Občasno se k bolečinam pridruži še zvišana telesna temperatura, predvsem ponoči. Z napredovalno rastjo se pojavi na prizadeti kosti bula; koža nad njo je toplejša kot drugje po telesu, včasih opazimo v koži nad bulo razširjene žile,koža se navadno na takem mestu tudi močno znoji. Prav kmalu se tudi pojavijo splošna znamenja bolezni: redno zvišana nočna temperatura, ki ji na videz ne vemo pravega vzroka, slabo počutje, nerazpoloženost, hujšanje. Vsa&ta značilna znamenja dostikrat tudi z dravnikaz avede j o, da prej pomisli na kako vnetje kosti kot pa na sarkom. Ker je pri ugotavljanju sarkomov zelo pomembna zgodnja diagnoza, se pri kostni bolečini, ki traja dalj časa, ne smemo zanašati, češ saj bo to samo po sebi prešlo. To je še posebej pomembno pri otrokih. Ni prav, da starši omalovažujejo otrokove tožke, da ga npr. boli noga, ter tolažijo njega in sebe, da se je verjetno udaril, pa je na to pozabil, da so to rastne bolečine in podobno. Zanemarjanje tega znamenja resne bolezni, zlasti če je otrok sicer videti zdrav, zavede starše, da z otrokom ne pridejo pravočasno k zdravniku. Vsak zamujen dan pa zmanjšuje možnost uspešnega zdravljenja. Na splošno veljapravilo, če traja kostna bolečina dalj kot teden dni, ne moremo pa ji najti pravega vzroka, je najbolje, da gremo na zdravniški pregled. Le tako je mogoče dovolj zgodaj ugotoviti kostni sarkom in takoj pričeti z ustreznim zdravljenjem! Spoznavanje in zdravl.1en.1e sarkomov Le temeljit zdravniški pregled omogoča zanesljivo ugotovitev sarkoma. Samo zunanji pregled bolnika seveda ne zadošča; potrebne so še posebne preiskave. To so: punkcija in preiskava izsesane vsebine pod mikroskopom ali mikroskopska Preiskava izrezanega koščka tkiva iz tumorja; kostni tumor pa včasih lahko spozna zdravnik že iz rentgenske slike obolele kosti in je navadno to prva orientacijska preiskava. Kot smo rekli, so sarkomi v začetku omejeni in okolišna tkiva le odrivajo. Ssvojo nezadržno rastjo pa začno ta tkiva uničevati, tako da se vraščajo vanje, pritiskajo nanje ali pa jih razkrajajo s svojimi pre-snovki. Zato zdravimo sarkom najbolje tako, da jih temeljito izreženo. Ker težko ugotovimo, koliko se je sarkom že razširil v okolje, moramo s tumorjem vred izrezati še dokaj zdravega tkiva okoli njega. Če pa se je sarkom pojavil na roki ali nogi in ga ni moč temeljito odstraniti, je najbolj zanesljivo, da kirurg prizadeti ud odreže -amputira. Odločitev za tako operacijo ni lahka niti za prizadetega niti za zdravnika. Vedno pa moramo imeti pred očmi dejstvo, da je sarkom eden od najbolj zločestih tumorjev. Zelo rad se povrne na mestu, kjer smo ga izrezali. Razumljivo je, da se starši težko odločijo za amputacijo roke ali noge pri svojem otroku. Dostikrat pa predolgo oklevajo, saj z vsako zamujeno uro lahko tvegamo življenje. Nekateri sarkomi se namreč hitro - nikdar ne vemo kdaj - zasejejo po krvi in mezgi po vsem telesu; v tem primeru pa dokončno ozdravljenje ni več možno. Gre torej za čimprejšnjo odločitev: ali trajna invalidnost ali življenje. Zgodi se, da se sarkom pojavi na takem mestu, da ga kirurg ne more odstraniti. V takih primerih ga skušamo čimbolj prizadeti z radioaktivnimi žarki. S tem načinom zdravljenja lahko za krajši ali daljši čas zavremo rast tumorja; tumor se zmanjša, težave in bolečine ki jih povzroča, se ublažijo. Podoben, a slabši učinek imajo tudi kemična zdravila. Z njimi ne moremo doseči dokončnega ozdravljenja, lahko pa v nekaterih primerih za nekaj časa zaustavimo širjenje bole*-zni. Za sarkome mehkih tkiv in kosti torej velja, da jih čim-prej odkrijemo in z operacijo temeljito odstranimo, čeprav za ceno invalidnosti. ČEBELICA blagajna vzajemne pomoči - če želite postati član - če želite vlagati - če želite posojilo Predsednik Franc Lendero in blagajnik Marica Nemec vam posredujeta podrobne informacije Dobra stara omara, še pred sedmimi leti naš ponos in reklama za elektronsko ugotavljanje kvalitete baterij -električno napetost baterij. število zaposlenih Proizvodni sektor moških žensk 71 136 Skupaj 2o7 Obrat Šentvid moških 31 žensk 86 Skupaj 117 Skupne službe moških 61 žensk 57 Skupaj 118 Dne 3°. septembra 1977 je bilo v tovarni ZMAJ zaposlenih 442 delavcev, od tega 163 moških in 279 žensk. gibanje JUNIJ Sprejeti v delovno razmerje KERN Slavica, spajanje baterij 3B 12 za nedoločen čas od 2.6.1977. PENCA Zlatka, pokrivanje baterij 3R 12 za nedoločen čas od 14.6.1977 Prenehalo delovno razmerje HOČEVAR Liljana, tretja delavka na stroju paperlined R 6 za nedoločen čas, 17. 6.1977 JULIJ Sprejeti v delovno razmerje MARTINEC Marjan, tehnolog kakovosti za nedoločen čas od 1.7.1977 £§8V$1 Ma&jjg, £¥VS ŠelSVfcg na stroju paperlined R 12 za nedoločen čas od 7*7*77 članstva ROBIČ Andreja, tretja delavka na stroju paperlined R 6 za nedoločen čas od 7*7*1977 PETEK Alojz, obratni elektrikar za nedoločen čas od 11.7*1977 KOBE Peter, ključavničar II. za nedoločen čas od 18.7.77 Prenehalo delovno razmerje PENCA Zlatka, pokrivanje baterij 3R 12 za nedoločen čas dne 15.7*1977 AVGUST Sprejeti v delovno razmerje PETELIN Slavica, spajanje baterij 3R 12 za nedoločen čas od 2.8.1977* JUHANT Milan, voznik, za Bedeiešea iss e8 IMt 19?? Prenehalo delovno razmerje LAZAREVIČ Borde, materialni knjigovodja, za nedoločen čas, dne I0.8.I977 PIRC Jože, skladiščni delavec za nedoločen čas, dne 9.8. 1977 SEPTEMBER Sprejeti v delovno razmerje OBOLNAR Jožica, pokrivanje baterij 3® 12 za nedoločen čas dne 1.9*1977 STANISAVLJEVIČ Miloš, drugi delavec na stroju paperlined R 12 za nedoločen čas od 6.9*1977 ZARNIK Marija, materialni knjigovodja za nedoločen čas od 16.9.1977 PRISTOVNIK Branka, prva delavka na stroju paperlined R 6 za nedoločen čas od 20.9*1977 Prenehala delavna razmerje KERN Slavica, spajanje baterij 3® 12, za nedoločen čas dne 13*8.1977 ZOREC Vida, snažilka, za nedoločen čas dne lo.9»77 ŠTEH Jože, strojni ključavničar,za nedoločen čas, dne lo.9.1977 PRIMEC Anica, delavka na utiskavanju mase, za nedoločen čas dne 6.9.1977 MIKLIČ Jože, strojni ključavničarja nedoločen čas, dne 30.9.1977* V SPOMIN zahvala Ob boleči izgubi mojega očeta Te dni je po težki in mučni ROZMAN JOŽETA bolezni preminula v Kliničnem centru v Ljubljani, tovarišica se iskreno zahvaljujem Frančiška GORŠE, roj.Žgajnar. vsem sodelavcem razvoj- Kot mlado dekle je stopila v nega sektorja v Zmaju službo v tovarni Zmaj, kjer za izraženo sožalje in je bila vso dobo do upokoji- darovani venec tve zaposlena. hčerka Vida Čadež Bila je pridna in vestna delav- ka, tako, da so bili z njo vsi predpostavljeni zelo za- dovoljni. Pred upokojitvijo je še prejela naslov predde- obvestilo lavke, kar pa se ji ni pri upokojencem pokojnini nič poznalo. Po upepelitvi so jo dne 23. avgusta letos položili k V okviru letošnjega praznova- večnemu počitku na pokopali- nja Dneva republike 29. no- šču v Stepanji vasi. vembra bomo pripravili že tradicionalno srečanje upo- Naj v miru počiva po trdem kojenih sodelavcev v naši delu v korist tovarne in jedilnici. svoje nadvse ljubljene dru- žine, kateri izrekamo naše Vabila z navedbo točnega da- globoko sožalje. turna in uro srečanja boste prejeli pravočasno. V imenu upokojencev Franjo Kristan Še posebej pa je treba pouda- Družini Frančiške Gorše tudi riti, da bo letošnje srečanje v Zmaju, na Smartinski cesti delavci Zmaja izrekamo globoko 28, zadnje in prav zato pri- sožalje. čakujemo večjo udeležbo tega obiska. Nedvomno vas bo precej, ki si boste želeli še zadnjič ogle- katerih ste preživeli vrsto delovnih let. Kajti, prihod- "NAŠ GLAS" izdaja mesečno v na- nje leto bo naše novembrsko srečanje že v novi tovarni v kladi 550 izvodov delovna skup- n ost tovarne "ZMAJ" Ljubljana. • Ur Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: SMOLIČFranc, urednik: Marijan MAVER. Tisk: Tiskarna KRESIJA, Ljubljana, Adam ič-Lundrovo nabrežje 2. Po r , =~ pristojnem mnenju št. 421-1/73 (H ZMAJ oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. rojstni dan V NOVEMBRU PRAZNUJEJO VERBIČ Rozalija JURAS Milko REPIČ Sulejman RADINKDVIČ Anica RETAR Ana DRČAR Bnilija KAHNE Milan JANEŽIČ Milan FLIS Amalija GLAŽAR Jožica OGRIN Tomaž TRATNIK Janez MEDVED Janez TRAVNIK Marija MARKOVIČ Milica GALI Emica HREN Jože ŽINKD Elizabeta GORIŠEK Fani LAVRIČ Nežka STRNAD Lojzka GROŠELJ Marija ROBIDA Jožefa VUJAKOVIČ Ljubiša SLEMNIK Milan SETNIKAR Ivanka MARKOVIČ Katarina ANTONČIČ Slavko KRSTIČ PanteliJa KOPREK Polda FUNGERŠIČ Marija ERJAVEC Albin PRIMC Bogomir POKOVEC Dušan ZUPANČIČ Antonija POZVEK Marija čestitamo novice z gradbišča Gradnja nove tovarne ZMAJ v Stegnah napreduje po načrtu in kot je bilo slišati, ni nobene zakasnitve. Vreme je bilo do zdaj zelo naklonjeno, zato zunanja dela potekajo nemoteno. Itoonadstropno upravno poslopje je že pod streho, za proizvodno halo pa je prva plošča že zabetonirana, nad njo pa se dvigajo nosilni stebri. Pričakovati je, da bo streha nad novim delom hale pravočasno končana, na kar bo steklo delo na notranji ureditvi. Sicer pa so delavci v kletnih prostorih upravnega poslopja že opravili velik del s finim ometom. V kleti pod proizvodno halo bodo med drugim tudi garderobe in sanitarije, odkoder bo speljana zunanja kanalizacija. V ta namen vzporedno z že zgrajeno halo delavci "Tehnike pripravljajo 6 metrov globok izkop, kamor bodo položili odtočne cevi. „ Zgoraj: pritličje poslovne zgradbe s pogledom na prostor naše bodoče jedilnice v smeri proti Šentvidu. V sredini: v ospredju nosilni stebri proizvodne hale z že zabetonirano ploščo nad kletnimi prostori. V ozadju zaključna dela nad prvim nadstropjem upravnega poslopja. Levo: na zunanje stene kletnih prostorov so položene stiropome plošče, ki obvarujejo zaščitni bitumenski premaz pred poškodbami pri zasipavanju z gramozom.