Gospodarske stvari. Nekaj o kislem zelji. Slavno znani župnik v Woriahofu na Bavarakem, g. tSeb. Kneipp imajo navado, da avojim mnogoštevilnim bolnikom prilično razlagajo, kako bi se ljudje najležje bolezni varovali ali ae jib. pa brez zdravnika in brez dragih zdravil iznebavljali. Kakor Graški ,,F. A." poroča, govorili so zadnjič o kialem zelji baje takole : Da je zelje, (kapua, ohrovt ali ohrat) dobra jed, to vsak ve; da je pa zelje tudi žlahtno zdravilo, to pa le malokdo verjame. Ako te glava boli, ti bo kmalo odleglo, ako le sveže zeljno listje položiš na bolečino. Vse večjo zdravilno moč pa ima kialo zelje. Če ti zdravnik prepove kialih jedi, ae ti kislega zelja nikakor ni treba varovati, ker to le pomaga oalabelemu želodcu druge jedi prekuhavati. Kialo zelje odpravlja iz želodca popačene aoke in iz tvojih črev nadležne vetrove. Ono celi ulese (tvore) v ranjenem želodcu. Kialo zelje prav upljiya ua živce, čisti kri ter bleakavemu človeku pripomore k lepo rdečim licem. Da bi kialo zelje napravljalo napčne kialine v želodcu, pač ni rea. Samo črez mero ga človek ne sme vživati, potem pa, kar je glavna reč, naj po8ebno pri jedi ali med jedjo le malo pije. Župnik Kneipp priporočujejo materara, da naj le dajejo avojim Ijudem, bolnim, kakor zdra- vim, kialega zelja vživati, posebno pa otrokom bode ono prav dobro teknilo. Kialo zelje je pa tudi izvrstno domaee zdravilo v mnogih nesrečah. Na pr.: Ako se vrežeš, opečeš ali vdariš, izmij rano z zeljnico (t. j. z vodo, ki ae iz kialega zelja izceja), potem jo obveži a platneno ruticii, narjnočeno v zeljnici. Ko ae rutica poauši, jo zopet v zeljnici namoči in rana ti bo prav hitro zacelila. Še atare rane po zeljnici rade eelijo. Ravno tako naavetujejo ta g. župnik bolniku, kateremu ae je v praih ali v trebuhu kaj vnelo, da naj pije zeljnico ter duvlje oklade (rutc), v zeljnico namočene. na boleče meato ali vneto stran, Tako moč pravijo, ima pa le zeljnica od dobrega kislega zelja. Zato opominjajo vae goapodiuje, da naj zulje vaelej dobro vsolijo, ko ga apravljajo v kadi, naj mu dodajb nekoliko kumine (kimelja) in pa brinovih jagod, nikdar ga pa naj z vodo ne polivljejo. Kakor našealov. goapodinje dobro vedo, je treba zelje vsaki tjeden (v hudi vročini še po dvakrat na tjeden) oanažiti ali vmiti, da ti ne začne gnjiti. e. Sadjarstvo. Kakor je iz vabil znano, bode ceaarjevič Rudolfovo aadjarako društvo v Št. Juriju na binkoštni ponedeljek zborovalo; pred zborovanjem pa ae bodo zbrali zaatopniki sadjarakilidruštev ter bodo reševali jako važno vprašanje:Kako naj bi društva akupuo delovala, da se prej vpelje po naših toliko ugodnih krajili umno aadjaratvo. Veaelo znamenje je, da se zanimajo nele posamezni aadjarji za povzdigo aadjaratva po Južno-štajarakej, teinuc tudi društva ae živabno gibljejo ter naznanjajo avojo udeležbo in aodelovanje. Kolikor nam znano, je med drug[mi že tudi najmlajše aadjarako društvo za Šoštanjaki okraj oglaailo avoje zaatopnike in aicer načelnika vlč. g. dr. Lipolda in blagajnika, g. Jož. Skaza. Tako je vrlo, le živo na delo! Dojba ali molžnja. V krajih, kjer inia mlcko veliko cpne, delajo vaakojake akušnje za to, da dobijo več mleka od krave. To ae jim v čaaih poareoi, v čaaih pa ne. Krava ima pat- tudi avojo natoro in zato ne atori pri vaaki edno in tiato vaelej dobro. Pogostem ae opravi a kako rečjo pri eai kravi dobro. pri drugi pa ae izkazi. Kar pa hvalijo vsi, je to, da ae potegne vaelej vae mleko iz vimena ter se ga ne pusti nikoli nič v njem. Kar ga ostane v vimenu po dojbi, to je na kvar drugi dojbi, kajti raanj ga da krava iz aebe. Da ae pa vaelej pomolze do čiata, v to aluži dojba na vakrižje. 1'rime ae namreč z eno roko prvi prednji aeaek, z drugo pa zadnji, tiati, ki je prvemu ravno naaproti. Čez nekaj faaa pa potem drugi prednji in atrti zadnji in tako še par kratov naprej, dokler še pride kaj mleka iz njih. Taka molžnja pač ni teška in ker jo potrjuje akušnja za dobro, zato jo priporoiamo tudi mi našim goapodinjam. Škode jiin se ni bati pri tem nobene, koristi pa je gotovo nekaj. Sejmovi. Dne 7 maja v Jareuiui. Dne 7. maja v Arnoži, na Ptujski gori in v Tržiščab pri Slatini. Dne 11. maja v Brežicab, pri sv. Lovrenci na kor. žel., v Poličanab, v Središči, v Reicbenburgu, v Sopotab, v Trbovljab in v Velenji. Dne 12. maja pri sv. Janži blizo Arveža, na Planini in v Slov. Gradci. Dne 18. maja v Imenem (za svinje).