informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana ■ NAŠI JUBILEJI Povsod slovesno ob Dnevu Emone in njeni štiridesetletnici LJUBLJANA, aprila -Osrednja proslava ob 40-let-nici sozda Emone je bila 10. aprila 1987 v veliki dvorani Doma Ivana Cankarja v Ljubljani. Slavnosti so se udeležili številni gostje širše družbeno-politične skupnosti in družbeno-političnih organizacij SR Slovenije, mesta Ljubljane in občinskih skupščin med njimi član sveta federacije Ivan Maček-Matija, član predsedstva SR Slovenije Alojz Briški, član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Orožen, predsednik Zveze sindikatov Slovenije Miha Ravnik, članica predsedstva CK ZKS Tina Tomlje, član Izvršnega sveta* SR Slovenije in predsednik Republiškega komiteja za tržišče in sploš- ne gospodarske zadeve Alojz Klemenčič, član Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in predsednik komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kne-ževič, predsednik republiškega družbenega sveta za vprašanja družbene ureditve Roman Albreht ter članica Izvršnega sveta SR Slovenije in predsednica komiteja za turizem in gostinstvo Bogomila Mitič. Slavnostni govornik je bil Alojz Klemenčič, ki je v svojem gbvoru orisal prostor Emone v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru, ob koncu svojega govora pa čestital vsem delavcem Emone še posebej pa delavcem, ki bodo prejeli odlikov-nja predsedstva SFRJ, na- grade Franca Nebca in plakete Emone. Govor Alojza Klemenčiča objavljamo v tej številki glasila v celoti. O prehojeni poti štirih desetletij Emone sta spregovorila tudi Borut Snuderl, predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona ter predsednik delavskega sveta SOZD Emone Marjan Pi-čulin. Oba govora objavljamo v tej številki E-Informatorja. Državna odlikovanja s katerimi je predsedstvo SFRJ odlikovalo 33 delavcev Emone za izredno prizadevno delo in uspehe pri delu je podelil Alojz Klemenčič, član IS SR Slovenije. Nagrade Franca Nebca za leto 1987 je nagrajencem izročil Borut Žnuderl pred- sednik PO SOZD Emona, plakate Emone pa je podelil predsednik delavskega sveta SOZD Emona Marjan Pi-čulin. Na sprejemu gostov, ki je bil v prostorih galerije ob glavnem vhodu je nastopil slovenski oktet, ki je iz svojega bogatega repertoarja zapel tri pesmi - partizansko, narodno in Prešernovo Zdravljico. Na splošno velja povedati, da so bile v vseh organizacijah Emone slovesnosti ob praznovanju 40-lctnice obstoja in dela skromne a slovesne ob podelitvi jubilejnih nagrad, podelitev državnih odlikovanj pa je dalo praznovanju Dneva Emone še po-. sebni slavnostni pečat. E. I. Leto 18 maj 1987 št. 164 ■ GOVOR PREDSEDNIKA PO BORUTA ŠNUDERLA OB 40-LETNICI EMONE $ slovesnosti v Cankarjevem domu Tovarišice in tovariši! Po dobri stari slovanski navadi bi rad najprej pozdravil naše goste v imenu Emone. Zahvalil bi se rad predstavnikom občin, kjer delajo kolektivi Emone, predstavnikom mesta Ljubljane in predstavnikom SR Slovenije. Brez sodelovanja z njimi Emona ne bi bila taka kot je danes. Hvala, da ste prišli na našo proslavo, hvala za vašo pomoč - nanjo računamo tudi naprej. Nekdo bo rekel: ali ni škoda denarja, ki bo šel za 40-lctnico, ki jo danes proslavljamo. In potem bo še rekel: časi so težki, živimo v napetem ozračju socialne ip družbene krize, denar bi lahko bolj primerno in koristno uporabili. Na videz se zdijo taki in podobni ugovori utemeljeni. Vendar bi rad, ne da bi se spuščal v polemične tokove, izrekel še drugo misel, ki sodi v ta čas in v ta trenutek naše 40-letnice. Ali seje naša ekonomska in družbena kriza poostrila samo zaradi denarja ali morda tudi zato, ker smo pozabili ali vsaj odrinili obstran faktor zdrave in napredne družbene sredine - človeka, njegovo delo, spoštovanje vloženih žuljev in umskih naporov. Sprašujem zato, ker gledam v 40-lelnici Emone no samo bilanco in finančno dokumentacijo temveč predvsem vse tiste, ki danes in ki so v preteklosti -vsak po svojih močeh - dajali in dajejo v to našo Emono del svojega življenja, svoja upanja in zanos, svoje moči in zdravje, ki so, skratka postavili Emono na noge in ki jo držijo danes na nogah. Ta moralni kapital se mi zdi pomembnejši od vsakdanjega cvcnka, ki nam je sicer potreben za preživljanje, vendar ni odločilen za globljo utemeljitev našega življenja. Ali ne bi živeli še bolj revno, kot živimo, če bi bil denar edino sredstvo za poravnavo človekovega dela? Sprašujem zato, ker se mi časi, ki v njih živimo, ne kažejo samo v podobi ekonomskih in socialnih zagat, temveč predvsem kot kriza moralne zavesti, kot inflacija socialne etike, kjer se konstantni kapital vloženega dela spreminja v variabilnega, in če že moramo nositi in premagovati ekonomska bremena, ki so posledica slabega dela v gospodarstvu, Potem storimo vsaj neknj v sferi moralnega in dajemo ljudem, ki so živeli in živijo z Emono potrebno Priznanje. S tem, da počastimo njihovo delo, postavljamo v ospredje človeka kot temeljno vrednoto, kije vseobsegajoča in presega raven materialnega. Zato danes praznujemo, tudi zato, ker so časi krizni in zato ker hočemo in ker moramo najti rešitve. Z golim štetjem soldov se ne bomo rešili, če bomo pri tem pozabili na človeka. S to mislijo bi pravzaprav lahko zaključil govor, ker je v njem zapopadeno bistvo mojega razmišljanja. Toda zdaj, ko že govorim, se me ne boste tako hitro znebili. Če že veljam za »gnjavatorja«, potem hočem ta vzdevek tudi pošteno zaslužiti. Rojstni list Emone sta podpisala predsednik MLO Ljubljana, Fran Albreht in tajnik Leopold Maček. Pri našem rojstvu je kot odgovorni delavec Za področje gospodarstva sodeloval tovariš Le-°Pold Krese. (Nadaljevanje na 12. strani) ■ UVOZ - IZVOZ Emona Commerce in KK Ptuj uspešna Izvoz V prvih treh mesecih letošnjega leta je SOZD Emona izvozila na konvertibilno področje za 3,523.452 ameriških dolarjev blaga in 2,424.843 dolarev storitev. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je skupen izvoz blaga in storitev večji za 30 odstotkov, izvoz blaga za 35 odstotkov ter izvoz storitev za 24 odstotkov. Izvoz Emona Commerce je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta večji za 106 odstotkov. Večji izvoz v primerjavi z lanskim obdobjem ima samo še Kmetijski kombinat Ptuj za 16 odstotkov, ostale organizacije združenega dela zaostajajo za doseženim izvozom v lanskem letu. Emona Commerce je dosegla ugodne rezultate tudi v izvozu storitev, saj so le-te večje za 146 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Emona Hoteli imajo za 4 odstotke manjši izvoz storitev, medtem ko je izvoz turistično agencijskih storitev Emona Globtoura manjši za 64 odstotkov. Uvoz V prvih treh mesecih letošnjega leta smo uvozili le za 304.658 ameriških dolarjev raznega blaga. Največ uvoza je imela Emona Commerce (153.000 dolarjev), slede Mesna industrija Zalog (99.185 dolarjev) in Blagovni center (45.762 dolarjev) ter ostale OZD. V primerjavi z lanskim obdobjem je uvoz blaga manjši za 79 odstotkov. Čeprav je bilo na odboru za devizno poslovanje že večkrat poudarjeno, da je potrebno uvoz blaga preusmeriti v posebne oblike, kot sla maloobmejno gospodarsko sodelovanje in sejemski kompenzacijski posli, je bil ves uvoz blaga v prvih treh mesecih letošnjega leta ostvarjen v rednem uvozu. V posebnih oblikah pa ni bilo ostvarjenega uvoza, čeprav imamo, glede na doseženi izvoz (2,321.610 dolarjev) plačilno pravico že zagotovljeno. Klirinško področje Na klirinškem področju beležimo neugodno gibanje tako pri izvozu kot tudi pri uvozu blaga. Izvoz blaga je v primerjavi s tremi meseci lanskega leta ostvarjen le v višini 50 odstotkov, izvozili smo le za 388.775 klirinških dolarjev blaga, istočasno pa smo uvozili za 1,389.584 klirinških dolarjev blaga, kar je v primerjavi z lanskim letom za 24 odstotkov manj. (Nadaljevanje na 2. strani) Slavnosti v Cankarjevem domu Alojz KLEMENČIČ — član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednik Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve: Tovarišice in tovariši! Na današnji dan praznujete delavci EMONE širom Slovenije, pa tudi v tujini 40-letnico svojega delovanja. V tem času je Emona prehodi- la pomembno razvojno pot, saj sc je razvila od trgovine na debelo z 28 zaposlenimi v sistem z nad 12.500 zaposlenimi delavci in 1.500 kmeti (Nadaljevanje na 2. strani) ■ GOVOR PREDSEDNIKA DS SOZD EMONA MARJANA PIČULINA Ob 40-letnici SOZD Emone Delavci Emone ob letošnjem jubileju - praznovanju 40. letnice - s ponosom zremo na prehojeno pot in dosežene rezultate, ki jih danes potrjuje 12.500-članski kolektiv. 10. aprila pred 40. leti je bil položen temeljni kamen organizacije, pravnega prednika današnje Emone. To je dolgo obdobje samoodpove-dovanja in naporov, ki so bili potrebni, da je iz takrat skromnih začetkov zrastla današnja sestavljena organizacija združenega dela Emona. Pred 40. leti smo dobili odgovorno nalogo: novoustanovljeni delovni kolektiv PREHRANA je moral nuditi osnovno preskrbo občanom mesta in bližnje ter daljnjc okolice. To nalogo smo vedno uspešno in korektno opravljali ter vsporedno skrbeli za lasten razvoj, ki je zagotavljal še večjo pestrost in kakovost v ponudbi. Prav je, da se ob današnjem jubileju ozremo nazaj (Nadaljevanje na 10. strani) ■ XIV. LETNE ŠPORTNE IGRE EMONE Prehodni pokal w w - - m v ze četrtič zapored na Ptuj (Strani 8, 9 in 10) Prehodni pokal SIE gre za leto dni na Ptuj Slavnosti v Cankarjevem domu (Nadaljevanje s 1. strani) kooperanti. Praznovanje jubileja je primerna priložnost, da čestitamo delovnemu kolektivu za dosežene rezultate in spregovorimo o nekaterih nadaljnjih prizadevanjih. Sedanje zapletene gospodarske razmere zahtevajo, da posebej pozorno spremljamo sprejete razvojne usmeritve in najdemo pota in načine za njihovo uresničevanje. Gospodarska gibanja v Jugoslaviji in Sloveniji v letu 1986 in v začetku letošnjega leta ne sledijo načrtovanim. To še zlasti velja za ekonomske odnose s tujino in gibanje cen. Neugodna gospodarska gibanja šo zahtevala sprejem nekaterih zakonov in ukrepov tekoče ekonomske politike. Tako je bil konec leta sprejet nov zakon o celotnem prihodku in dohodku, ki vnaša dokajšnje spremembe pri obračunavanju dohodka. V začetku leta pa so bili sprejeti intervencijski zakoni o omejitvi izplačevanja osebnih dohodkov, splošne in skupne porabe ter negospodarskih in neproizvodnih investicij. Tovarišice in tovariši! Kmetijska proizvodnja, trgovina ter gostinstvo in turizem so osnovne programske usmeritve -Emone, hkrati pa je njihova medsebojna povezanost nujna za zagotavljanje nemotene preskrbe prebivalstva. Zato mi glede na pomembnost, tega dovolite nekaj besed o razmerah v teh dejavnostih. V kmetijstvu so bili v letu 1986 v primerjavi s predhodnim letom doseženi nekoliko ugodnejši rezultati, vendar so ti še vedno pod doseženimi v gospodarstvu kot celoti. Prvi letošnji podatki pa kažejo, da se stanje hitro slabša, kar še posebej velja za živinorejo. Pomembne usmeritve iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije se na tem področju ne uveljavljajo, saj se odnosi ne urejajo po ekonomskih in tržnih zakonitosti. Za pretežni del živil namreč velja administrativno določanje cen brez spremljajočih ukrepov ekonomske politike, ki naj bi preprečevali nekatera cenovna neskladja med surovinami in končnimi izdelki. V SR Sloveniji že vseskozi zelo poudarjamo razvoj živinoreje. Na to področje je usmerjenih tudi precej dodatnih družbenih spodbud, kot na primer sredstva iz republiških in občinskih skladov za pospeševanje kmetijske proizvodnje, republiška in občinska sredstva za oblikovanje blagovnih rezerv in za kreditiranje rezerv v živem kot tudi občasno usmerjanje dela sredstev družbenopolitičnih skupnosti. Kljub vsem tem ukrepom pa se položaj živinoreje zaradi cenovnih neskladij hitro slabša. Problemi so tudi na drugih področjih, čeprav ne toliko letu 1986 ugotavljamo napredek. Ekonomski položaj se je delno izboljšal, kar še posebej velja za trgovino na drobno. Tako razvojno usmeritev je treba ohraniti, saj lahko prav trgovina s prodornim trženjem uspešno prispeva k ustreznejšemu prilagajanju razmeram na domačem in tujem trgu. Zato je treba dati nadaljnjemu razvoju blagovnega prometa poseben poudarek. Pri tem pa ni dovolj samo ponavljati, da smo za uveljavitev tržnih zakonitosti. V praksi je treba razviti dobro organizirano in kadrovsko usposobljeno funkcijo blagovnega prometa. Take organiziranosti ni možno doseči s predpisi, temveč jo lahko izoblikuje in selekcionira samo realnost tržne ekonomije. Dokaz, da pri nas nekatere stvari razumemo različno, sta tudi politika določanja marž in tolmačenje, da je višina marže le neposredni izraz večjega ali manjšega zaslužka trgovine. Pozablja pa se, da izraža tudi večjo ali manjšo vlogo trgovine pri opravljanju celotnega prometa, lahko pa je tudi pokazatelj večje ali manjše stopnje uveljavljanja tržnega gospodarstva. Napačna so razmišljanja, da bomo tržno gospodarstvo razvili ob nerazviti trgovini, kajti prav nerazvita trgovina lahko postane zavora za nadaljnji razvoj proizvodnje in plasma izdelkov na domačem in tujem trgu. Zato je napredek trgovine razvojno vprašanje celotnega gospodarstva. V SR Sloveniji smo v preteklosti uspešno zagotavljali preskrbo prebivalstva. K temu so veliko prispevale organizacije združenega dela-nosilke preskrbe, ki so morale ob sprejemanju odločitev upoštevati ne le ekonomsko logiko, temveč tudi svojo odgovornost za zagotovitev preskrbe v kritičnih razmerah. To poudarjamo tudi zato, ker ni bilo povsod v Jugoslaviji tako in je prihajalo ob občasnem pomanjkanju blaga tudi do nekaterih družbeno nepsrejemljivih pojavov. V SR Sloveniji so organizacije združenega dela-nosilke preskrbe v letih velikih motenj v preskrbi opravile svoje naloge z vso odgovornostjo. Prepričani smo, da bo tako tudi v bodoče, čeprav se prav ta čas sočamo z razmerami, v katerih bo težko zagotoviti nemoteno preskrbo. To še posebej velja za tiste izdelke osnovne preskrbe, ki so odvisni od uvoza surovin in repromateriala. Poslovne banke namreč zaradi velikega obsega zapadlih obveznosti do tujih posojil in deviz-nolikvidnostnih težav z veliko zamudo poravnavajo obveznosti do tujine. V skrbi ganizira nost številnih poslovnih skupnosti. Sedanja preorganiziranost močno obremenjuje najodgovornejše poslovodne delavce, zato je treba odločno podpreti prizadevanja Gospodarske zbornicc Slovenije za čimprejšnjo reorganizacijo in racionalnejšo organiziranost tega področja. V naši ekonomski politiki je premalo dorečen tudi program razvoja gostinstva in turizma. Kljub spoznanim ekonomskim prednostim, ki jih prinaša turizem z izvozom blaga in storitev na domačih tleh ter s svojimi ugodnimi posledicami na spodbujanje mednarodne menjave, hačrtovani razvoj zaostaja. V prihodnje bo treba zagotoviti hitrejši razvoj z večjo kakovostjo, ki se mora izražati v pestrosti ponudbe, organiziranem preživljanju prostega časa turistov in v diferenciaciji gostinskih storitev. To ne zahteva toliko sredstev, da jih kljub vsem ekonomskim in kadrovskim težavam ne bi mogli zagotoviti. Zavedati se namreč moramo, da je treba pritegniti vse ustvarjalne sile za izboljšanje storitev in celotne turistične ponudbe. Edino s kakovostnejšim delom je možno zadovoljiti goste in si tako zagotoviti večji dohodek ter osebne dohodke. V tem trenutku je zelo pomembno storiti vse, da prepričljivo dokažemo, da smo turistična dežela. izraziti, tako na primer pri pridobivanju jedilnega olja, sladkorja in zagotavljanju bilančnih količin pšenice, koruze in nekaterih uvožove-nih beljakovinskih krmil. Premostitev vseh teh težav v organzacijah združenega dela, občinah in republiki je ena osrednjih nalog pri prizadevanjih za preskrbo prebivalstva. Ob tem pa moramo ponovno poudariti, da preskrba v SR Sloveniji ni in ne bo temeljila samo na lastni proizvodnji, temveč bo treba velik del tudi v prihodnje nujno zagotavljti iz drugih republik in SAP Vojvodine. Za dolgoročno povezovanje organizacij združenega dela, ki so nosilke preskrbe, z organizacijami iz drugih republik in pokrajn je bilo v preteklih letih veliko storjeno in bo treba s tovrstnimi prizadevanji nadaljevati. Pri poslovanju trgovinskih organizacij v SR Sloveniji v zagotavljanje nemotene preskrbe prebivalstva v SR Sloveniji smo tudi z zakonom uredili pospeševanje proizvodnje hrane in blagovnih rezerv ter opredelili odgovornost za zagotavljanje nemotene preskrbe kot dejavnost posebnega družbenega pomena. S tem smo želeli prispevati, da bi bile aktivnosti v celotni reprodukcijski verigi od »njive do mize« deležne posebne družbene pozornosti. Ob tem pa ne moremo mimo ugotovitve, da je treba nekaj spremeniti tudi glede širših organizacijskih oblik povezovanja organizacij združenega dela v agroživil-stvu. Že dolgo je v razpravi predlog za racionalnejšo or- Tovarišice in tovariši! V sestavljeni organizaciji Emona se uspešno dopolnjuje proizvodnja in predelava hrane, notranja in zunanja trgovina, hotelirstvo in turizem ter inženirska dejavnost, kar vam omogoča, da ste dejavni v več kot polovici slovenskih občin, v dobršnem delu Jugoslavije in v svetu. Lahko rečem, da je Emona izredno uspešna v količinskem in kakovostnem razvoju notranje trgovine, najsi gre za grosistično ali drobnoprodajno mrežo. Prvi ste začeli uvajati modernejšo ponudbo, saj ste že leta 1959 ustanovili prvo samopostrežno trgovino. Prav tako ste prvi razvili računalniško voden regalni sistem skladišč pri nas. Ob hitrem razvoju grosistične in drobnoprodajne dejavnosti je Emona začela z vključevanjem proizvodnih organizacij v svoj sistem in s povezovanjem s proizvodnimi organizacijami širom Jugoslavije. Razvila je enotno finančno poslovanje, kije bilo v takratnih razmerah vzorčni sistem internih bank širom Jugoslavije. Tako usposobljena organizacija se je lahko vključila v nastajajoči sistem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v Jugoslaviji in je bila s svojimi konkretnimi rešitvami zgled mnogim drugim. To je bila osnova, ki je motivirala delovne ljudi komplementarnih dejavnosti, da so se vključili v sistem Emone in oblikovali EMONO DANES, to je poslovni in samoupravni sistem, sestavljeno organizacijo združenega dela EMONA. Zunanja trgovina, turizem in hotelirstvo omogočajo v razvoju Emone uresničitev njenega celotnega programa, ( dodatne povezave in realiza-* cijo proizvodnih in notranje-trgovinskih dejavnosti. K te-je znatno prispevala ustanovitev dvanajstih podjetij in predstavništev v tujini, ki naj bi bila tudi v težjih POPRAVEK — Pod spominski posnetek delavcev Prehrane, predhodnice Emone, ob njeni 10-letnici, nam je tiskarski škart ponagajal. Zapisali smo, da je peti z leve v prvi vrsti direktor Karel Kušar. To pa ne drži. Tedanji direktorje bil pokojni Franc Nebec (na sliki sedi sedmi z desne). Peti z leve pa je Milan Kušar, ki je tedaj delal v komerciali in skrbel za nabavo. Bralcem se za napako opravičujemo, vsem, ki pa ste nas na napako opozorili, se zahvaljujemo. Uredništvo razmerah sposobna uspešno uresničiti postavljene zunanjetrgovinske cilje sistema Emone, s tem pa tudi nadalj nje krepitve njene vloge v ožjem in širšem gospodarskem prostoru. K izvoznim prizadevanjem prispevajo svoj delež hotelske organizacije, ki so skupaj s turistično organizacijo v letu 1986 z dobro organizirano dejavnostjo od Portoroža do Ulcinja ustvarile pomemben del dohodka in deviznega priliva. . K Emoninim uspehom je mnogo prispevala skrb za razvoj kadrov, saj Emona s svojo lastno poslovodsko šolo izobražuje in usposablja poslovodne delavce. V zadnjem času pa v povezavi z Ekonomsko fakulteto Borisa Kidriča v Ljubljani skrbi tudi za razvoj komercialnih kadrov. Ob 40-letnici vaše organizacije je prav poudariti, da si bodo v bodoče zagotavljali boljši družbenoekonomski in samoupravni položaj samo tisti, ki bodo prispevali k modernizaciji proizvodnje in novim programom, kot ste pri vas že dokazali v Agro-emoni in tudi na nekaterih drugih področjih vašega delovanja. Prepletenost različnih programov od kmetijske proizvodnje, predelovalne industrije, trgovine, gostinstva in turizma v povezano celoto omogoča učinkovit nastop Emone na domačih ih tujih trgih. Razvoj tako celovitega in integriranega sistema je za gospodarstvo in družbo pomembna sestavina uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in uveljavljanja samoupravnih socialističnih družbeno- PORTOROZ PRED GLAVNO TURISTIČNO SEZONO Bernardin: rezervacije na računalniku PORTOROŽ, 12. maja - Kakor povzemamo iz pogovora s Cirilom Habetom, vodjo finančno-računovodskega sektorja hotelov Bernardin, so bili prvi letošnji štirje meseci za to naše elitno hotelsko naselje uspešni: 10% več tujih in 17% več domačih prenočitev, kakor tudi boljša realizacija kot lani. Vse rezervacije so v Bernardinu letos na računalniku, kar je seveda lepa pridobitev. In aprilske prenočitve: 86: 54.662 in 37: 61:459 (indeks 112). Maj zna biti spričo nekaterih odpovedi nekoliko šibkejši kot lani. In ocena za sezono? Hoteli bodo polni. V Bernardinu računajo, da bodo čez vse leto realizirali okoli 300.000 prenočitev. l!;>! 11 Kaj negativno vpliva na večje povpraševanje tujih gostov za počitnice pri nas? Kaj je pokazala berlinska turistična borza? Antipropagahda, ki govori o šibki kakovosti storitev, resni gospodarski situaciji, slabi infrastrukturi (ceste in vodovod), cene, ki dosegajo evropsko raven ipd. Bernardin skuša obdržati vse svoje najboljše dolgoletne poslovne partnerje. Lansko izgubo je pokril, kako bo letos, je še vprašanje. Vsekakor bolj resno. Skupaj se bo nabralo za 80 S milijard din (od 55 S milijard odplačil, obresti na posojila) kakor pravi Ciril Habe. Kaj je glavni problem? Dinar je v primerjavi z dolarjem podcenjen za 25 do 30 odstotkov. ,, „ N. I. ekonomskih odnosov. Tudi na tem področju je Emona že veliko prispevala in pričakujemo, da bo tudi v prihodnje, ob opredeljevanju in uveljavljanju sprememb zakona o združenem delu in sprememb zvezne in republiške ustave. Delo, vloženo v ustavne spremembe, je lahko uspešno in bo upravičilo družbena prizadevanja, če bodo te poleg nadaljnje demokratizacije in razvoja naše socialistične samoupravne družbe omogočale tudi boljše nagrajevanje zahtevnejše- ga, uspešnejšega ter razvojno ambicioznejšega in ustvarjalnega dela. Tovarišice in tovariši! V imenu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije vam ob 40-letnici čestitam z željo, da bi z vso zavzetostjo izpeljali sprejete razvojne programe in utrjevali vlogo EMONE tudi v prihodnje. Hkrati in posebej pa čestitam tudi vsem delavcem Emone, ki boste danes prejeli odlikovanja Predsedstva SFRJ, nagrade Franca Neb-ca in plakete EMONE. Emona Commerce in KK Ptuj uspešna (Nadalfevanje s 1. strani) IZVOZ BLAGA NA KONVERTIBILNO PODROČJE V OBDOBJU JANUAR-MAREC 1987 v US $ (1 dolar = 451,60 din) OZD Doseženo I.—III. Ind ' Plan 1987 Ind dos/plan 1986 1987 Agroemona 203.000 E-Mesna industrija 773.191 68.862 9 3,600.000 2 E-Ribarstvo 3.042 1.348 44 194.456 1 E-KK Ptuj 357.252 414.936 116 1,000.378 41 E-IPKO 3.546 22.163 E-Inženiring 1.946 980.000 E-Commerce 1,475.112 3,036.360 206 9,493.294 32 E-Merkur 288 SOZD skupaj 2,612.431 3,523.452 135 15,493.291 23 IZVOZ STORITEV NA KONVERTIBILNO PODROČJE V OBDOBJU JANUAR-MAREC 1987 OZD Doseženo I,—III. Ind Plan 1987 Ind dos/plan 1986 1987 E-Commerce 608.512 1,497.176 246 7,215.700 21 E-Merkur E-KK Ptuj 1.504 2.394 153 40.000 7.000 34 E-Hoteli 732.538 702.369 96 7,301.000 10 E-Globtour 620.613 222.904 36 2,763.000 8 SOZD Skupaj 1,963.167 2,424.843 124 17,326.000 14 Čeki E-Hoteli E-Globtour 7.474 218 3.000 3 Skupaj 7.474 3.218 43 IZVOZ IN UVOZ BLAGA NA KLIRINŠKO PODROČJE V ODBOBJU JANUAR-MAREC 1987 V US $ (1 dolar OZD Doseženo I.-III. Ind Plan 1987 Ind dos/plan 1986 1987 IZVOZ BLAGA Emona mesna ind. 21.005 300.000 E-KK Ptuj 378 706 187 378 187 E-Commerce 760.552 388.069 51 2,700.000 14 SOZD skupaj 781.935 388.775 50 3,000.378 13 UVOZ BLAGA Agroemona 31.664 24.996 79 200.000 12 E-KK Ptiy 6.524 5.990 92 E-Commerce 1,795.378 1,358.598 76 5,185.912 26 E-IPKO 25.000 ERC 30.000 SOZD skupaj 1,833.566 1,389.584 76 5,413.912 26 NAŠI JUBILEJI Posvuda svečano obeležena eetrdesetgodišniica i Dan Emone Ljubljana, aprila -Centralna proslava 40-godiš-njice SOUR-a Emona održa-la seje 10. aprila 1987 u veli-koj dvorani u Kulturnom do-rou Ivana Cankara u Ljubljani. Proslavi su. prisustvovali brojni uzvanici, predstavnici društveno političkih organizacija SR Slovenije, grada Ljubljane i opštinskih skupina - medu njima član Sa-veta Federacije Ivan Maček -Matija, član Prcdsedništva SR Slovenije Alojz Briški, član Predscdništva Saveza sindikata Jugoslavije Marjan Orožen, predsednik Saveza sindikata Slovenije Mina Ravnik, članica prcdsedništva CKSK Slovenije, Tina Tomlje, član Izvršnog veda SR Slovenije i predsednik Republičkog komiteta za tr- žište i opšta privredna pitanja Alojz Klemenčič, član Izvršnog veča Skupštinc SR Slovenije i predsednik komiteta za poljoprivredu, šumar-stvo i prehranu, predsednik republičkog društvenog veča za pitanja društvenog ure-daja Roman Albreht, te članica Izvršnog veča SR Slovenije i predsednica komiteta za turizam i ugostiteljstvo Bogomila Mitič. Govornik na svečanosti bio je Alojz Klemenčič, koji se je u svojem govoru osvr-nuo na položaj Emone u ši-rem društvenem prostoru, u Sloveniji i Jugoslaviji, česti-tavši s vi m radnicima Emone, a naročilo onima koji su primili odlikovanja Prcdsedništva SFRJ, nagrade Fran- ca Nebeca i plakete Emone. Govor druga Alojza Klemenčiča prenosimo u celini u ovom broju glasila. O putu predenem tokom protckle četiri decenije govorili su drug Borut Žnuderl, predsednik Poslovod-nog odbora SOUR Emona, i predsednik radničkog save-ta SOUR Emona Marjan Pi-čulin. Oba govora prenosimo u celini u ovom broju časopisa. Državna odlikovanja koji-ma je Predsedništvo SFRJ odlikovalo 33 radnika Emone za izuzetno marljiv i uspe-šan rad podelio je Alojz Klemenčič, član IV SR Slovenije. Nagrade Franca Ncbca za godinu 1987 izručio je Borut Žnuderl, predsednik PO SOUR Emona, a plakete je podelio predsednik radničkog saveta SOUR Emona Marjan Pičulin. Na prijemu za uzvanike, koji je bio prireden u galeriji Cankarovog doma nastupio je Slovenski oktet, koji je ot-pevao tri pesme iz svog bo-gatog repertoara - partizan-sku, narod nu i Prešernovu Zdravicu. U svim organizacijama Emone održane su proslave prigodom 40-godišnjice rada i postojanja, bile su skromne ali svečane. Upriličenc su bile podelele jubilejnih nagrada i državnih odlikovanja, koje su dale ovim svečano-stima poseban pečat. E. I. UVOZ - IZVOZ Uspešni Emona Commerce i KK Ptuj Izvoz U toku prva tri meseca ove godine je SOUR Emona ostvarila vrednost izvoza ro-Pe na konvertibilno područ-Je u iznosu 3,523.452 dolara i vrednost izvoza usluga u iznosu 2,424.843 dolara. Izvoz, kojeg je ostvarila Emona Commerce, u pored-enju sa istim periodom lan-ske godine veči je za 106 od-sto. Veči izvoz zabeležan je Još jedino u Kmetijskem kombinatu Ptuj za 16 odsto, pok ostale organizacije udru-zenog rada nisu dostigle nivo izvoza ostvaren u lan-skom periodu. Emona Commerce je tako-de ostvarila dobre rezultate u izvozu usluga, u poredenju sa istim lanskim periodom ovaj je veči za 146 odsto, dok Emona Hoteli imaju za 4 odsto manji izvoz usluga. Manji izvoz turističko-agencijskih usluga ostvaren je i u Glob-touru za 64 odsto. Uvoz U toku prva tri meseca ove godine Emona je uvozila za 304.658 dolara razne robe. Največi uvoz zabeležen je kod Emona Commerce (153.000 dolara), zatim u Mesnoj industirji Zalog (99.185 dolara), sledi Blagovni center (45.762 dolarja) i ostale organizacije udruže-nog rada. U poredenju sa istim lanskim periodom je i uvoz robe manji za 79 odsto. Iako je na Odboru za devizno poslovanje bila više puta istaknuta potreba preu-smeravanja uvoza robe, t. j. da bi se ovaj realizovao u posebnim oblicima - u malo-graničnoj privrednoj sarad-nji i sajamskim kompenzaci-onim poslovima, ipak je u prva tri meseca ove godine sav uvoz bio ostvaren kao redovih uvoz. U navedenim posebnim oblicima nije zabeležen uvoz, iako imamo obzirom na ostvareni izvoz več obezbedene platne mogočnosti. Klirinško područje Na klirinškom području zabeležena su nepovoljna kretanja, bilo u uvozu, bilo u izvozu robe. Izvoz robe je u poredenju sa tromesečnim prošlogodišnjim periodom ostvaren u višini 50 odsto, izvoz robe iznosio je samo 388.775 klirinških dolara, dok je istovremeno uvoz iznosio 1,389.584 klirinških dolara, ili za 24 odsto manje nego lani. A. V. Izmene obračunskog sistema i njihov upliv na poslovne rezultate Emone Izmene obračunskog siste-*ha koje je krajem 1986. godi-doneo Zakon o ukupnom Pnhodu i dohotku stupile su a snagu 1. januara 1987. U slovima inflacije suštinski uču na nag ekonomski sitem. Novost novog obra-unskog sistema je u torne ? se sredstva (osnovna i st, na) i njihovi izvori (sop-v ijni .' posudeni) realno rednuju - da se tekuče re-aioriziraju (uvečavaju) sa Prosečnom stopom rasta ce-a industrijskih proizvoda, tuga bitna izmena novog Pračunskog sistema je da se izdvajaju kamate iz ukup-nog prihoda do revalorizaci-one stope (ukoliko ih primarno) odnosno iz troškova (ukoliko ih plačamo). Sa novim obračunskim sistemom iz ostvarenog dohotka isklju-čili bi upliv efekata inflacije, te na taj način rasporedili u ličnu, zajedničku i opštu po-trošnju samo realnu vrednost ostvarenog dohotka. Utica) izmena koje je do-neo novi obračunski sistem u Emoni za prvo tromesečje ove godine jasno proizlazi iz usporedbe glavnih elemena-ta privredivanja. Cementi Ostvar. Ostvareno I-III87 u milio. din Indeksi I-III Novi Pret- Ind. 4:2 1986 obr. hodni 4:3 obrač. ■L^kupan prihod 2;_Dohodak ?^rutoLD l_posUond ^_Gubid~ 6- N. 44.255 93.089 94.753 102 214 210 6.056 12.933 15.120 250 214 srednog unosa u poslovni fond, radi revalorizacije (razlike izmedu večih revalorizacijskih prihoda i rashoda) još za dodatnih 3.924 miliona dinara, dakle ukupno za 4.478 miliona dinara, odnosno za 23 odsto više nego bi ga uvečali po starom obračunu. Usporedujuči podatke vidimo da se po novom obračunskem sistemu poslovni fond povečava, izmedu ostalog, radi upliva rezultata revalorizacije sredstava i izvora a ne radi novoostvarene vrednosti, dakle nema pravu os-novu u novčanim priho-dima. Gubici u iznosu 2.538 miliona dinara veči za čak četiri puta nego u istom lanskom periodu. Gubitak beleži 16 organizacija, od čega 72 odsto u ugostiteljstvu i turizmu, 12 odsto u poljoprivredi, 15 odsto u industriji i 1 odsto u trgovini. Ovo je u največoj meri posledica sezonskog karaktera poslovanja ovih organizacija, a delimično i novog obračunskog sistema. Funkcionisanje i upliv novog obračunskog sistema ve-oma su različiti po organizacijama, uglavnom ovisno od strukture sredstava i izvora pojedine organizacije, od obima udruženih sredstava, višine i koeficijenta obrtanja zaliha, deviznih oba veza, primljenih kam ata i sl. Izmene u obračunskem sistemu sadržajno donose pravu privrednu reformu kod koje je ekonomično privredi-vanje sa sredstvima mnogo značajnije nego do sada. Ipak sam obračunski sistem (koji če verovatno biti sadržajno i tehnički dopunjen) ne omogučuje postizanje svih postavljenih ciljeva. On stvara uslove sprovodenja realnije politike deviznih kurseva i kamatnih stopa kao i osnovu za afirmisanje tržišnih elemenata privredivanja. 3.476 8.313 8.313 100 239 239 758 1.444 3.631 479 191 595 2.538 2.538 427 ££osr. u pos. fond P°sl. fond 3.924 163 2.830 1.092 669 1736 ovim podacima Vrcdi Z’ ■c*a su rezultati pri-Sef; Vania u prvom trome-kao °Y.e godine za SOUR isto,r,Co ln.u bolji, nego u dir,e Poriodu protekle go- sist(‘LStar.orn obračunskem gleriau SOUR-u, u celini sto vez-’ ostvarili bi za 17 od-n°Von, ■ d°hodak, nego po sa D™si1st!3mu. Uusporedbi deks periodom in- P°večanja dohotka iz- nosio bi 250, a to je za 11 indeksnih poena više od indeksa povečanja bruto ličnih dohodaka. Po novom obračunskem sistemu indeks porasta dohotka je 214. Po starom obračunskem sistemu bi SOUR kao celina za poslovni fond ostvario 3.630 milijona dinara. Po novom obračunskem sistemu poslovni fond se poveča po deobi ukupnog prihoda za 1.444 miliona dinara, iz nepo- Mllll Delegacija Agrokombinata »13. jul« iz Titograda na obisku v Emoni. Delegacijo je vodil predsednik poslovodnega odbora sozda Branko Radovič (drugi z leve). informator Srpskohrvatski prilog ■ POSETE Generalni konzul SSSR u Emoni LJUBLJANA, 15. aprila - Generalni konzul SSSR Viktor I. Neskubo i vice konzul SSSR Nikolaj Maslenikov poselili su SOUR Emonu. Gosteje primio predsednik Poslovodnog odbora SOUR Emona Borut Žnuderl zajedno sa saradnicima iz Emoninog Inženjeringa i spoljne trgovine. Predstavnici Emone upoznali su svoje posetioce sa dosadašnjim prisustvom Emone na sovjetskem tržištu. Bilo je reči o poslovima Inženjeringa u belo-ruskoj republici, u Brestovskoj oblasti, u vezi rado-va na agrokompleksu Zapadni Bug, gde se vrši, u bližini grada Bresta rekonstrukcija svinjogojske farme, čiji če kapaciteti po završetku radova iznosi-ti 12.000 svinja. Izgradila bi se takode i tri nova kompleksa za tov 40.000 svinja godišnje. Generalni konzul je predstavnike Emone upoz-nao sa novim privrednim kretanjima u SSSR, kod čega je naročilo istakao da se u Sovjetskem savezu nastoji uravnotežiti robnu razmenu, tako da se ova mora odvijati u srazmeri jedan prema jedan, te če se ove godine uglavnom raditi o barter poslovima. Dosadašnja saradnja izmedu dve zemlje dobro seje razvijala, istakao je ugledni gost, od devet projekata raznih agrokompleksa Jugoslaviji je bila poverena realizacija čak pet projekata. Z. G. Titogradani u Emoni LJUBLJANA, 15. aprila - Predstavnici titograd-skog agrokombinata 13 juli, Branko Radovič, predsednik Poslovodnog odbora SOUR-a, Čedo Markovič, direktor agrokombinatskog instituta i direktor osnovne organizacije svinjogojske farme Novica Radulovič poselili su SOUR Emonu. Razgovori su se vodili o saradnji ova dva SOUR-a, zajedničkom nastupu na tržištima trečeg sveta, o transferu znanja i tehnologije te zajedničkom ulaganju u proiz-vodnju. Neposredno pred realizacijom nalazi se rekonstrukcija i okončanje svinjogojske farme v Spužu kod Titograda, čime če se povečati kapacitet na 22.000 tovljenika godišnje. Priprema se i naredni projekat, rekonstrukcija klanice u Titogradu. Sredstva za projekat koji če se realizovati u bližoj budučnosti obezbediti če se iz fonda za nerazvijena područja. Bilo je govora i o mogučnosti zajedničkog nastupa u Kini. ■ 14. LETNJE SPORTSKE IGRE EMONE Prelazni pehar i četvrti put na Ptuj ČATEŽ OB SAVI, 18. maja - Više od 700 sporta-šica i sportaša Emone, iz 18 radnih organizacija, borilo se je na igralištima u Termama u Čatežu i u Brežicama za naslove najboljih sportaša 14. letnjih sportskih igara Emone. I ove godine je prelazni pehar otišao na Ptuj. Ptujčani su več par godina favoriti letnjih sportskih igara Emone. Ovaj put so odneli svoju četvrtu pobe-du, sa znatnom razlikom - čitavih 147 poena, ispred drugouvrštenih sportaša radne organizacije Emona Hoteli, koji su osvojili 113 poena. Na trečem mestu su takmičari Emoninog Blagovnog centra sa osvojenih 105 poena. Kao i prošle godine, ni ovog puta vreme nije bilo sklono ni organizatorima ni takmičarima. Takmiče-nja pod otvorenim nebom stalno su prekidali kratkotrajni pljuskovi. Jedino zahvaljujuči dobroj organizaciji i elanu takmičara bila su izvedena sva predvidena takmičenja, osim tenisa radi mokrog igrali-šta, i bila izvršena u odredenom vremenu. Grozničavom očekivanju i nagadanjima došao je krnj kad su navečer bili objavljeni sportski rezultati. Franc Molan, predsednik organizacionog odbora sportskih igara, Dušan Eržen, predsednik odbora za šport i rekreaciju te Dušan Bračun, predsednik konferencije sindikata SOZD Emona podelili su medalje, pehare i priznanja najboljim sportašima. Veselje se j e nastavilo uz razdragane taktove ansambla Tonija Hervola i sa pevačima Zdenkom i Andrejem Pinterič. ■ POLJEDELSTVO - ŽIVINOREJA ■ POROČILO IZ ZAGREBA Priznanje kakovosti in oblikovanju ZAGREB, 20. april - Na tradicionalnem XXVII. mednarodnem sejmu prehrambene industrije in opreme za prehrambeno industrijo - spomladanskem zagrebškem velesejmu, je Tozd Prehrana v Emona Blagovnem centru iz Ljubljane prejela dve zlati medalji, eno srebrno in eno bronasto medaljo za kakovost in obliko. Nagrajeni so bili za naslednje izdelke: zeljni listi za sarmo, zeljne glavice za sarmo, delikatesno kislo zelje ih kislo repo. S temi izdelki se je Emonin Blagovni center na sejmu predstavil potrošnikom in poslovnim partnerjem. Za uspeh jim čestitamo. Jana POR ■ INOVACIJE - IZBOLJŠAVE Emonci imajo ideje in-nagrade LJUBLJANA, 24. april - Ob prazniku občine Ljubljana Moste-Polje in ob obletnici ustanovitve OF je Odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti skupščine občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje podelil delovni skupini tozda Prehrane iz Emoninega Blagovnega centra priznanje in nagrado za nov izdelek -zeljni listi za sarmo. V nagrajeni delovni skupini so sodelovali: Anton Kramar, Marija Oblak, Tatjana Šenk, Jascnka Rušanov, Branko Janežič in Metoda Berčič. Na slovestnosti, ki je bila v Domu Španskih borcev v Mostah na Zaloški cesti 23. aprila 1987, je priznanje in nagrado Inovator 1986 podelil dr. Tihomir Pinter, predsednik skpščine občinske raziskovalne skupnosti Antonu Kramarju, predstavniku delovne skupine. Moto pri oblikovanju novfga izdelka je bil »Domača shramba«. Želeli in uspeli so gospodinjam pripraviti lak izdelek, da bodo prihranile pri času, energiji in končno pri denarju. Vsi vemo, da je včasih kar težko pripraviti nekaj novega, dobrega in okusnega, zato so gospodinjam priskočili na pomoč tudi z dvema preizkušenima receptoma, ki sta napisana na zadnji strani lepo in solidno oblikovane embalaže. Z njima je še bolj zajamčena hitra in kakovostna priprava obroka. Bralci poizkusite tudi vi in upamo, da vam ne bo žal. Jana POR ■ SAMOUPRAVLJANJE Volitve v samoupra 1me organe SOZD Ljubljana, 23. aprila - Koordinacijski odbor sindikata v SOZD Emona je na današnji seji obravnaval med drugim tudi priprave na volitve novega delavskega sveta SOZD in Odbora samoupravne delavske konrole SOZD. Na osnovi predlogov OZD je sestavil in sprejel kandidatno listo za člane novega odbora SDK SOZD na kateri so: 1. CIMERMAN Ivan, DO EMona Blagovni center 2. JURIČEV Ivo, DO Emona Hoteli, TOZD Grand Hotel Union 3. MAUSER Matjana, DO Emona Commerce Ljubljana 4. NEBEC Andrej, DO Emona Globtour Ljubljana 5. PUŠENJAK Franc, DO Agroemona, TOZD Tovarna močnih krmil 6. ŠERONA Slavko, DO Emona Kmetijski kombinat Ptuj 7. ŠKUFCA Vinko, DO Emona Merkur Ljubljana, TOZD supermarket Ljublana O teh kandidatih bodo odločali delavci vseh OZD na volitvah, ki bodo maja in junija letos. Točen dan izvedbe volitev bodo določili delavski sveti delovnih in temeljnih organizacij. Na teh volitvah bodo delavci neposredno volili tudi nove delegate delovnih organizacij v delavski svet SOZD. Kandidate za delegate v delavski svet SOZD bodo izbrale in predložile organizacije sindikata v DO in TOZD. Pred delavski svet SOZD se v sedanjih pogojih poslovanja in v resnem gospodarskem položaju vsekakor postavljajo težke in odgovorne naloge ter odločitve. Zato bodo morali biti delegati v delavski svet SOZD izbrani izmed strokovno in vsestransko razgledanih delavcev, ki bodo znali ustvarjalno delovati in odgovorno odločati v korist celotne SOZD Emona. Rep. Slabo vreme pesti Icmetijce DOMŽALE, 23. aprila -Letošnje za poljedelstvo izredno neugodne vremenske prilike so Emoninim kmetij-ccm v Domžalah, in tudi na Ptuju, povzročile vrsto težav in preglavic. Kot sta povedala inž. Vlasta Čeliga, direktorica tozda Poljedelstvo -govedereja in njen sodelavec inž. Vasja Hafner, da kljub delovnemu dnevu, ki so ga raztegnili od jutra do večera kasnijo z nekaterimi deli za skoraj ves mesec dni. Če bi to izrazili v vrednosti denarja jih bo ta izpad stal 4 stare milijarde dinarjev. Ozimna pšenica in ozimni ječmen sta zimo kar dobro prestala, prve so posejali na 266 hektarih, drugega pa je 63 hektarov. Jarega ječmena, tako načrtujejo, bodo posejali na 204 hektarih, oljne ogrščice pa bo 310 hektarov. Prosu so se letos odpovedali, ker bo Agrocmonina Dietetika začasno prenehala predelovati proso za proseno kašo - domačo kaščo. Njive, namenjene prosu, bodo služile zelenemu podoru. Tudi pri rži so imeli kmetije! smolo. Od 82 hektarov kolikor so jo posejali so morali preorati kar 47 hektarov že posejane rži ker jo je napadla snežna plesen. Odpovedali so se tudi ajdi na 80% hektarih, ki so jih namenili zelenim podorinam. Slednje bodo s pridom uporabili pri siliranju. Za silažo so namenili koruzo in jo tudi vso uporabili za siliranje, prehraniti je treba skoraj 4.000 glav govedi - krav molznic in pitancev. Na rovaš slabega vremena gre pripisati tako 2 tretjini preorane rži, občutljive na snežno plesen, za kakšnih 10 odstotkov bo manjši pridelek ozimnega ječmena in ozimne pšenice, bojč pa se tudi, da bo zaradi pozne setve jarih žit pridelek pod pričakovanim. cijski program, da si zagotove boljše uspehe in s tem varnejši jutrišnji dan. Število zaposlncih, od lani 260 delavcev so zmanjšali na skupno zaposlenih 225 delv-cev. Deset delavcev je odšlo redno v pokoj, novih niso sprejemali, deset dclacev, starejših in zdravstveno šibkejših pa so zapolili v pakirnici Dietetike, ki so jo uredili v starih protorih OE Mehanizacije v Mengšu. S pakirnico v Mengšu so dokaj razbremenili pakirnico v Blagov- obdržala prepotrebne beljakovine. Omeniti velja tudi to, da so v opuščenih hlevih v Smledniku uredili lastno veterinarsko ambulanto. Z lastno gradbeno ekipo pa so zgradili v Vodicah in na Pšati silose za gnojila v razsutem stanju. Take silose nameravajo zgraditi tudi na Drnovem pri Mengšu in v Zadobrovi pri Ljubljani. Z njimi bodo prihranili tako pri času kot pri delovnih sili. Sedaj bo vsa dela opravil traktorist, dva zgolj izgubo. Zvezna administracija določa oceno mleka, zadnjo so določili lani meseca julija. Krave, za katere vemo, da molzejo pri gobcu, krmimo s krmo po dnevni tržni ceni, kaj hitro »pridelajo« izgubo. Delavcem na farmah in v poljedelstvu gre vsekakor priznanje, da s skupnimi napori in solidarnostjo skrbe, da milijoni litrov mleka za ljubljanski trg, za bolnice, šole in vrtce ne usahnejo. Postorili bodo še marsikaj, Pogled na stranski del velikega balirnega stroja Vicon HP 1600, ki ga strokovnjaka inž. Matjaž Rozman iz kranjske Creine in Marjan Capuder iz našega domžalskega tozda pripravljata za delo na travnikih. Pravita, da je v ohišju tega velikana več elektronike kot v televizorju. Ugotovitve, ukrepi in načrti Poljedelci in živinorejci domžalskega tpzda se kot vsi v tej panogi srečujejo s problemi in težavami saj poslujejo skoraj na robu rentabilnosti. Začrtali so si vrsto ukrepov, izdelali predsana- nem centru v Ljubljani na Šmartinski cesti 102. Kljub zmanjšanju števila zaposlnih z dobro in pretehtano organizacijo opravijo vsa potrebna dela. Z dobro organizacijo, tako so nam zagotovili opravijo celo več kot so poprej z večjim številom zaposlnih. Na farmi Pšata in na farmi v Vodicah so zgradili dve sušilnici za seno z zmogljivostjo 500 in 450 ton. Odvisnost od vremena se bo občutno zmanjšala, pridobili pa bodo na kakovosti krme saj bo ta nakladalca pa bosta sedaj odveč. Postopama bodo prešli tudi na pašo živine. Na 50 hektarih pašnikov že pasejo 400 glav govedi, do konca leta pa bodo imeli na volj že 140 hektarov pašnikov. S tem bodo obdržali visoko raven mlečnosti. Velja povedati, da dosegajo povprečno mlečnost 6.150 litrov mlaka po kravi in so v tem med najboljšimi farmami v Sloveniji. Žal je ena od težav v živinoreji, da prinaša mleko da bo pridelek čimboljši in prireja kar se da uspešna-Uvedli so novo tehnologij? za spravilo krme - linijo vicon za siliranje trave, uvedli trikratno dognojevanje žit na lahkih tleh, uredili servis za traktorje ursus, na Pšati bodo zasuli več kot poldrugi kilometer dolg in 4 m širok ja; rek s čimer bodo zaokrožili iri povečali njive ter uredili še vrsto majših a pomembnih zadev tako pri izrabi de; lovnega časa, organizaciji del, tehnologiji, transportu in podobno. AGROEMONA Bo razumevanje za naložbe v kmetijstvu? DOMŽALE, 23. aprila -»Pričakujemo, pravi inž. Zvone Kovič, direktor Agro-emone v Domžalah, ki je bil 1. aprila 1987 ponovno imenovan za to dolžnost, da bo širša družbena skupnost našla polno razumevanje za nujne naložbe v kmetijstvu. Gre za potrditev dveh projektov za novi mlečni farmi na Pšati in v Vodicah. Stari farmi sta dotrajani in če hočemo obdržati raven preskrbe z mlekom, ki je poleg mesa glavni tržni pridelek v Sloveniji moramo misliti na obnovo. Projekta za novi farmi.smo s predlogom, naložba bo veljala poltretjo milijardo dinarjev, že dostavili Samoupravni interesni skupnosti. Koncem meseca maja pričakujemo odgovor. Sodimo, da je ta naložba enako pomembna kot melioracije, ki jih izvajamo in za katere nam sedaj družba zagotavlja denar v celoti oziroma ga je doslej zagotavljala v višini 80 odstotkov. Pričakujemo, da nam bo- do dodeljena nepovratna sredstva, etapna gradnja pa bi trajala tri leta. Menimo, da bo za to prepotrebno naložbo dovolj posluha saj zagotavljamo preskrbi na milijone litrov naj cenej šega mleka.« Za Agroemono je bila pomembna pomoč tudi pri naložbi Vicon linije za baliranje trave in detelje, saj so od mesta Ljubljane dobili 160 milijonov nepovratnih sredstev. Na splošno ugotavljajo pri analizi kmetijstva posebej s področja izvajanja naložb, da se je položaj v primarni delitvi po letu 1983 že kar drastično poslabšal in dosegel kritične razmere. Tako je bilo naprimer v letu 1986 od predvidenih bančnih sredstev namenjenih po planu za naložbo v kmetijstvu izkoriščeno le 30 odstotkov. Trend naložb v kmetijstvo, družbenem in družbeno organiziranem zasebnem sektorju tak, da so bile v letu 1986 le v višini 40 odstotkov od doseženih v letu 1983. V kmetijstvu menijo, da v kolikor ne bomo vlagali v nove zmogljivosti in istočasno zagotovili kmetijstvu položaj, ki mu pripada, bomo odvisni od uvoza. Prepričani so, da ni potrebno posebej razlagati kako tragičen je tak uvoz za naše kmetijstvo -kmetijske delovne organizacije, njihov dohodek in življenje. Kako krivična in v škodo kmetijstva je prav primarna delitev so nam ponazorili z nekaj praktičnimi fizičnimi pokazatelji: za 1.000 litrov mleka je bilo možno nabaviti leta 1980 2.167 kg KAN-a, leta 1981 1.807 kg, leta 1983 2.066 kg, leta 1985 1.415 kg, in leta 1986 le 1.150 kg. Za 100 kg klavne govedi smo leta 1980 lahko nabavili 1.287 kg KAN-a, lani pa le še 720 kg. Podobna situacija je pri nabavi mehanizacije. Za traktor 50 KS je bilo treba dati leta 1980 18.610 litrov mleka, leto kasneje že 20.825 litrov mleka, lani pa je bilo treba dati že kar 30.000 litrov mleka. Govedorejci so morali dati za navedeni traktor leta 1980 3.133 kg govedi, lani pa 5.635 kg klavne govedi. Za 100 litrov mleka s° kmetijci lahko nabavili: _ leta moška srajca kos 1965 1980 1983 1984 1985 1986 2,17 1,85 1,74 1,52 1,27 1,10 moški nizki cemeh- čevlji ta kf? -par _______ 291) 203 285 271 200 200 1,42 0,82 0,88 0,70 0,65 0,58 Iz zgornje tabele je razvid' no, da so kmetovalci za is*0 količino mleka lani obuli ‘e eno nogo, če bo trend takšen bo kmetovalec čez nekaj let bos. Taka primarna delit?v povzroča ne le zmanjšanj6 naložb temveč tudi opušč3' nje proizvodnje. Na takše? način pa sc razvrednotijo vS> napori, ki jih v Sloveniji P°' seboj vlagamo preko intef' vcncijskih sredstev in drU' gih ukrepov. - Z. G‘ ■ KULTURA J. P. Molliere v Emoni V počastitev Dneva in štiridesetletnice Emone se nam je poslovni stavbi na Šmar-tinski cesti, skoraj istočasno z otvoritvijo razstave likovnih del delavcev Emone, predstavila ljubljanska amaterska gledališka skupina. Tri dni so nas zabavali in razveseljevali mladi gledališki navdušenci - Emonski potepuhi, kot so se sami poimenovali. Predstavili so nam pri nas nekoliko manj znano Moli-erovo komedijo »Mojster zgaga, ali zmeraj ob nepravem času«. Več kot tristo let je minilo odkar je bila napi- sana, toda kljub časovni odmaknjenosti, Molierc je še zmeraj živ, aktualen, pa če gre za njegove klasične komedije Tartuffe, Skopuh, Don Juan, Ljudomrznik, ali za Mojstra zgago, ki ga Emonski potepuhi uprizarja jo v spomin na Bojana Štiha, ki je bil še septembra 1986, dramaturg te komedije. Bojan Štih je veliko pisal in govoril o ljudskem gledališču, o takem kakršno je bilo tudi Molierovo gledališče, kije duhovito in kritično razkrivalo amoralnost in razvade francoske družbe sedemnajstega stoletja. Emonski potepuhi so nas prijetno presenetili z dobro in gledališko doživeto igro. David But v zahtevni vlogi Maskarila in Bojan Pogačnik kot Lclij sta nam prikazala solidno igro, Srečko Kermavner je nastopil kar v trojni vlogi, videli smo ga kot starca Anzelma, mladega gospoda Lcandra in Andre-sa, cigana. V dvojni vlogi Trufaldina in Pandolfa se je izkazal Igor Somrak. V edini ženski vlogi je nastopila Spela Kučan. Besedilo je prevedel Janko Moder, svežo in gledališko radoživo uprizoritev je pripravila režiserka Vesna Arhar Štih. ■ FARMA IHAN: Poročilo o zdravstveni sanaciji Glede na do sedaj v javnih občilih objavljene informacije o stanju na farmi v Ihanu, ki so bile često pretirane in neresnične, objavljamo poročilo, ki ga je podal za naše glasilo direktor farme, dr. Lucijan Krivec. »Po ugotovitvi pozitivnih reaktorjev - merjascev v testni postaji 10. 4. 198L ki so bili zaklani v klavnici v Kamniku, seje začela stroga kontrola pri vseh redno zaklanih pitancih, tako v Kamniku kot v MIZ Zalog. Spremembe na bezgavkah so bile ugotovljene v obeh klavnicah 20. in 21. aprila, ^ato je bil 22. 4. sklican sestanek na Republiški veterinarski upravi. V klavnici so bile ugotovljene ha do 40% živali spremembe na bezgavkah na posameznih organih, na podlagi česar je bil postavljen sum na tuberkulozo. Pri tem primeru so bili vsi strokov njaki enotni, daje prišlo do izredno hitre eksplozije bolezni, ki ji ni primera v literaturi, saj je bila osnovna čreda na farmi po odredbi Veterinarske uprave redno tuberkulinizirana. Analizirali smo sledeče možnosti okužbe po vrstnem redu, gle de na masovno obolelost pitancev: ® hrana s surovino - mesno se uporablja za nastilj sesnim pujskom; ® kurja farma, ki je v neposredni bližini prašičje farme (razdalja med objekti je le 30 m); * golobi. Da se čimprej prekine vir okužbe je bilo sklenjeno: • Da se prekine uporaba mes-ne moke pri plemenskih živalih moko; * žagovina, ki (ta ukrep je bil izveden že pred sestankom). • Da se analizira mesna moka v Tovarni močnih krmil, da se v kafileriji preveri eventuelne prepuste v času zagona kafilerije o rekonstrukciji, ki sovpada z domnevnim pričetkom infekcije zaklanih živali. • Da se preveri dokumentacija o zdravstvenem stanju na kurji farmi, za katero se govori, da so šle kure nesnice predčasno v zakol. • Da se preveri zdravstveno stanje golobov v TMK in na ihanski farmi. • Da se tuberkulinizirajo vse plemenske živali, ki so bile prodane iz farme Ihan v rejska središča in v kooperacijo. • Da se takoj pristopi k tuber-kulinizaciji vse osnovne črede na farmi Ihan. • Posebno je bilo opozorjeno,, da praznovanje 1. maja ne sme vplivati na izvedbo teh ukrepov, ker se bolezen bez prekinitve izvora infekcije in po že okuženih živalih lahko širi znotraj farme, s plemenskim muterijalom in oporečno mesno moko, pa tudi izven nje. Se isti dan smo se povezali z Veterinarsko fakulteto, da skupaj izdelamo operativni plan za takojšnjo vakcinacijo. V petek, 24. aprila smo imeli zbor delovnih ljudi, na katerem smo ugotovili stanje in obvestili kolektiv o bodočih ukepih. Na zboru smo predlagali prostovoljno neplačano delo, mesečno 20 delovnih ur na zaposlenega ter ukinitev dopustov vsem vodilnim delavcem do konca sanacije farme, ter uvedbo paralelne akci- je za zmanjšanje tekočih izgub. Ti predlogi so bili z izredno zavestjo vseh zaposlenih soglasno sprejeti. Isti dan je prišel na farmo tudi prof. Bolim, s katerim so se strokovnjaki veterine, selekcije in notranje organizacije na farmi pogovorili o operativnem delu in poteku sanacije. Na osnovi teh rzagovorov je bil sklican razširjeni strokovni kolegij, na katerem smo imenovali stalen operativni štab sanacije in izdelali podroben operativni program. Ob velikih težavah - pomanjkanju ustreznih injekcij in razkužil, največ nam je prizadevno pomagal veterinar Prevorčnik, in mu gre ob tem še posebna zahvala, nam je uspelo do konca praznikov, do 4. maja, tubcrkulinizi-rati 1351 plemenskih živali. Isti dan smo imeli sestanek na SOZD-u, na katerem smo razširili naš štab z odgovornimi ljudmi na ravni SOZD a za reševnaje bodočega finančnega stanja na farmi in koordinacijo dela v Mesni industriji Zalog. Na tem sestanku smo se dogovorili, da se še isti dan dobimo s predsednikom komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije Milanom Kneževičem, da ga seznanimo z dotedanjim delom. Zaprosili smo ga za stalno prisotnost veterinarske inšpekcije pri izvajanju sanacijo, da ne bi bilo nepotrebnih propustov, da se objektivno informira javnost samo iz enega centra, iz Republiške veterinarske uprave, kije tudi najbolj merodajna. To smo predlagali v izogib dezinformacijam, nepotrebnega vznemirjanja prebivalstva, tako glede nevarnosti aviar- Uprizoritev Mojstru Zgage je naletela na več kot ugoden odmev pri gledalcih. Pravijo, da dober glas seže v deveto vas in tako je bila sejna dvo rana poslovne stavbe Emone khialu polna. Na zadnji predstavi celo premajhna, da bi sprejela vse, ki so si predstavo želeli ogledati. Potepuhi nas bodo še obiskali, šli bodo tako so povedali, v organizacije združenega dela Emona, saj s prevozom nimajo večjih težav. Za prevoz igralcev skupaj z vsemi gledališkimi rekviziti zadošča en sam kombi. I. P. ne tuberkuloze za ljudi, kakor tudi glede bodoče preskrbe prebivalstva s prašičjim mesom in ne nazadnje tudi, da ne bo trpel dosedanji ugled farme in da ne bi bilo otežkočeno bodoče delo v selekciji v času sanacije in po njej, saj pri vnosu bolezni ni bil ugotovljen subjektivni faktor s Istrani zaposlenih na farmi v Ihanu. Za to je bil osebno zadolžen inšpektor mag. Colarič, kije svojo nalogo z informacijo v Dnevniku in radio-televiziji objektivno in korektno do farme ter pomirjevalno do javnosti opravil. Kasneje so bile v Delu objavljeno tendenciozne dezinformacije. Tuberkulinizacija je končana, pregledanih je bilo 5798 plemenskih živali od katerih je 36,4 odstotkov pozitivno reagiralo. Na podlagi teh rezultatov smo se-parirali vse zdrave živali v posebne objekte, ki so pod strogim nadzorom. Upanje nam daje, da so starejše plemenske živali manj okužene (23,8 odstotkov), vnedar bo znan točnejši odgovor o razširjenosti in širjenju bolezni šele po drugi tuberkulinizaciji. Ker smo ukinili uporabo mesne, moke upamo, da smo izvor in vnos bolezni eliminirali. Po zagotovilu vseh strokovnih faktorjev pri vnosu bolezni ni bil prisoten subjektivni faktor temveč je bolezen prišla od zunaj s hrano. Zato se bodo morale nastale posledice obravnavati kot naravna katastrofa in ne kot slabo gospodarjenje zaradi česar bo morala farmi pomagati tudi širša družbena skupnost.« Dr. Lucijan Krivec Spremembe obračunskega sistema in njihov vpliv na poslovne rezultate v SOZD Emona v I. četrtletju 1987 Spremembe obračunskega sistema, ki so bile sprejete konec eta 1986 z Zakonom o celotnem Prihodku in dohodku in veljajo ?? hi. 1987, v pogojih inflacije hrstveno posegajo v naš ekonomski sistem. Novost novega obra-ainskega sistema je v tem, da se rako sredstva (osnovna in obrat-a) in njihovi viri (lastni inizpo-°jeni) realno vrednotijo to je, da tekoče revalorizirajo (povečujejo) s povprečno stopnjo rasti jTn industrijskih proizvodov. ruga bistvena sprememba no-e6a obračunskega sistema je, da 10 'idočajo obresti do revaloriza- datit nav"L'd('nih primerjalnih po-sp,,r,ov.izhaja, da so rezultati go-Qarjenja v I. četrtletju letoš- cijske stopnje iz celotnega prihodka (če smo jih prejeli) oziroma iz stroškov (če smo jih plačali). Z novim obračunskim sistemom naj bi torej iz ustvarjenega dohodka izključili vpliv inflacijskih učinkov in na ta način razporejali v osebno, skupno in splošno potrošnjo le realno vrednost ustvarjenega dohodka. Vpliv sprememb novega obračunskega sistema v Emoni za letošnje prvo četrtletje je razviden iz primerjalnega pregleda glavnih elementov gospodarjenja, ki smo jih korigirali na prejšnji obračun: njega leta za SOZD kot celota precej boljši, kakor v istem obdobju preteklega leta. Po starem obračunskem sistemu bi SOZD kot celota dosegal za 17% večji dohodek, kot po novem sistemu. V primerjavi s preteklim obdobjem bi indeks povečanja dohodka znašal 250 to je za 11 indeksnih poenov več, kakor je znašal indeks povečanja bruto osebnih dohodkov. Po novem obračunskem sistemu pa je indeks porasta dohodka 214. Po starem obračunskem sistemu bi v SOZD-u kot celota ustvarili za poslovni sklad 3.630 milijonov din. Po novem obračunskem sistemu pa se poslovni sklad poveča iz delitve celotnega prihodka za 1.444 milijonov din, iz neposrednega vnosa v poslovni sklad zaradi revalorizacije (razlike med večjimi revalorizacijskimi prihodki od odhodkov), pa še za 3.924 milijonov din, skupaj torej za 4.478 milijonov din oziroma za 23% več, kot bi ga povečali po starem obračunu. Iz te primerjave izhaja, da se po novem obračunskem sistemu povečuje poslovni sklad med drugim tudi zaradi rezultata revalorizacije sredstev in virov in ne izvira iz novoustvarjene vrednosti, torej nima podlage v denarnih prihodkih. Izkazane izgube v višini 2 538 milijonov din so v primerjavi s preteklim obdobjem več kot štirikrat višje. Izgubo je izkazalo 16 organizacij. 72% izgub je bilo izkazanih v gostinstvu in turizmu, 12% v kmetijstvu, 15% v indu- striji in 1% v trgovini. Izguba je v naj večji meri posledica sezonskega značaja poslovanja teh organizacij, delno pa tudi novega obračunskega sistema. Delovanje novega obračunskega sistema pa je po posameznih organizacijah zelo različno, odvisno od tega, kakšno strukturo sredstev in virov posamezne OZD imajo, kakšen je obseg združenih sredstev, višina in koeficient obračanja zalog, devizne obveznosti in prejete obresti itd. Spremembe v obračunskem sistemu prinašajo po vsebini pravo gospodarsko reformo pri katerem bo ekonomično gospodarjenje s sredstvi še mnogo pomembnejše, kot je bilo poprej. Vendar pa sam obračunski sistem (ki bo verjetno dopolnjen tako vsebinsko, kakor tudi tehnično še ne razrešuje vseh zastavljenih ciljev. Ustvarja le pogoje za vodenje bolj realne politike deviznih tečajev in obrestnih mer ter podlage za uveljavljanje tržnih elementov gospodarjenja. Jožica Jovan Elementi Dosež. Doseženo I-III 87 v mio. din Indeksi I-III 1986 Novi obr. Prej- šnji obrač. Ind. 4:3 4:2 3:2 - 1 2 3 4 5 6 7 -č-Delotni prihodek 44.255 93.089 94.753 102 214 210 l_Dohodek 6.056 12.933 15.120 117 250 214 l_5£uto OD 3.476 8.313 8.313 100 239 239 l_£p_sl. sklad 758 1.444 3.631 251 479 191 5' Izgube 595 2.538 2.538 427 i Neposr. v posl. skl. - 3.924 - (4 posl. skl. 163 2.830 1.092 39 669 1736 V kozmetičnem studiu Grand hotela Emona v Bernardinu. Kozmetičarka L. Carstcn s svojimi aparaturami, ki sodijo v sam vrli dosežkov na tem področju ■ GRAND HOTEL EMONA: studio za kozmetiko Vitamin E, vitamin mladosti PORTOROŽ, 12. maja -Bernardin oziroma Grand hotel Emona je letos bogatejši še za eno ponudbo; v 12. nadstropju je dobil studio za kozmetiko, ki ga vodi Lili Carstcn, kozmetičarka z dvajsetletno prakso in izkušnjami ter dvema diplomama v tujini. Studio je opremljen z najsodobnejšimi elektronskimi napravami za pregled čiščenja, in masažo kože, med katerimi je tudi laser. Po mnenju poznavalk, gre za studio na evropski ravni, ki ga zna Bernardin še kako izkoristiti za razširitev svoje ponudbe, saj niso redke domačinke in bližnje Tržačanke, ki že znajo ceniti novo pridobitev. Gostje hotela imajo v studiu elektronski pregled za- stonj, sicer se pa lahko odločijo za klasično enkratno nego obraza, pri kateri v studiu uporabljajo priznane naravne izdelke s pomočjo najsodobnejše elektronske tehnike (aparature), lahko za intenzivno posebno nego ali za lepotni paket. Na voljo sta dva: štiridnevni vsebuje pospešeno regeneracijo kože obraza s kolagenom in vitaminom E - vitaminom mladosti. .Desetdnevni paket pomeni pomlajevalno kuro proti gubam z laserjem. Za boljšo prekrvavitev in relaksacijo pa vam obraz lahko tudi samo zmasirajo. Torej, gre za ponudbo, ki pomeni še tisto nekaj več, kar si prizadeva imeti vsak dober hotel - kakovost. N, I. ■ OB DNEVU EMONE Likovniki, amaterji razstavljali LJUBLJANA, april - V okviru praznovanja dneva in štiridesetletnice Emone je bila v preddverju poslovne stavbe na Šmartinski cesti odprta razstava likovnih del delavcev Emone. Svojo likovno ustvarjalnost je predstavilo šest Emo-ninih delavcev: Matjaž Bu-kovac, dipl. pravnik, zaposlen v delovni skupnosti E-Commerce, Branko Gorjup, dipl. politolog, delavec v Kmetijskem kombinatu na Ptuju. Lovro Inkret, akademski kipar, zaposlen v službi ekonomske propagande SOZD Emona, Jožica Medle, aranžerka, delavka v E Dolenjki v Novem mestu, Rudi Mraz, grafik, zaposlen v koprski Jestvini in Bogdan Sicberer, industrijski oblikovalec iz tozda Centro-merkur. Kulturnemu življenju in umetniškemu snovanju je Emona na široko odprla vrata, o čemer priča tudi lepo število do sedaj organiziranih razstav, dosedaj že 21. Sledijo jim in še bodo umetniške razstave v hotelu Slon, v čateških Termah in drugje. Ob tem je še bolj razveseljivo dejstvo da je tudi v Emoni-nih organizacijah vrsta delavcev, ki se ljubiteljsko uspešno ukvarjajo z umetniškim snovanjem. I. P. SHEDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM Ljubljana, Poljanska c. 28 a in SOZD Emona Ljubljana, Šmartinska 130 objavljata RAZPIS za vpis v nadaljevalni program gostinsko-turistične usmeritve za šolsko leto 1987/88, oddelek Emona. VIP ZA SMER GOSTINSKI TEHNIK: • je verificiran, na V. zahtevnostni stopnji • predavanja bodo v Emonki, enkrat tedensko ob ponedeljkih, ves dan • izobraževanje je prilagojeno študiju ob delu • čas izobraževalnega procesa: od 1. 10. 1987 do 31. 12. 1988 (40 tednov) POGOJI ZA VPIS: • uspešno končana poklicna gostinska šola (IV. stopnja) • najmanj dve leti delovnih izkušenj in priporočilo OZD za nadaljnje izobraževanje • kdor ne izpolnjuje teh pogojev, se lahko vpiše, če opravi diferencialne izpite po programu v smeri natakar ali kuhar. Pisne prijave za vpis pošljite v kadrovsko-organizacijsko službo SOZD Emona, Ljubljana, Šmartinska 130, kjer dobite tudi vse informacije v zvezi z razpisom. Istočasno skuptj s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem iz Novega mesta odpiramo tudi enak oddelek pod istimi pogoji vpisa in načinom dela za dolenjsko regijo. Emonski oddelek te šole bo v Termah Čatež. Dvajset let marketa v Litiji LITIJA, 5. maja - Samopostrežnica v Litiji, ki je pred nedavnim praznovala svojo 20-lctnico sodi med manjše Emonine markete. Primerjamo ga lahko z marketom v Podpeči pri Ljubljani ali pa z marketom v Slomškovi ulici, meri le 85 kvadratnih metrov. V samopostrežnici je zaposlenih osem delavk, ki se zvrste na delu v dveh izmenah. Poslovodkinja je Marija Flere, ki je iz Zagorja prišla na to delo najprej začasno, teče pa sedaj že sedmo leto kar opravlja to dolžnost. V času našega obiska je bila Marija poslovno v Ljubljani, vse o marketu pa nam je povedala njena namestnica Milena Savšek. »Naš market je v samem centru Litije kjer je takore-koč na kupu več trgovin. Tu je blagovnica Emoninega Ccntromcrkurja, samopostrežnica Mcrkatorja in samopostrežnica Kmetijske Danica Pilih je v litijskem marketu od otvoritve dalje zadruge, dve manjši trgovini s sadjem in zelenjavo. Majhni smo in zavedamo se, da le z dobro založenostjo in s pestro izbiro lahko dosegamo naš plan prodaje. Večjih zalog ne moremo imeti, zato vedno vsklajujemo zalogo s prodajo. Tako na primer naročimo žgane pijače pri Eri v Jubilantke s torto, (z leve) Hema Simončič, Ana Zaman in Danica Pilih, ki so hiši zveste od otvoritve dalje. Šmartnem, ki nam dostavi tudi le po pet steklenic posamezne pijače. Celega kartona pač ne moremo naročiti. Na policah pa moramo imeti vsaj po nekaj steklenic od vsake vrste. Na takšen način le nekaj prodamo,« je povedala Milena. Milena Savšek je Litijčan-ka. Trgovskega poklica se je izučila 1978 v litijskem marketu. Po končani učni dobi je dve leti delala pri Kmetijski zadrugi nato pa seje 1980 leta vrnila k Emoni. Najprej je delala v delikatesnem oddelku, kaj kmalu pa je prevzela posle namestnice poslovodkinje. Litije nima narpona več zapustiti. Med tem časom se je tudi poročila, z možem sta zgradila na Bregu hišico, družina pa seje povečala za dva mlada nova člana. Na splošno vzeto Zasavci pri delu trdno poženejo korenine. V samopostrežnici delata še dve trgovki od vsega začetka. To so Danica Pilih in Hema Simončič, Mira Zaman, ki se je pred dnevi upokojila, pa je tudi bila v marketu od otvoritve. Dvajseto obletnico so delavke praznovale prisrčno in skromno kar med delom. Kolegice so Danici, Hemi in Miri podarile torto in jim čestitale. Dve desetletji delati skupaj, preživeti skupaj vesele in tudi manj vesele dni že ni več malenkost. Priznale so, da seje ob veselju in smehu orosilo marsikatero oko. V majhnem kolektivu se vse podoživlja bolj s čustvi kot v velikem. Vse so si edine, da žive in delajo kot ena družina. Če je več dela, vse složno poprimejo in delo je hitro in dobro opravljeno. Da mali market ni pod povprečjem pričajo tudi priznanja na steni v mali pisarni. Že leta 1977 so od Emone prejeli priznanje za izredno prizadevnost pri delu, pripadnost kolektivu, ter za ustvarjalne prispevke pri razvoju organizacije združenega dela, temu priznanju se Marjeta Rozina (druga z leve) in Jolanda Skrabar v litijski samopostrežnici. Marjeta je posebno vešča pri pripravi obloženih kruhkov. Po naročilu jih je pripravila čestokrat tudi več kot 300. je leta 1982 pridružilo še eno. Danica Pilih, se dobro spominja 2. februarja 1967 leta, ko je prišla k takratni Prehrani in jo je sprejel takratni direktor Maloprodaje, danes že pokojni, Mirko Pregl. »Dvajsetletnico naše trgovine smo praznovale kar v »domačem« krogu, tukaj v pisarni smo po končanem delu razrezale torto, ki so nam jo podarile sodelavke. Seveda sem bila tudi na slovesnosti v Ljubljani v restavraciji Maxim kjer smo jubilantke Maloprodaje prejele priznanja in nagrade. Na delo rada prihajam in se v kolektivu dobro počutim. Pretežno delam na blagajni. Težko je bilo v času, ko je bilo pomanjkanja nekaterega blaga. Takrat so kupci vso krivdo pripisali nam trgovcem,« pravi Danica. Jolanda Skrabar, je trdna Zagorjanka tako v besedah kot v kretnjah. Visoka 180 centimetrov zlahka doseže tudi naj višje police v trgovini bodisi, da ustreže kupcu, ali pa da z novim blagom za- loži police. Od 13 let skupne delovne dobe jih je polovico prebila v Emoni. »Na delo se vozim iz 20 kilometrov oddaljenega Zagorja, en leden z avtobusom, drugi teden pa glede na izmeno v kateri delam z vlakom. Trgovske stroke sem sc izučila v Zagorju, nato pa sem 4 leta delala v bifeju ljubljanskega Supermarketa. Ko sem se poročila sem prišla delat v litijski market. Delo bi dobila tudi v Zagorju vendar sem raje tukaj v Litiji. Navadila sem se na naše stranke, v kolektivu pa se počutim zelo dobro, tako, da delovnega mesta ne bi rada menjala - kljub vožnji,« je povedala Jolanda. Tako o marketu v Litiji menijo zaposlene delavke. Kakšnih večjih problemov nimajo. Žele le, da bi jih obiskali aranžerji, da tudi njim nalepijo na izložbe in vrata nalepke za 40-letnico Emone in obnove veliki rdeči E na izložbah, ki ga je že močno načel zob časa. Zgledovali bi se radi po blagovnici Emoninega Centromerkurja, ki vse to že ima. Aranžerji! Skušaj- Milena Savšek te ustreči tej želji. Najlepše bi bilo letos, ko praznujemo jubilejno leto Emone. Pa še nekaj jih tare. Srčno radi bi imeli štiri ali pet vozičkov, da ne bi tisti kupci takrat ko kupujejo »fasun-go« tovorili proti blagajni štiri ali pet košaric. Delovnemu kolektivu samopostrežnice v Litiji, sicer malce pozno, ob njihovemu jubileju iskreno čestitamo! E. I. NAŠI JUBILEJI postrežnici v Bezcnškovi, v klasični prodajalni na Prešernovi cesti, šest let v ljubljanskem Supermarketu, bila deset let poslovodkinja v Šaranovičevi ulici, po dve leti pa v samopostrežnici v Hubadovi ulici in marketu v Vodmatu. Zrelost in izkušnje si je nabirala z leti, visoko kvalifikacijo pa si je pridobila med delom. Bila je med prvo generacijo, ki je končala poslovodsko šolo v Emoni. »Tako kot povsod je tudi v trgovini. Doživljamo^ dobre in malce težje čase. Če imamo dovolj blaga, in to takšnega kakršnega si kupci žele je dobro. Slabše je takrat, kadar kakšnega blaga primanjkuje. Slabo je bilo takrat, ko je primanjkovalo pralnih praškov, kave, sladkorja in olja. Seveda smo bil v očeh kupcev vsega krivi trgovci,« je povedala poslovodkinja Dragica. V samopostrežnici je skupaj zaposlenih 23 delavk, v to število so všteti tudi mesar, ki dela v mesnici in kuharica ter točajke v bifeju. Ker se prizadevajo plan prodaje redno dosegajo. Pod načrtovano prodajo letos še niso bili, nasprotno - za prvo tromesečje se lahko pohvalijo z indeksom 228,1 napram lanski prodaji. Da sodi market med dobre potrjujejo tudi priznanja, ki so jih prejeli . V pisarni vise na steni kar trije: priznanje Emone, dobili so ga pred devetimi leti, priznanje Krajevne skupnosti iz leta 1984 ter priznanje krajevne organizacije Rdečega križa iz leta 1979. Market v Novih Jaršah - dvajsetletnik Mesnica se po mesarju pozna Kol v vsakem pregovoru, je tudi v tem precej resnice. Dober mesar bo pravočasno znal naročiti in če bo le možno tudi v zadostni količini, da bo ustregel svojim strankam. Eden takšnih je tudi Slavko Zadnik ki v Emoni-nih mesnicah že sedmo leto streže gospodinjam sveže meso za kuho in peko. Da mu gre prodaja dobro od rok potrjuje številke. Pretekli mesec je imel milijardo 200 tisočakov prometa. Slavko Zadnik je iz Malih Lašč doma. V Kmetijski zadrugi v Velikih Laščah sc je izučil mesarskega poklica. »Kakšne velike izbire poklica nisem imel. V samem začetku učne dobe sem skoraj obupal. Delo na klavnici je bilo težko. Krvi in pranja črev je bilo, da sem skoraj obupal. Sčasoma sem prišel do lepšega in strokovno zahtevnejšega dela. Z leti sem vzljubil svoj poklic in ga sedaj ne bi zamenjal več za nobenega.« pravi Slavko. V Emoni je delal že v raznih krajih. Sekal in rezal je meso v draveljskem in koseškem prodajnem centru ter v samopostrežnicah v Vojkovi in v Gogalovi ulici, od otvoritve centra v Novih Jaršah pa dela tu naŠmartinski cesti. Gospodinje ga cenijo ker vzorno skrbi za dobro založenost mesnice. Meso mu pripeljejo iz Zaloga, Šentjurja pri Celju in iz čakovške Vajde. Seveda mu ne manjka tudi perutninskega mesa. Naroča ga pri ptujski Perutnini in ljubljanski Jati. Milena Sojer se je za trgovski poklic odločila 1978 leta. V Podgorici pri Ljubljani kjer je doma se je šla trgovske stroke učit njena soseda in prijateljica Marija. Zaradi tega seje tako odločila tudi Milena. Sedaj, po devetih letih pa ji je, tako je povedala, trgovski poklic že zlezel pod kožo in ga ne bi zamenjala za nobenega drugega. Na delo se vozi z »domžalskim« avtobusom, poleti pa se vsede na kolo in prijet- Market Emone v Novih Jaršah ob Smartinski cesti, ki je praznovala svojo 20-letnico LJUBLJANA, 4. maja -Otvoritev Emoninega marketa v Novih Jaršah ob Smartinski cesti je bila pred dvajsetimi leti, točneje povedano 28. aprila 1967 leta. Po velikosti sodi med srednje-velike markete. Z njegovimi 240 kv. metri ga lahko primerjamo z marketom na Vodmatu. Market je jarškim krajanom dobro znan saj je bil do otvoritve Emona centra edina večja samopostrežnica v tem predelu Ljubljane. Gospodinjam je znan po vedno dobro založenem delikatesnem oddelku in dobri mesnici. Kar je res, je treba pač povedati. Samopostrežnico vodi od novembra meseca lani Dragica Topolinjak, ki je Emo-nini hiši zvesta že od leta 1964. Dragica seje šla učit trgov- * Dragica Topolinjak ske stroke 1962 leta. Doma pri Sv. Roku ob Sotli kakšne velike izbire poklica ni imela. Sčasoma ga je spoznala in vzljubila ter mu ostala zvesta vse dosedaj. Rada ga ima in pravi, da ga ne bi zamenjala za drugega. Delala je v samo- Slavko Zadnik, mesar v marketu Novih Jaršah vedno postreže dobro in z nasmehom no rekreacijo združi s koristnim. Pretežno dela Milena na blagajni. Pravi, da je težko spremljati tako hitro spreminjanje cen kot se to dogaja v zadnjih letih. Ivana Žnidaršič, je v samopostrežnici zaposlena od leta 1968, pri Emoni pa je od leta 1960, ko se je zaposlila pri Preskrbi v Ljubljani na Karlovški cesti, kasneje pa je delala v marketu (sedaj E centru) v Cigaletovi ulici. Leta 1968 v aprilu mesecu pa je prišla v market na Šmartin-sko cesto, ki ga je takrat vodila poslovodkinja Marija Zavodnik. Ivanka ima na skrbi pijače, po potrebi pa sc vsede za blagajno. Pravi, da ji oboje kot delo ugaja. Za pijače je postala že kar pravi strokovnjak. Vedno jp na tekočem kaj je treba naročiti da bo na policah dovolj tisega kar kupci žele. Tudi njena hčerka nekako ubira pot matere. Sicer še študira književnost a seje Že zaposlila v trgovini - pri Mladinski knjigi v Nazorjevi ulici prodaja knjige. Še kakšne tri leta namerava Ivanka delati potem pa v pokoj. »Kako pa bo potem, in k a) bom delala ne vem. Dan bo dolg, penzija pa bo bolj kratka, »meni Ivanka. Kot vsi večji marketi ima tudi ta bife s kuhinjo v kateP kuha tople obroke malic Vi; da Rozman, kadar pa Vide n1 vskoči v kuhinjo točajk3 Cvetka Maje in postori kar J® potrebno. Cvetka je pridn3 m zanesljiva delavka, me“ gosti priljubljena, celo m c? tistimi, ki katerikrat rad1 vzkipe ali pa postanejo preveč glasni. Vsem zaposlenim v marketu ob njihovem jubileju iskreno čestitamo. - Z. O- iz PORTOROŽA Zoran Petrovič delavec leta v Bernardinu /Mf© BERNARDIN. 12. mnia - Park in Liuha Mavsari« vn. obiskoval v T/oli DncnHni z-nb- d-»■ w umni„ ^ informator BERNARDIN, 12. maja -Kot vsako leto je tudi letos Posebna komisija v hotelih Bernardina podelila nagrade trem delavcem, ki so se v leti 1986 še posebej izkazali z vestnim in prizadevnim de-°m' S priznanjem - delavec eta ~ so prejeli tudi denarno nagrado - vsak po 30 tisočakov. Komisija je tudi trem od-j!tom priznala naslove -oddelek leta za leto 1986. fiznanje so prejeli: gospo-tnjstvo GH Emona (sobarice), obrat Lobby bar in služ-a za urejanje in vzdrževanje unanjih površin (vrtnarji). <ša delavce leta 1986 sc je emisija odločila za: Zorana •etroviča, natakarja v GH mona, Jolando Podgore-c' sobarico v hoteli Vile Park in Ljuba Mavsarja, vodjo recepcije GH Emona. Danes vam predstavljamo Zorana Petroviča, natakarja v restavraciji hotela A kategorija na Bernardinu. Zoran Petrovič se je za gostinski poklic odločil leta 1973, še v šolskih klopeh v Doboju, ko so predstavniki Emone tamkaj iskali mlade ljudi za uk v gostinski stroki. »O delu v gostinstvu takrat še nisem imel veliko pojma. Vedel sem, da je natakar vedno lepo oblečen, da ima vedno snežno belo srajco z-metuljčkom, da mora biti uglajenega vedenja in podobno. Odločil sem se za ta poklic in mi danes ni žal. V Bernardinu sem že od otvoritve dalje. Tu sem se izučil, gostinsko šolo pa sem obiskoval v Izoli. Doscdaj sem delal domala v vseh obratih na Bernardinu. Delal in stregel sem v Bistroju, v Grillu, v Taverni, sedaj pa delam že eno leto v restavraciji Grand hotela Emona,« je povedal Zoran Petrovič. Zoranu nihče ne bi prisodil, da je doma s sotočja rek Bosne in Ukrine. Visok svetlolas je, slovensko pa govori gladko in tekoče, morda malce obarvano s pojočim primorskim narečjem. Zoran je v Portorožu že pognal korenine in tako trdno prirasel na ta košček slovenske obale. Oženil se je s Slovenko, tudi žena je gostinka - kuharica v portoroškem hotelu Palače, doma v Luciji pa ju razveseljuje sin- ček, star pet let, ki bo kmalu dobil sestrico, kar je Zoranova skrita želja. Zoran pa ni samo dober natakar. V strelstvu, ki mu je konjiček, dosega odlične rezultate. V strelski družini velja za najboljšega strelca. Že doma v BIH je bil republiški prvak z malokalibrsko puško, leta 1974 pa je osvojil na državnem prvenstvu prvo mesto. Večkrat pa je osvojil tudi »Zlato puščico«. Pravi, da mu priznanje in nagrada delavca leta veliko pomeni. »Skušam delati vestno in dobro. Raje pridem pol ure pred pričetkom dela, da me ta. ne najde nepripravljenega,« je povedal Zoran Petrovič. Z. G. Dvajset let folklorne skupine Emona Amaterska folklorna skupine Emona iz Ljubljane, ki že od svoje ustanovitve jeseni 1967 uspešno nastopa, sodi med kvalitetnejše skupine v Jugoslaviji. V svojih vrstah združuje dijaško, študentsko in zaposleno mladino, ki sc je zaradi ljubezni do ljudskega plesa in pesmi posvetila obnavljanju VEST IZ PORTOROŽA Obnovljena Riviera r Portorož, 12. maja -letošnje goste je Emonina inVle^a Počakala obnovljena j ,P0^pžana. Kot sta pove-V.,.a. sekretar hotela Riviere , tja Trnovec in Romeo fneka, vodja gospodarna!?3 sekt°rja, so med — ‘“viju, ou itivvi SGZO-hnt ! P°P°lnoma obnovili riio c« 0 restavracijo, sanita-fii!i ™ kopalnic ter pokrili in ^"kcionalno uredili prehod ck hotelom in hotelsko rc- stavracij0. tdolska restavracija v ka-sed g?stom na voljo 500 nio-,ev je popolnoma spresti!,- videz- Nov je tlak, ki rae'nia na marmornati te-°' na stenah in na stropu pa prevladujeta les in me-sing. Zelo domiselno in prijetno učinkujoče so pregradili veliki prostor v nekakšne manjše separeje z lepo oblikovanimi visokimi lesenimi koriti v katere so posadili cvetje za katerega so odšteli kar 100 starih milijonov dinarjev. Obnovili so vse instalacije kot tudi potrebni prezračevalni sistem. Da je nova tudi vsa oprema, mize in stoli, se razume samo po sebi. Celo prte in prtiče so jim izdelali po naročilu tako, da se vse skupaj lepo ujema v eno prijetno in harmonično celoto. Obnova restavracije jih je veljala 180 milijonov dinarjev, novih seveda. V hotelskih sobah so v celoti obnovili 50 kopalnic. Tudi tu so nove vse instalacije, keramika, obnovljen je tlak, omet in prepleskana so vsa vrata. Obnovljeno je tudi 15 kabin pri sanitarijah za goste in osebje ob hotelski restavraciji. Vse to jih je veljalo novih 100 milijonov dinarjev. K boljši ponudbi hotela Riviera lahko prištejemo tudi nekaj manjših novosti na hotelski plaži pred hotelom. Povečali bodo poletno kuhinjo kjer strežejo kopajočim gostom jedi na žaru od čevapčičev, ražnjičev do ribic in pleskavic. Enkrat tedensko bodo hotelskim gostom pripravili tudi piknik z odojkom na ražnju. Letos bodo ponudbo jedi popestrili s takoimenova-nimi »solatnimi krožniki«, ki bodo v poletni vročini marsikateremu gostu dobrodošla sprememba. Dva meseca v visoki sezoni bo gostom na plaži v razvedrilo igral vsak dan narodno zabavni ansambel. Pod tr-stiko, ki navidezno daje senco jim bo ob 50 mizah na voljo 200 sedežev tu se bodo lahko odpočili po napornem plavanju in se odžejali s hladno pijačo. Z. G. Na otvoritvi razstave likovnih del delavcev Emone ob Dnevu Emona so slovesnost popestrili tamburaši folklorne skupine Emone, ki sodijo v sam vrh tovrstnih ansamblov v Sloveniji. ter ohranjevanju narodnega izročila. Pri tem skupina želi ohraniti čim večjo izvirnost v izvedbi. Njen obširni spored vsebuje poleg slovenskih plesov tudi plese in pesmi ostalih jugoslovanskih narodov ter s svojo pestrostjo navdušuje najširši krog občinstva in strokovnjakov. Nastopom dajejo posebno vrednost izvirne narodne noše in kvalitetne izvedbe originalnih koreografij, dovršena glasbena spremljava ter mladostni polet izvajalcev. Folklorno skupino Emona so poleg domovine spoznali tudi v tujini, saj je nastopala v Avstriji, Alžiriji, Andori, Angliji, Egiptu, Franciji, Finski, Italiji, Madžarski, Nemčiji, Portugalski, Poljski, Španiji, Švici in Turčiji. V večini teh držav je skupina nastopala že večkrat in jo vedno znova vabijo na gostovanja ter festivale. Za umetniško vrednost, izvirnost in izvedbo je folklorna skupina Emona prejela več priznanj in nagrad ter številne laskave ocene strokovnjakov in poznavalcev. I. P. poročilo iz do emona commerce Delavci v Agroplodu pred odločitvijo tuaciud* neugodne finančne si-srQ(,- cilji pred sanacijskega k,a ie a 8 80 bili uresničeni (ste-liniji Pfdzvodnja na konzervni bila ’ P ! Smerni banki SOZD je °bresfr,ti0se^cna benifieirana 80 leto z M0ra’ T0ZD ie Poslov-I°vljeni ak‘Jučila pozitivno), ugo-stalne 80 bili osnovni vzroki za riistonii h)? v poslovanju in nega or °.se k izdelavi ustrezalo 1 iion lzvodnega programa za PUs, I i, u, Povezavi s TOZD Glo- firatna 8n°vc proizvodnega pro-0 Pile opredeljene kot razvoj dejavnosti na naslednjih področjih: • razvoj lastnih proizvodnih programov; • sodelovanje s TOZD Globus pri predelavi uvoženega blaga iz klirinškega področja za plasman na domači trg in za izvoz na konvertibilno tržišče ter pri zunanjetrgovinskem prometu v Madžarsko; • sodelovanje pri proizvodnji z zunanjimi partnerji (DO Agro-emona, Biotehniška fakulteta). Ko je bil program dodelan do te mere, da smo ga želeli predstaviti delavskemu svetu TOZD Agroplod (23. 3. 1987), smo iz dnevnega časopisja izvedeli, da je Izvršni svet SO Ljutomer dal delavskemu svetu TOZD pobudo o izločitvi TOZD iz sestave DO in priključitvi TOZD Agroplod k DO Krka TOZD Isis. (Delo 21. 3. 1987). Pridi?K^Zn' Nada Novak, vodje sektorja za združeva-K*h°Ha blvanje in usmerjanje sredstvev v Interni banki li °va Fi!!' m°K*a prisostvovati na osrednji proslavi m "a dr* nc v Domu Ivana Cankarja, kjer so bila, podc-d Vak nauna odlikovanja Predsedstva SFRJ, je Nadi st 3 s sren °ru Intcr|ic banke Emona slovesno izročil red ^bščinouvcncem Jože Počivavšek, podpredsednik občine Ljubljana Moste-Polje. Po razgovorih z vodstvom TOZD Agroplod in predstavniki SO Ljutomer je bilo jasno, da si vodstvo TOZD Agroplod s podporo celotne strukture v SO Ljutomer želi izločitev iz DO Emona Commerce in vključitev v DO Krka, saj naj bi bile po njihovem mnenju možnosti za nadaljni razvoj TOZD Agroplod v DO Krka večje, čeprav program, ki bi ga Krka uvedla v prostoru TOZD Agroplod, še ni bil predstavljen. Na zahtevo vodstva DO Emona Commerce se je preložila odločitev o izločitvi do 23. 4. 1987, ko naj bi obe OZD predložili program sanacije oz. nadaljnjega razvoja TOZD v pisni obliki. Programi razvoja so bili predstavljeni 23. 4. 1987 na Delavskem svetu TOZD in na zboru delavcev TOZD Agroplod. Predsednik Izvršnega sveta SO Ljutomer je predstavil program DO Krka TOZD Isis, iz katerega je razvidno, da DO Krka želi priključiti TOZD Agroplod TOZD-u Isis v celoti (kljub dogovorom med predstavniki DO Emona Commerce, iz SOZD Emona s poslovodstvom DO Krka, Novo mesto o najemu dela poslovnih prostorov za realizacijo programa veterinarskih proizvodov TOZD Isis, Ljutomer) za program veterine in proizvodnjo ribje hrane, ki je po naši oceni vprašljiv zaradi konkurenčnosti drugih proizvajalcev. Delavci DO Emona Commerce pa smo predstavili ustrezen tržno interesanten in tržno hitro prilagodljiv program (predelava lešnikov, proizvodnja dresingov, pakiranje oglja, program extridiranih pro- izvodov DO Agroemona, ZT dejavnost). Zbor delavcev je sprejel sklep, da se oba programa obravnavata v javni razpravi in sc dopolnita z eventualnimi nejasnostmi. Delavski svet TOZD je po končani javni razpravi 11. 5. 1987 sprejel sklep, da se izvede 27. 5. 1987 referendum o sprejetju programa DO Krka TOZD Isis in o izločitvi TOZD iz sestava DO Emona Commerce ter priključitvi DO Krka TOZD Isis. V izdelavo programa dejavnosti TOZD Agroplod so bili vključeni tako delavci TOZD Agroplod kot strokovni delavci Delovne skupnosti DO Emona Commerce, vodstvo DO Emona Commerce, poslovodstvo SOZD in strokovni ter vodstveni delavci DO Agroemona. Vsi so se tudi vključevali pri predstavitvah in pojasnjevanju programa in njegovih učinkov na sejah delavskega sveta TOZD Agroplod in na zborih delavcev temeljne organizacije v Ljutomeru. Ne glede na izid referenduma moramo ugotoviti, da je bil postopek za izločitev od vsega začetka nekorekten, da je vodstvo, ki ni bilo sposobno voditi TOZD, v celoti podprlo prizadevanja občine in Krke o izločitvi Agroplo-da iz Emone in pripojitvi Krkinemu TOZD Isis, da pa so proizvodni delavci zahtevali tak program, ki bi jim zagotovil boljše pogoje dela in boljše osebne dohodke, vendar pa tega niso pogojevali z izločitvijo iz DO Emona Commerce. Ferdo Cigale VI Slovesno so praznovali Dan Emone tudi v Maximarketu. Priznanja in jubilejne nagrade so podelili Stane Babič, predsednik delavskega sveta tozda, predsednica sindikata Anica Miklič. Za 10 let zvestobe hiši je priznanje prejela tudi Katarina Vrabec, prodajalka v cvetličarni (prva z desne). mWU§. LJUBLJANA, 11. in 12. maja — V hotelu Bellevue z najlepšim pogledom na Ljubljano je bil s sodelovanjem z Gostinskim šolskim centrom in gostinci Maximarketa dvodnevni seminar za zasebne gostince iz Slovenije. Kako izboljšati ponudbo v pripravi novih jedi in tehniki strežbe je 32 gostincem ekipa iz Maxima v sestavi: Adamlje Alojz in Vlado Lalič za pripravo jedi in Janez Žust v tehniki streženja, pripravila vrsto novih jedi za razne priložnosti. Posebno zanimiva je bila predstavitev hladnega in toplega bifeja, kjer si gostje sami postrežejo željeno jed. Ob zaključku je vsem obrtnikom gostincem spregovo-rila idejni vodja tega srečanja Olga Markovič iz gostinskega šolskega centra v Ljubljani. Matija Kafol 0 XIV. Letne športne igre Emone # XIV. Letne športne igre Emone # Prehodni pokal že četrtič zapored na Ptuj ČATEŽ OB SAVI, IS. maja — Več kot 7(10 športnic in športnikov Emone iz IS delovnih organizacij se je na igriščih čaieških Term in bližnjih Brežic potegovalo za naslove najboljših na XIV. letnih športnih igrah Emone. Tudi letos so prehodni pokal osvojili Ptujčani, ki že nekaj let veljajo za favorite na letnih športnih igrah Emone. Ze četrtič zapored so zmagali tokrat z naskokom 147 točk pred športniki delovne organizacije Emona hoteli, ki so jih osvojili 113. Tretji so bili tekmovalci iz Emoninega Blagovnega centra, priborili so si 105 točk. Kot lani, vreme organizatorjem in tekmovalcem tudi letos ni bilo naklonjeno. Kratkotrajne plohe so nenehno prekinjale tekmovanja na prostem. Dobri organizaciji in zagnanosti prirediteljev pa gre priznanje, da so bila vsa tekmovanja, razen tenisa zaradi preveč razmočenega igrišča, izvedena in opra vi jena v določenem času. Mrzličnega pričakovanja in ugibanja je bilo konec, ko so bili okrog 20. ure objavljeni rezultati in so Franc Molan, predsednik organizacijskega odbora športnih iger, Dušan Eržen, predsednik odbora za šport in rekreacijo ter Dušan Bračun, predsednik konference sindikata SOZD Emona podelili najboljšim medalje, pokale in priznanja. Veselje za doseženo zlato, srebro in bron se je nadaljevalo ob veselem rajanju za kar so poskrbeli člani ansambla Tonija Hervola iz Brežic s pevcema Zdenko in Andrejem Pinterič. E. I. Rezultati: Skupna uvrstitev 1. DO Emona Kmetijski Kombinat Ptuj 147 2. DO Emona Hoteli Ljubljana 113 3. DO Emona Blagovni center Ljubljana 105 4. DO Emona Merkur Ljubljana 91 5. DO Emona Jestvina Koper 90 6. DO Emona Posavje Brežice 77 7. DO Emona Merkur Ptuj 73 8. DO Emona Ilirija Ilirska Bistrica 56 9. DO Emona Commerce Ljubljana 50 10. DO Emona Elektronski center Ljubljana 38 11. DO Emona Poslovna stavba 35 12. DO Emona Angropromet Čuprija 35 13. DO Emona Dolenjka Novo mesto 35 14. DO Emona Mesna industrija Zalog 25 15. DO Emona Hoteli Jadran Kardeljevo 16 16. DO Agroemona Domžale 9 17. DO Emona Hoteli - TOZD GH Union Ljubljana 4 18. DO Emona Globtour Ljubljana 4 Skupna uvrstitev — moški ŠIE - točke 1. DO Emona Kmetijski kombinat Ptuj 91 2. DO Emona Hoteli Ljubljana 78 3. DO Emona Blagovni center Ljubljana 67 4. DO Emona Merkur Ptuj 66 5. DO Emona Merkur Ljubljana 61 6. DO Emona Posavje Brežice 53 7. DO Emona Ilirija Ilirska Bistrica 49 8. DO Emona Jestvina Koper 45 9. DO Emona Poslovna stavba 31 10. DO Emona Emona Angropromet Čuprija 30 11. DO Emona Mesna industrija Zalog 25 12. DO Emona Dolenjka Novo mesto . 23 13. DO Emona Elektronski center 22 14. DO Emona Commerce Ljubljana 19 15. DO Emona Hoteli Jadran Kardeljevo 16 16. DO Agroemona Domžale 7 17. TOZD Grand Hotel Union Ljubljana 4 Skupna uvrstitev - ženske ŠIE - točke 1. DO Emona Kmetijski kombinat Ptuj 56 2. DO Emona Jestvina Koper 45 3. DO Emona Blagovni center Ljubljana 38 4. DO Emona Hoteli Ljubljana 35 Ogrevanje je pomembno. Hilda Bregar ima v svoji vitrini skupaj več kot 40 medalj, ki si jih je pritekla v dolgih letih odkar tekmuje. 5. DČ Emona Commerce Ljubljana 6. DO Emona Merkur Ljubljana 7. DO Emona Posavje Brežice 8. DO Emona Elektronski center Ljubljana 9. DO Emona Dolenjka Novo mesto 10. DO Emona Ilirija Ilirska Bistrica 11. DO Emona Merkur Ptuj 12. DO Emona Angropromet Čuprija 13. Emona Poslovna stavba 14. DO Emona Globtour Ljubljana 15. DO Agroemona Domžale Balinanje 1. MIZ 2. Jestvina 3. Ilirija 4. Blagovni center 5. Merkur Ljubljana 6. Poslovna stavba 7. Posavje 8. Merkur Ptuj 9. KK Ptuj 10. Dolenjka 11. EEC 12. COMMERCE 13. Hoteli 31 30 24 16 12 7 7 5 4 4 2 ŠIE - točke 19 15 12 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 Za zadnji kegelj gre KEGLJANJE - ženske 1. COMMERCE (Virant 184, Stiplovšek 197, Smrečnik 195) 2. POSAVJE (Jurman 193, Grahek 217, Slak 162) 3. JESTVINA (Sirk 202, Ugrin 203, Benčina 155) 4. BLAGOVNI CENTER (Janc 168, Komes 186, Balantič 178) 5. EMONA HOTELI (Račečič 148, Grmovšek 190, Milič 141) 6. ILIRIJA (Čotar 181, Samsa 103, Grlj 195) 7. MERKUR LJUBLJANA (Nicgelhell 158, Drnovešk 167, Kastelic 145) 8. KK PTUJ (Klanček 141, Kajnih 179, Janša 138) 9. DOLENJKA (Vidmar 153, Kmetič 141, Miklavčič 150) 10. EEC (Žvab 119, Kunaver 145, Černov 116) 11. MERKUR PTUJ (Cvilak 96, Hojnik 100, Varvoda 151) GLOBTOUR (Virant 133, Brckan 81, Balažič 125) KEGLJANJE - moški 1. MERKUR LJUBLJANA (Grahovec 427, Dremelj 406, Novak 424, Eržen 429, Škrjanc 409, Jeršc 418) 2. MERKUR PTUJ (Meznarič 418, Podgoršek 377, Zupanič 403, Peteršič 391, Cafuta 345, Mesarič 415) 3. BLAGOVNI CENTER (Heine 378, Ravter 406, Smrekar 403, Vinšek 384, Vidovič 397, Gregorc 361) 4. EMONA HOTELI (Rožman M. 348, Rožman E. 449, Gorjup 375, Lužar 344, Svoljšak 394, Bosina 411) 5. KK PTUJ (Špehonja 416, Gril 364, Čuš 361, Čuš J. 369, Šeruga 399, Planjšek 411) 6. COMMERCE (Dovjak 318, Kokalj 353, Vinšek 344, Kolar 411, Probs 396, Sobočan 403) 7. ILIRIJA (Vičič 387, Fabec 357,' Samsa 250, Kreševič 422, Iskra 418, Lango 387) 8. POSLOVNA STAVBA (Končina 415, Kovač 373, Tavčar 348, Ažman 362, Česen 378, Virant 328) 9. POSAVJE (Šavrič 383, Štangelj 404, Mešiček 346, Rožman 363, Ban 381, Vidmar 320) 10. DOLENJKA (Plut 308, Hudak 386, Podgornik 374, Dic-helberger 381, Strgar 354, Luzar 381) 11. JESTVINA (Radovac 360, Ludvik 399, Radovac 405, Kr-mac 336, Mraz 296, Štritovf 322) 12. EEC (Jerman 364, Pirnat 347, Škerl 353, Vižintin 323, Olip 365, Kavšek 287) 13. AGROEMONA (Stanič 316, Gračner 343, Ališič 302, Dežman 412, Dunčič 212, Novak 297) Keglji ŠIE-točke 576 18 572 14 560 11 532 9 479 8 479 7 470 6 458 5 444 4 380 3 347 2 339 - 1 Keglji ŠIE-točke 2.513 19 2.349 15 2.329 12 2.321 10 2.320 9 2.225 8 2.221 7 2.204 6 2.197 5 2.184 4 2.118 3 2.039 2 1.882 1 KEGLJANJE - MOŠKI - POSAMEZNO 1. Rožman Franc E 1 [oteli Kegli1 449 2. Eržen Dušan E Merkur Ljubljana 42' 3. Grahovec Mile E Merkur Ljubljana 424 4. Novak Ludvik E Merkur Ljubljana 422 5. Kreševič Miro E Ilirija 6. Jeršc Franc E Merkur Ljubljana 41» 418 416 7. Iskra Jože E Ilirija 8. Meznarič Stane E Merkur Ptuj 9. Špehonja Ludvik E KK Ptuj 10. Mesarič Mladen E Merkur Ptuj 415 11. Končina Janez Poslovna stavba KEGLJANJE - ŽENSKE - POSAMEZNO 1. Grahek Meta 2. Ajster Jožica 3. Ugrin Rozeta 4. Sirk Marija 5. Stiplovšek Stanka 6. Smrečnik Danica 7. Grlj Jožica 8. Jurman Marjana 9. Grmovšek Vesna 10. Komes Marija E Posavje I. E Posavje II. E Jestvina E Jestvina E Commerce E Commerce E Ilirija E Posavje E Hoteli E Blag. center 211 206 203 202 197 195 195 193 190 iSf KOŠARKA 1. ILIRIJA 2. HOTELI 3. POSAVJE 4. BLAGOVNI CENTER 5. KK PTUJ 6. ANGROPROMET 7. MERKUR LJUBLJANA 8. MERKUR PTUJ 9. COMMERCE 10. AGROEMONA ŠIE - točke 12 5 7 6 5 4 3 2 i 1 KROS - MOŠKI Kategorija C 1. Gregorc Franc 2. Potočnik Janez 3. Eržen Dušan 4. Nusdorfer Marjan 5. Planjšek Ignac 6. Novak Lovrenc 7. Kožar Vido Kategorija B 1. Čuš Ivan 2. Dobršek Anton 3. Labrovič Zlatko 4. Palčič Vojko 5. Jovanovič Miodrag 6. Primožič Janko Kategorija A 1. Černič Damir 2. Žitko Maks 3. Zupančič Pavel 4. Stojanovič Miroslav 5. Jakac Ecio 6. Mavec Gregor 7. Šprah Martin 8. Sketelj Boris Blagovni center Commerce .. n3 Emona Merkur LjublJ Jestvina KK Ptuj Jestvina „„ Emona hoteli Ljubl)3n‘‘ KK Ptuj Emona hoteli Ljubija^ j Jestvina Agroemona Commerce Emona Merkur Ljubija113 Emona hoteli Ljubljaf1 Emona Merkur LjublJ3' Angropromet Jestvina . Emona hoteli LjublJ311 KK Ptuj Globtour KROS - ŽENSKE Kategorija C 1. Bregar Hilda Poslovna stavba 2. Rismondo Mihaela Merkur Ljubljana 3. Skralovnik Mojca KK Ptuj 4. Megušar Irena Commerce 5. Vreček Urša Blagovni center 6. Perič Vanja Jestvina Kategorija B 1. Bah Gabrijela KK Ptuj 2. Mavrovie Rozana Jestvina 3. Trkman Draga Commerce 4. Breznik Ivanka KK Ptuj 5. Vinšek Vida Blagovni center 6. Kosec Metka Commerce 7. Ratkovič Milka Poslovna stavba kategorija A 1. Knafelc Darinka Blagovni center 2. Šauperl Nada Merkur Ptuj 3. Pukšič Zdenka KK Ptuj 4. Kopač Marjana Dolenjka 5. Okoren Veselka Jestvina (i. Mihelič Irena Dolenjka 7. Hojnik Marjetka Merkur Ptuj 8. Vidic Ksenija Commerce 9. Novinščak Lili Blagovni center 10. Kurgič Merima Poslovna stavba 11. Zelenko Valerija Blagovni center „ Emona hoteli LjublJ91 12. Mijajlovič Lilijana 13. Teskač Ivanka Merkur Ptuj 3. julija letos bo samopostrežnica vČateških topl'f 1 kupcem odprla svoja vrata S XIV. Letne športne igre Emone # XIV. Letne športne igre Emone # Gneča pred golom mali nogomet *• hoteli ILIRIJA “■ kkptuj Z Merkur ljubljan. “• angropromet 6. POSAVJE 7. MIZ 8. JESTVINA 9. HOTEL UNION 0- DOLENJKA u- COMMERCE ŠIE — točke 18 14 11 9 8 7 6 5 4 2 1 Namizni tenis - » Merkur Ljubljana '•JESTVINA "• hoteli KK PTUJ 8-Commerce «• eec '■ blagovni center ŽENSKE 13 9 6 4 3 2 1 Namizni tenis - m *• Merkur ptuj , blagovni center “• poslovna stavba \ hoteli »■ Merkur Ljubljana ?• POSAVJE i KKPTUJ *• eec in agroemona ?• Dolenjka *• Jestvina 17 13 10 8 7 6 5 4 3 2 1 - MOŠKI - Posamezno poslovna stavba DOLENJKA BLAGOVNI CENTER POSLOVNA STAVBA MERKUR PTUJ POSLOVNA STAVBA MERKUR PTUJ BLAGOVNI CENTER AGROEMONA MERKUR LJUBLJANA HOTELI POSAVJE HOTELI MERKUR PTUJ BLAGOVNI CENTER JESTIVNA MERKUR LJUBLJANA AGROEMONA POSLOVNA STAVBA BLAGOVNI CENTER AGROEMONA J- Ka: i St ii 9. g 10. ŽENSKE — Posamezno MERKUR LJUBLJANA JESTVINA KK PTUJ JESTVINA COMMERCE COMMERCE COMMERCE JESTVINA BLAGOVNI CENTER MERKUR LJUBLJANA KK PTUJ MERKUR LJUBLJANA JESTVINA STRELJANJE ŽENSKE - POSAMEZNO 1. Krajcar Anka JESTVINA 152 2. Lešnik Irena KK PTUJ 143 3. Bertok Anica JESTVINA 140 4. Savarin Brigita COMMERCE 139 5. Mandelj Bojana BLAGOVNI CENTER 135 6. Mišmaš Ida KK PTUJ 127 7. Hočevar Zorica BLAGOVNI CENTER 124 8. Lubšina Martina HOTELI 123 9. Starc Mira POSAVJE 122 10. Cleva Sercna JESTVINA 119 STRELJANJE MOŠKI - POSAMEZNO 1. Ljubeč Franci MERKUR PTUJ 171 2. Gorup Rajko JESTVINA 168 S.Dervcnšek Stojan MERKUR PTUJ 165 4. Cafuta Slavko MERKUR PTUJ 162 5. Gojkovič Silvo KK PTUJ 154 6. Turman Stane POSLOVNA STAVBA 7. Planjšck Ignac KK PTUJ 143 8. Galun Mirko KK PTUJ 142 9. Jerak Franjo BLAGOVNI CENTER 141 10. Aničič Joško GLOBTOUR 136 Skok pod košem 5. Žust Andreja 6. Grčar Darinka 7. Kozlovič Marijeta 8. Jurman Marjana AGROEMONA JESTVINA POSAVJE 35.8 40.5 43.6 44.0 Kdo bo bližje? SKUPINA B STRELJANJE - MOŠKI 1. MERKUR PTUJ (Ljubeč 171, Dervenjšek 165, Cafuta 162, Forstnerič 128) 2. KK PTUJ (Gojkovič 154, Galun 142, Plajnšek 143, Hvalec 136) 3. JESTVINA (Gorup 168, Gorup Z. 103, Fortuna 135, Bu-kovac 128) 4. POSAVJE (Kranjc 128, Mešiček 114, Videnič 135, Smrekar 135) 5. BLAGOVNI CENTER (Jerak 141, Miselj 119, Plestenjak 98, Bernard 136) 6. EEC (Lazar 130, Berta 133, Kovačič 117, Škaljak 106) 7. GLOBTOUR (Sketelj 133, Aničič 136, Leben 132, Dietner 75) 8. DOLENJKA (Urbanč 95, Strgar 118, Vlašič 126, Mlakar 101) 9. EMONA HOTELI (Nanut 99, Raj ter 111, Oštrbenk 126, Černič 10. POSLOVNA STAVBA (Longo 135, Turman 144, Duša 99, Petrič 42) 11. ANGROPROMET (Cirkovič 56, Savič 112, Dimitrijevič 124, Nikolič 84) 12. COMMERCE (Očibob 100, Štok 66, Glavina 62, Rota 105) 13. MERKUR LJUBLJANA (Giber 90, Rismondo 106, Černič 112, Erše-tič 8) Krogi ŠIE-točke 626 19 575 15 534 12 512 10 494 9 486 8 476 7 440 6 435 5 420 4 376 3 333 2 316 i STRELJANJE - ŽENSKE 1. JESTVINA 411 18 (Bertok 140, Krajcar 152, Cleva 119) 2. KK PTUJ (Mišmaš 127, Kavčevič 111, Lešnik 143) 381 14 3. BLAGOVNI CENTER (Hočevar 118, Mandelj 135, Vreček 95) 354 11 4. HOTELI (Koren 118, Žgajnar 80, Lubšina 123) 321 9 5. COMMERCE (Savarin 139, Šabec 63, Krumpak 91) 293 8 6. DOLENJKA (Strgar 117, Kaplan 69, Pušnik 107) 293 7 7. POSAVJE 292 6 (Glibič 69, Starc 122, Vaščer 101) 8. MERKUR PTUJ 272 5 (Matjašič 80, Belec 88, Cvilak 104) 9. EEC 237 4 (Kunaver 99, Poljanšek 95, Keber 43) 10. GLOBTOUR (Brckan 110, Virant 81, Blažič 30) 221 3 11. AGROEMONA 196 2 (Trinkavs 103, Savič 93, Rogatič 0) 12. MERKUR LJUBLJANA 180 1 (Torbarina 75, Ravlič 9, Ambrož 96) PLAVANJE - ženske SKUPINA C 1. Pinterič Mira HOTELI 24,7 2. Gregorec Elza KK PTUJ 25,8 3. Petrovič Mimi BLAGOVNI CENTER 26,1 4. Vreček Urška BLAGOVNI CENTER 31.6 1. Alenka Brežnik GLOBTOUR 16,2 2. Adamič Majda HOTELI 16,8 3. Ugrin Rozeta JESTVINA 23,0 4. Pajnič Mojca AGROEMONA 24,0 5. Žvab Špela EEC 24,5 6. Hočevar Zorka BLAGOVNI CENTER 27,0 7. Breznik Ivanka KK PTUJ 27,2 8. Šabec Boža? COMMERCE 28,8 9. Horžen Janja POSAVJE 28,9 SKUPINA A 1. Knapp Sanja HOTELI 17,0 2. Osterman Tanja KK PTUJ 17,5 3. llešnik Irena EEC 18,6 4. Mirkovič Renata HOTELI 18,7 5. Pišlar Karmen COMMERCE 18,8 6. Medved Sonja COMMERCE 22,2 7. Mandelj Bojana BLAGOVNI CENTER 25,0 8. Vidic Ksenija COMMERCE 25,5 9. Slak Renata POSAVJE 25,8 10. Koritnik Dušanka HOTELI 26,4 11. Zagorc Viktorija COMMERCE 27,9 12. Višček Melita COMMERCE 28,7 13. Knafelc Darinka BLAGOVNI CENTER 30,0 14. Makor Karmen JESTVINA 30,8 15. Tomažin Sonja COMMERCE 34,0 16. Ahmad Vilma EEC 40,0 Start Emoncev kot na evropskem prvenstvu Tudi Emonke se znajo hrabro pognati v vodo ■ GOVOR PREDSEDNIKA DS SOZD EMONA MARJANA PIČULINA • XIV. Letne športne igre Emone • Prehodni pokal že četrtič zapored na Ptuj (Nadaljevanje z 9. strani) PLAVANJE - ŽENSKE 1. HOTELI (Knap, Adamič, Pinterič) 2. KK PTUJ (Osterman, Breznik, Gregorec) 3. EEC (Ilešnik, Žvab, Žust) 4. BLAGOVNI CENTER (Mandelj, Hočevar, Petrovič) 5. JESTVINA (Makor, Ugrin, Kozlovič) G. POSAVJE (Slak, Horžen, Jurman) ŠIE točke 12 4. ANGROPROMET 5. MERKUR PTUJ 6. KK PTUJ 7. COMMERCE 8. EEC 9. AGROEMONA 10. BLAGOVNI CENTER 7 6 5 4 3 2 1 VLEČENJE VRVI - ŽENSKE ŠIE - točke 1. KKŠTUJ 14 2. MERKUR LJUBLJANA 10 3. BLAGOVNI CENTER 7 4. ANGROPROMET 5 5. JESTVINA 4 6. POSAVJE 3 7. EEC 2 8. DOLENJKA 1 PLAVANJE MOŠKI L KK PTUJ (Rozman, Dobljekar, Gašperšič) 2. POSAVJE (Žnidaršič, Slak, Pavlovič) 3. JESTVINA (Jakovec, Pečar, Mraz) 4. HOTELI (Labrovič, Stopinšek, Jurkas) 5. POSLOVNA STAVBA (Nuhi, Ažman, Lavrenčič) 6. BLAGOVNI CENTER (Milavec, Hajnc, Bernard) 7. EEC (Juvančič, Pirnat, Jerman) ŠIE - točke 13 9 6 4 3 2 1 PLAVANJE - moški Skupina C ^as 1. Miloradovič Miloš ANGROPROMET 15,00 2. Miloševič Miodrag ANGROPROMET 15,1 3. Gašperšič Jože KK PTUJ 16.2 4. Lavrenčič Dušan POSLOVNA STAVBA 16,3 5. Pavlovič Vojko POSAVJE 17,0 6. Osipovič Sašo AGROEMONA 17,2 7. Mraz Rudi JESTVINA 17,5 8. Bele Ciril MERKUR Ljubljana 18,00 9. Eržen Dušan MERKUR Ljubljana 18,8 10. Arsenov Živko JESTVINA 18,9 11. Jurkas Vlado HOTELI 19,0 12. Bernard Janez BLAGOVNI CENTER 20,1 13. Jerman Vinko EEC 25,70 Vlečenje vrvi privabi največ navijačev VLEČENJE VRVI - MOŠKI 1. KK PTUJ 14 2. BLAGOVNI CENTER 10 3. ANGROPROMET 7 4. DOLENJKA 5 5. HOTELI 4 6. MERKUR Ljubljana 3 7. JESTVINA 2 8. EEC 1 Skupina B 1. Stopinšek Toni 2. Dobljekar Bernard 3. Pečar Sergej 4. Slak Sandi 5. Ilajne Rudi 6. Ažman Anton 7. Kralj Marjan 8. Svet Matjaž 9. Božičnik Srečko 10. Strutof Rajko 11. Vagaja Martin 12. Pirnat Damjan 13. Smrekar Miro HOTELI KK PTUJ JESTVINA POSAVJE BLAGOVNI CENTER POSLOVNA STAVBA COMMERCE AGROEMONA BLAGOVNI CENTER JESTVINA BLAGOVNI CENTER BLAGOVNI CENTER 30,00 32,2 33.6 34.4 35.4 35.7 35.8 36.1 36.9 37.2 49,7 50.5 1:09,3 Skupina A 1. Rozman Franjo KK PTUJ 27,7 2. Žnideršič Jernej POSAVJE 30,4 3. Milavec Brane BLAGOVNI CfcNTER 32,8 4. Jakovec Lino JESTVINA 33,9 5. Labrovič Zlatko HOTELI 34,2 6. Križman Lado HOTELI .57,2 7. Smrekar Emil POSAVJE 39,8 8. Juvančič Sašo EEC 40,0 9. Rončelj Jože BLAGOVNI CENTER 43,7 10. Nubi Ramo POSLOVNA STAVBA 46,4 ŠAH 1. JADRAN 2. HOTELI 3. MERKUR LJUBLJANA ŠIE-točke 16 12 9 k w- Tekmovanje v šahu je bilo v zbrani tišini Bobovk pri Kranju 10. maja. Ribiška sekcija Maximar-keta, ki šteje 31 članov in eno članico je organizirala prvo tekmovanje ribičev na jezeru pri Kranju. Vreme je bilo preveč lepo za dober ulov večjih rib, vendar so zagrizeni ribiči kljub temu ujeli skupaj devet krapov. Po velikosti plena so nagrade prejeli: Tihomir Rajačič, Milan Nipič je bil drugi, Miro Zakrajšek tretji, dve tolažilni nagradi pa sta pripadli Janku Zalarju in Dragu Kontrecu. Pripis k sliki: Koliko je imela riba, ki mu je ušla med očmi kaže predsednik ribiške sekcije Slavko Krempelj. (Matija Kafol) Ob 40-letnici SOZD Emone (Nadaljevanje s 1. strani) in opozorimo na nakaj ključnih dogodkov iz naše prehojene poti. Z razvojem trgovine na veliko in izgradnjo skladišč na Šmartinski cesti od leta 1955. dalje smo si ustvarili pogoje za hitrejše in kakovostnejše širjenje svoje dejavnosti, skratka za boljšo in pestrejšo preskrbo prebivalcev in si tako zagotovili možnost večjega vključevanja na slovenski in jugoslovanski trg. jem sredstev in skupno vo- > deno ter potrjeno investicij’ i sko politiko zgradili vrsto os- r novnih objektov, tako v cilj11 i povečanja pridelave hranCt njene predelave in ponudbe v modernih trgovskih cen- j s trih, trgovinah, kot pri naši11 P poslovnih partnerjih, vse d« | n zaokrožitve ponudbe v na: ših t hotelih na obali, v poslovni*1, središčih ali zdraviliščih. z s Ze v letu 1954 smo začeli sodelovati s podjetji in firmami iz tujine, skratka pojavili smo se na zunanjih trgih. Prvi v Sloveniji smo uvedli nov način prodaje, danes vsem dobro poznano samopostrežno trgovino in sicer na Titovi 25 v Ljubljani in to že v letu 1959. Razvoj lastnega inženiriH' t ga nam je omogočil, še aktN’ j nejšo in konkurenčnejšo v vključitev na domačem lD t tujih trgih, s čimer Emona postala cenjen partner. Začetki računalniške ob « delave podatkov, ki segajov leto 1967, so bili podlaga hitrejšemu razvoju ter kvalit®1' nejšemu posodabljanju P°' slovanja. Leta 1967 smo v svojo dejavnost vključili turistično ponudbo ter si tako zagotovili pogoje za delovaje tudi na področju hotelirstva in turizma. Združitev delovnih organizacij PREHRANA in AGROKOMBINATA v letu 1970 je zagotovila nove možnosti razvoja, vsporedno pa razširila delovanje tudi na področju kmetijstva in pridelave hrane. A v preteklosti, tako b° v prihodnje glavna na} Kot tudiVfimuu.vcsmv.---- ga vseh Emoncev - z dobrin delom in medsebojnim sod® lovanjem zagotavljati * boljše poslone rezultate te ^ pri medsebojnem poslov £ nju še povečati delež lastnu blagovnih fondov. Dobili smo tudi novo ime: EMONA. Dobra organiziranost in jasno opredeljeni cilji Emone v preteklosti in danes, potrjujejo zaupanje drugih kolektivov ob njihovem združevanju v naš sistem. Za dosego teh ciljev pa h mo morali še odgovorne) pri delu in poslovanu razv jati samoupravljanje in ki. piti odnos do družben1 sredstev. ‘S; Ni torej naključje, da so se osnovni dejavnosti »preskrbi prebivalstva« pridružile nove dejavnosti poslovanja: pridelava in predelava hrane, turizem, hotelirstvo - vse v cilju izpolnjevanja interesov posameznikov, kot tudi širše družbene skupnosti. Skupaj s skrbjo za ustr® A' ne kadre, dajanje možnos^ permanentnega izobražen nja na delovnem meSrI1av! spremljanjem novosti c*?r\..j"* in v svetu, bomo ustvarili P Ji goje za večjo tekmovalno le na področju inovativne 0 javnosti. Sami sebi bomo ob spoštovanju družben^ smernic, tako s svojim $ lom zagotovili v družbi v® Tako smo Emonci v preteklosti in danes, z združeva- 1UIII ZčlgUlUVIll V delež odrezane pogače Ef*L ninega dohodka, za potre. iiiutrgci uvuuurva, z.c* f'' ■ vsakega in vseh med nam • p E » IZOBRAŽEVANJE Republiško tekmovanje mladih trgovcev LJUBLJANA, 8. maja Pod pokroviteljstvom Erpone je ljubljanska Srednja šola za trgovinsko dejavnost organizirala XII. republiško tekmovanje učencev srednjih šol v tehniki prodaje. Tekmovanje, ki se ga je Udeležilo več kot 80 učencev trgovske stroke iz domala vseh mest v Sloveniji, je bilo v trgovski hiši Emone - Maximarketu in v blagovnici ljubljanske Metalke. Učenci drugega in tretjega letnika so tekmovali v prodaji železnine, bele tehnike in akustike, metrskega blaga, konfekcije, obutve, barv in lakov, kozmetike in živil. Ocenjevalci so ocenjevali osebno urejenost prodajalca, njegovo sproščenost in samozavest. Posebej so točkovali ponudbo blaga, strokovno svetovanje, razvrstitev blaga po prodajni mizi, embalira nje blaga, varčnost z ovojnim papirjem, komplctira-nje blaga, iznajdljivost prodajalca in njegov stik s kupcem. Mladi prodajalec sije pridobil, ali izgubil točke s pisanjem para-gonskega bloka, pravilnim izračunavanjem prodanega blaga, s priporočilom in ob koncu s poslovitvijo. Tekmovanje je vsako leto v drugem mestu, lani je bilo v Brežicah. Komisija, ki ocenjuje mla- de bodoče trgovce vedno n‘jj|i pa v vlogi kupca, sta P°' „■ . Jožica Metelko, ravnatelj16^' n Nada Cirman, pomočnica vi"L]e teljice ljubljanske Srednje ki za trgovinsko dejavnost. AO Po tekmovanju, ki je , dobre tri ure so se tako te14^ ^ valci oziroma tekmovalke a|i ^ člani ocenjevalnih komisij '■ . v restavraciji Emonska k le® -J je prof. Dragica Štojs, P®e,°gin Z1 niča skupnosti srednjih s!Ji venije najboljšim podelila P* ji’ no priznanje in knjižne nag je An.. .i ta____:__: ,, A/inf'1 - KOTAR Mateja (metrsko DJ. Kc>' ERKLAVEC Milena (k?n a) ij ja), KLEMEN Marija (živ11 iKal ja), KLEMEN Marija M* SOLAR Andreja (kozm® V Vseh pet se je uvrstilo v[T(esr polovico, plaketo za drugo' j,P je prejela BOZOVIČAR $ priznanje za tretje mesto P gl1' prejeli SOLAR Andreja jjl> prejeli SOLAR Andreja PUKLAVEC Milena. Na končuj ko rečemo, da so naši štiP®’ ter dobro zastopali pokrov it^ movanja Emono in vsem krat čestitamo. ^ Upokojenci ob 40-letnici Emone j 40. obletnico Emone smo | ,ud* v Klubu upokojencev j„r, . “lv,ou upuKujencev aostojno proslavili. Veliki Praznik hiše je bil tudi naš Praznik, saj je v življenje | frehrane, sedaj Emone, vtkano naše bivše delo, velik uci mladostne sile in zagna-J °,sb- Ob takih dneh ne mo-'I "s brez čustev in lepili spoli ™ln°v • • • Nam je bilo lepo, , i >aj bo našim zanamcem še l lePše,jim želimo. ' -i, .ona je dosegla sloven- ! nr i JuSoslovansko raven in „ i Lsn? mcjc jo Poznaj0. P» turi" Smo nanjo in veseli, da v nanjo in ve l Udl naše delo ni bilo zaman. V.Pokojenci smo bili nav-' sm' n*3 otvoritveni razstavi ."zapeli par pesmi, oboga-in T4mn,program svečane se-Lr.? blagovnega centra, poln ^blJem smo bili na osrednjo l Pros’avo v Cankarjevem domu. Podeljena so bila številna državna odlikovanja, skupine in posamezniki so prejeli Nebčeve nagrade, pisne pohvale so prijeli delavci za 30-, 20- in 10-letno sodelovanje. Upokojenci poznamo merila, podkrepljena z ekonomskimi in družbenimi uspehi, po katerih so bila odličja podeljena in ponosni smo na prejemnike in jim čestitamo. Upokojenci smo v čast jubileja organizirali razstavo ročnih del naših članov. Maksimarket nam je za 14 dni posodil dve veliki izložbi in njihovi ljudje so razstavo pripravili tako, da je bilo vedno polno gledalcev in občudovalcev. Ko smo naša poverjeništva povabili k sodelovanju, smo dobili toliko razstavnih predmetov, da ni bilo mogoče vseh pokazati. Videli smo, da so upokojenci iz Brežic, Kopra, Osijeka in Novega mesta prav tako doživeli 40. obletnico, kakor mi v Ljubljani. Pa saj je razlika le v kraju življenja, v čustvih, navezanosti na matično hšo pa smo vsi enaki. Razstavni predmeti so bili po svojem izviru, po uporabljenem materialu, les, tekstil, po svoji simboliki in načinu dela tako pestri, da je bila v dveh izložbah prikazana vsa izrazna moč, izkušnje ustvarjalcev in lepota naše folklore. V isti izložbi je bil značilni koprski lesorez, zraven pa slavonska narodna noša v vsej pestrosti in barvah. Upokojenke iz Brežic so predstavile goblene, izdelke iz volne in tekstila tako mojstrsko izdelane, da sojih gledalci medseboj hvalili in ugotavljali, da so to delale izkušene roke. Vedno beremo, da mora biti upokojenec delaven, duševno in telesno aktiven. Tudi ročna dela izpolnjujejo čas in plemenitijo name dela. Novomeščani. so prednjačili v gobelinih in vezenju in le škoda, da zaradi obilice razstavnih predmetov v dveh izložbah nismo mogli več pokazti. Klub upokojencev je zadovoljen, da je uspel pritegniti poverjeništva k sodelovanju in tako pokazati orgarjj^gcjj-sko enoto. Istočasno se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali in jih vabi še za bodoče delo. Edo Uratnik Javna zahvala Povabljeni na osrednjo slovesnost ob dnevu Emone ob njeni 40-lctnici, ki jc bila v Cankarjevem domu v Ljubljani 10. aprila 1087 smo člani Kluba ...... v. upnici 1.70/ O/iVV Ličil 11 I\lUUii upokojencev Emone doživeli presenečenje, prijetno kot dosedaj še nobeno v 22 letih obstoja našega kluba. Vlado Mikuž, direktor Emoninega podjetja Glob-trade v Munchnu, prejemnik letošnje nagrade Franca Nebcaje nagrado v znesku 150.000 dinarjev podaril Klubu upokojencev Emone. Vladu Mikužu se za pomoč, ki jo je namenil našemu klubu iskreno zahvaljujemo. Marsikatera skrb bo sedaj manjša in lažje nam bo 'doseči načrtovane cilje v družbenem in kulturnem življenju upokojencev Emone. Tovariš Vlado, iskrena hvala za vašo pomoč! Klub upokojencev Emona Ljubljana IZ ČATEŠKIH TOPLIC • ŠAH Boj na 48 črnobelih deskah Šate,LJANA: ]8- maja - Sahrv i Jo. maja - org»„Vska sekcija Emone je že peti tradici-tJbl šahovski hitropotezni V pogovorih pred tekmo-vajem smo kramljali z vidnimi slovenskimi šahisti o tem, kai menijo o Emona kaj turnirju. vSpu , “u »amstov iz d krajev Slovenije. xr —j'-* >Jiuvc:injL, Ui!aVn" stavbe Emone v bani, kjer so se odigrale ?agrizi J(jfavnrTDValce.sPrejel in poz-idniL“°ru* Šnuderl, pred- :ene bitke na 48 deskah1 Bili so mnenja, da Emona turnir sodi tako po množičn-soti kakor tudi po kakovosti med najvidnejše v slovenskem prostoru. Nove naložbe za boljšo ponudbo Na šahovskem hitropoteznem turnirju Emone se je najbolje uvrstil Igor Horvatec iz Emoninega računskega centra. Sopi», • i - —- - •• " v/« * | j.-z * \- v* v°s*OVO(*nc£a odbora ohiu kmona, ter jim zaželel ?aigr^c?m*h urah naporne-k . oranja, v nr'''J~1—1 Zelja večine je tudi bila, da se Emona turnir, tako ga že vsi imenujejo, registrira v koledar Šahovske zveze Slovenije. pato tja v predskupinah in hnalnih skupinah je rt 1 v... 1 1 — >tni red sledeč? Šahovska sekcija Emona se iskreno zahvaljuje sozdu Emone za pomoč pri organi-p, O.CUCC, zaciji turnirja kakor tudi Hal Ua in Zorko 9 1/2 točk, vsem delovnim organizaci-M,,-! Arčon in NaraW^ « jam Emone, ki so prispevale praktične nagrade za najboljše udeležence turnirja. E. K. 18 Monp- Arčon in Naračič 8, ’;!JUStlnnier 7 1/2, Karnar 7, civilna rešitev nagradne ^rižanke D|etetika nagrajuje- »« i.Vo(toravno: N rT?01 D, c, e, d, ati, “"raka, Nikozija, Mo-Uehp° Ver’ Puebli, Amati, sar, a ""a. Ulm, BA, čin, rita, Am n’ Suomi. AN, Ves-ar, ll,n ?n,’ L, neon, kamen, Hop’klla. dn°. A. KB, CE, W-asP A P- šal, Esk, ona ’r„w°m’ Čabar, seme, Sn,’e i j’as. aga, Braune-i N i tu ’ee’ Mo> ad, ana-ka-’ InIH’ tonik- ^ romar, l?a^rade: a Ko:ebani so bili in prej- k<1v ^ado - komplet izdle-&o "cmonine Dietetike 2. nagrado - po 1 zavitek Enemona, Diemona, koruznih kosmičev Corn snacka, otrobov, domače kašče in vitaminskega napitka Baj-Baj prejme Olga Svete, E. Merkur, tozd Maximarket, obračunska služba; 3. nagrado - po 1 zavitek Enemona, Diemona, koruznih kosmičev - Corn-snacks in otrobov prejme Nežka Mramor, E-market Savsko naselje, Luize Pesjakove; Srednja šola za trgovinsko dejavnost Ljubljana, Poljanska 28 a in SOZD EMONA Ljubljana, Šmartinska 130 objavljata RAZPIS za vpis v poslovodsko šolo v šolskem letu 1987/88 oddelek v Emoni IZOBRAŽEVALNI PROGRAM ZA TRGOVINSKEGA POSLOVODJA • je verificiran • na V. zahtevnostni stopnji ekonomske usmeritve • študij je prilagojen izobraževanju ob delu • predavanja dvakrat na teden (torek, sreda) v turnusu • čas izvajanja VIP do 15 mesecev • začetek predavanj: 6. oktobra 1987 v prostorih male sejne sobe v Emonki, Ljubljana, Šmartinska 130. POGOJI ZA VPIS; ■ uspešno končana poklicna šola (obvezna je ocena iz tujega jezika) oz. končan program poslovno finančna in trgovinska dejavnost ■ najmanj dve leti delovnih izkušenj pri trgovskih in komercialnih delih in nalogah ■ slušatelj je lahko tudi samoplačnik, v kolikor ur šolnine ne bo plačevala OZD, v kateri je zaposlen. Pisne prijave za vpis v poslovodsko šolo - oddelek Emona - pošljite do 30. junija 1987 v kadrovsko-organizacijsko službo SOZD Emona Ljubljana, Šmartinska 130. Vse informacije v zvezi z razpisom dobite pri Vesni Raztresen (telefon: 061/441-944; int. 21-16, 21-36) ČATEŽ OB SAVI, 16. maja - V čateških Termah nenehno snujejo, kaj vse naj bi postorili za boljšo ponudbo. Kot je povedal Vlado Deržič, svetovalec direktorja za razvoj in investicije imajo sedaj v ognju kar dvoje želez -zgraditev večje samopostrežne trgovine in prenovo v mokri-škem gradu. Stavba nove samopostrežne trgovine, zgradili so jo med bazeni in starim zdraviliškim domom, je že pod streho, in so na vrsti že notranja dela. Samopostrežna trgovina bo imela skupaj 434 kv. metrov, primerjamo jo lahko z marketom v Gogalovi ali z marketom v Hubadovi ulici. Razen prehrambenega blaga bo kupcem na voljo tudi nekaj nepre-hrambenega blaga. Namenjena bo gostom tamkajšnjega kampa, hotelskim gostom, kopalcem v bazenih, in nenazadnje krajanom krajevne skupnosti in delavcem sosednje koprske Agrarie. Z gradnjo so pričeli sredi letošnjega januarja, otvoritev trgovine pa so načrtovali za 3. julija, na dan pred Dnevom borca. Razen trgovine bo v prostorih tudi pošta za območje Čateža in za hotel Terme. Naložba bo skupaj z opremo veljala 180 milijonov dinarjev, od tega je le 50,6 milijonov dinarjev kredita, ki ga je dala Gospodarska banka LB, ostalo pa so lastna sredstva. u vu i --“'■'..me LueieuKe L^ha aY“ck Enemona, Di- ^ 6aj-’baitpninskega naPil' hačo Braunemona, do-Kašče ............. ■ .... . -v-e ‘“uuciiiund, uu- Sih ,e' otrobov in ko- 4. nagrado - po 1 zavitek Enemona, Diemona in otrobov prejme Rozi Janežič, upokojenka Emone, Železnikarjev 19, Ljubljana; Nagradni E-rebus r > Ncks p kosmičev Corn Sit, »e Tončka šte W~,llriJa, Ilirska Bi ca, Vrui riJa' turska Jkov drevored; 5. nagrado - 1 zavitek Enemona in 1 zavitek otrobov prejme Rezika Bogovič, Emona Posavje, Brežice. Čestitamo! Tokrat smo za naše reševalce ugankarskega kotička pripravili nagradni rebus. Menimo, da vam ne bo delal preveč preglavic. Rešitve nam pošljite do 15. junija 1987 na naš naslov. Vse reševalce naprošamo, da poleg imena in priimka napišete tudi v kateri Emonini organizaciji delate. Pet izžrebanih pravilnih rešitev bomo nagradili z vrednostnimi boni v višini: 4.000 din, 3.000 din, 2.000 din in 2 nagradi po 1.000 dinarjev. Uredništvo Nove postelje v mokriškem gradu V ekskluzivnem sosedu čateških Term — v gradu Mokrice, ki dopolnjuje hotelsko ponudbo naše temeljne organizacije, bodo s prenovo dela gradu pridobili v eno in dvoposteljnih sobah ter v dveh apartmanih 44 postelj bolj-še kategorije. Če k sedanjim 24 posteljam prištejemo te in še 8 postelj, kar bo nared prihodnje leto, bo grajskim gostom na vo^jo skupaj 76 postelj. Vse sobe in apartmani bodo opremljeni s stilnim pohištvom, ki ga bo izdelal Stilles iz Sevnice. Gradbena dela, ki so dokaj zahtevna, opravljajo gradbinci Komunalnega obrtnega podjetja iz Brežic, ostala obrtna dela pa sta prevzeli obrtni zadrugi Grič iz Brežic in Resa iz Krškega. Glede na to, daje grad Mokrice spomenik II. reda, tamkajšnji P?r!V kapelica in spomeniki »Štirje letni časi« pa predstavljajo spomenik I. reda, opravljajo vsa prenovitvena dela pod kontrolo Zavoda za spomeniško varstvo iz Novega mesta, sodelujejo pa tudi z republiškim zavodom za spomeniško varstvo. Z deli pospešeno hite, 3. julija 1987 naj bi grad gostom na široko odprl svoja vrata. Naložba v grad Mokrice bo veljala čateške gostince 195 milijo- nov dinarjev. Od tega zneska je le 54,6 milijona dinarjev kredita, ki ga je dala Posavska banka iz Krškega, ostalo pa so lastna sredstva. Obnovo še preostalega dela gradu, grajskega gospodarskega poslopja ter hleva bi radi končali do leta 1992. Takrat pa bo že eno leto odprta avtocesta z odcepom na mokriški grad ter odcepom ceste od avtoceste do čateških Term, z njima pa se bosta tako Terme kot grad Mokrice gostom še bolj približala. Z. G. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta JOŽETA NOVAKA iz Gorenjega Lakenca pri Mokronogu se iskreno zahvaljujem Emona Dolenjki, tozdu Engre-detajl Novo mesto za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter za spremstvo na njegovi poslednji poti. Najlepša hvala sodelavkam in sodelavcem zaposlenim v trebanjski občini za vence ter izražena sožalja. Posbna zahvala gre sodelavcema Franciju Gorjupu in Jožetu Na-duju za vsestransko pomoč v teh, za mene najtežjih trenutkih. Jože Novak z družino ZAHVALA Ob tragični izgubi mojega moža ALOJZA POTOČNIKA se zahvaljujem vsem, ki so mi izrekli sožalje, podarili vence in cvetje, ter ga spremljali na njegovi poslednji poti. Posebna zahvala delovni organizaciji Emona Dolenjka Novo mesto za denarno pomoč, kakor tudi sodelavkam in sodelavcem marketa v Žužemberku ter PE Tekstil iz Novega mesta. Žena Ivica s sinom Davidom ZAHVALA Ob prerani smrti mojega dragega brata STEFANA KRALJEVIČA, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam Emoninega Blagovnega centra, tozda Prehrana - regalno skladišče za izrečena sožalja in denarno pomoč. ___ Vlado Kraljevič ZAHVALA Ob nenadni smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem za izraze sožalja in darovane vence sodelavkam in sodelavcem iz tchnično-vzdrževalne službe in osnovne organizacije sindikata Mesne industrije Zalog. Janez Črnak a GOVOR PREDSEDNIKA PO BORUTA ŠNUDERLA OB 40-LETNICI EMONE S slovesnosti v Cankarjevem domu (Nadaljevanje s 1. strani) Ko listam po dokumentih izpred štiridesetih let, čitam pravila o organizaciji in o poslovanju pa ugotavljam, da so pravila, ki jih je takrat sprejel MLO, jasna, kratka in razumljiva. Vse je napisano na osmih straneh, vsega skupaj je 48. členov. Na tem bi se kazalo zasmiliti. Emona je bila 40 let, Emona je in Emona bo tudi naprej. Res je, da se razmere hitro spreminjajo, da je težko spreminjati navajene načine dela, da je težko nagrajevati po delu in težko ukrepati ob slabem delu. Resje, da so naši predpisi marsikdaj taki, da si z njimi ni možno pomagati, vendar nihče nam ne bo pomagal, če si ne bomo pomagali sami, če se ne bomo manj prepirali ob delitvi kolača in če se ne bomo več kot doslej ne samo pogovarjali ampak dogovorili o tem, kaj mora vsak od nas narediti, da bo pogača večja - za Emono in za družbo. Več moramo vlagati v razvoj in ustanavljanje novih delovnih mest, odločnejši moramo biti pri popravljanju napak predvsem pa hitrejši, če hočemo zmanjšati razliko, ki jo danes imamo od razvitejših od nas. Kaj smo, kje smo in kaj bomo? Smo in bomo svetovna, jugoslovanska - slovenska organizacija. Vrstni red je možno poljubno spreminjati. Povezani smo z organizacijami cele Jugoslavije, zato nas ni treba prepričevati o škodljivosti zapiranja tržišča saj do tega ne bi prihajalo, če tega ne bi počele družbenopolitične skupnosti in pogosto celo dobronamerno želeč zaščititi delavce in njihova delovna mesta, ki bi bila ogrožena, če bi prišlo do ostrejše konkurence. Trenutno se jim zdi tako ravnanje dobro, dolgoročno pa ščiti slabo delo. "---- Največ delavk in delavcev Emone dela na področju trgovine, poznani smo kot preskrbovalna organizacija. Prva samopostrežna trgovina v Sloveniji in Jugoslaviji je emonska trgovina na Titovi cesti. Razvili smo svoj tip trgovine tako imenovani emonski center. Javnost nam ni posebno naklonjena - ne le emonskim trgovcem, ampak trgovcem nasploh. O nas pogosto piše - trgovci z novci. Razne inšpekcije ocenjujejo, da so naše marže previsoke, tujci pa se čudijo kako lahko s temi maržami sploh delamo. Ni lahko delati v proizvodnji za tekočim trakom, ni lahko delati v tekstilni tovarni, ni lahko delati ob železarski peči. Prav tako pa tudi ni lahko na roke zlagati tone blaga v drobni prodaji, v veletrgovini, v transportu, ker za modernizacijo nimamo dovolj denarja, ni lahko delati tudi v mnogih naših blagajnah, ne da bi imel človek čas za par minutni odmor v osmih urah. Trgovska panoga je trdoživa in doslej smo uspešno parirali vsem družbenim ukrepom. Zgodilo pa se bo, če se ne bomo pričenjali drugače obnašati, da trgovina ne bo več mogla v prihodnje opravljati svoje naloge - funkcija proizvodnje. Ne želimo prelepljati cen, ne želimo vojne s proizvajalci blaga in s proizvajalci predpisov, želimo zagotoviti spodobno ponudbo potrošnikom, biti odgovorni za kvaliteto proizvodov, ki jih potrošnikom ponujamo, biti odgovorni za svoje delo in biti zanj tudi primerno nagrajeni. Zadnja leta smo mnogo vlagali v proizvodnjo, v prejšnjem srednjeročnem obdobju pa v turizem. Pretežni del naše proizvodnje je namenjen dnevnim življcnskim potrebam občanov. Ukrepi slovenske vlade nam pomagajo, niso pa zadostni za hitrejši razvoj proizvodnje hrane niti za razvoj turizma. Ne bi želeli, da pride do pomanjkanja osnovnih proizvodov, kot je to bilo pred leti. Takrat so bili sprejeti določeni ukrepi za pospeševanje proizvodnje, ki pa so kasneje, ko je bilo vse v redu, zvodeneli. Turizem je posebno področje emonske orientacije, Mnogo let so emonske organizacije vlagale svoja sredstva v njegov razvoj, trenutno pa je stanje tako, da smo vsi v družbi za razvoj turizma, pri tej načelni deklaraciji se pa več ali manj vse neha. Turizem ni panoga zaščitena pred konkurenco, kot so nekatere panoge pri nas v Jugoslaviji. Tudi gostje sc svobodno odločajo med Španijo, Italijo, Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo. Jugo-faktorja sploh ne upoštevajo. V hotelih in gostinstvu smo zadnja leta veliko izboljšali. Vendar pa, če ne bo omogočen nadaljnji razvoj tega področja bomo naše notranje rezerve kmalu izkoristili, bistveno več deviz pa ne bo. Trgovina, kmetijska proizvodnja, turizem so naša osnovna področja. Mislim, da podpore za njihov razvoj ni dovolj. Emona je v svetu poznana in priznana. To ni le rezultat naših tekočih prebliskov, ampak bomo iskali tudi nove. Še več bomo naredili za naše mesto v mednarodni menjavi blaga, znanja in storitev. Ob proslavah vselej analiziramo obdobje, ki je minilo in gledamo naprej. Cilje smo si zapisali v srednjeročnem programu, težav nc bo manjkalo, marsikaj bomo morali še izboljšati in to bomo tudi storili. Delavci, ki so v preteklih letih bili v Emoni so nam ustvarili solidno osnovo. Tovariš Ncbec jih je uspel organizirati. Tisti, ki smo sedaj v Emoni in tisti, ki bodo še prišli, bomo razvijali hišo še naprej. E OBISKI Delegacija sveta ministrov Beloruske sovjetske socialistične republike, ki jo je vodil predsednik Mihail V. Kova-ljov (četrti z leve) na obisku v Emoni. Dosedanje sodelovanje med to sovjetsko republiko in Slovenijo, ki je dosedaj temeljilo predvsem na blagovni menjavi, bi morali razvijati z višjimi oblikami, predvsem z gospodarsko-industrijskim sodelovanjem so menili na sestanku v Emoni in na sestanku beloruske in slovenske delegacije v izvršnem svetu slovenske skupščine dan poprej. Generalni konzul SSSR v Emoni LJUBLJANA, 15. aprila -Generalni konzul SSSR Viktor 1. Ncskubo in vice konzul SSSR Nikolaj G. Maslenni-kov sta obiskala SOZD Emona. Goste je sprejel predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona Borut Šnu-derl s sodelavci Emoninega Inženiringa in zunanje trgovine. Gosta so predstavniki Emone seznanili o dosedanjem delu Emone na tržišču Sovjetske zveze. Predvsem so pogovori tekli o prisotnosti del Inženiringa Emone v beloruski republiki - Bre-stovski oblasti - pri graditvi agrokompleksa »Zahodni Bug«, kjer v bližini mesta Brest rekonstruiramo farmo prašičev na zmogljivost 12.000 pitancev letno. Nadalje gre še za zgraditev treh novih kompleksov za vzrejo 40.000 prašičev letno. Generalni konzul je predstavnike Emone seznanil o novih gospodarskih gibanjih v SSSR, pri čemer je predvsem povdaril, da morajo v Sovjetski zvezi izenačiti blagovno menjavo v razmerju ena proti ena in da bodo letos v glavnem tekli barter posli. Dosedanje sodelovanje med državama se ugodno razvija, je poudaril gost, saj je Jugoslavija od devetih projektov agrokompleksov v Sovjetski zvezi dobila v delo pet projektov. Z. G. Delegacija Chengdula v Emoni LJUBLJANA, 27. aprila -Gospodarske delegacije mesta Chengduja kitajske province Sečuan, ki jo je vodil He Yong Xian župan mesta Chengduja je obiskala SOZD Emono. S predstavniki poslovodnega odbora sozda Emona in Emoninega Inženiringa so se gostje pogovarjali o možnostih sodelovanja med Emo-ninim Maximarketom in ve- leblagovnico v Chengduju. Pogovori so tekli tudi o naslednjih aktivnostih našega Inženiringa pri nadaljnjih graditvah farm na tamkajšnjem območju, sgj je Emona Inženiring v tej veliki kiUy-ski provinci prisoten že dalj časa. Obojestransko je bilo tudi dogovorjeno o uvozu blaga iz Kitajske republike kot protivrednost za naše storitve. Z. G. Gospodarska delegacija iz kitajskega mesta Chengduja na obisku v Emoni Titograjčani v Emoni LJUBLJANA, 15. aprila -Predstavniki Agrokombinata 13. jul iz Titograda Branko Radovič, predsednik poslovodnega odbora sozda, Čcdo Markovič, direktor agro-kombinatskega instituta in direktor temeljne organizacije prašičerejske farme Spuž Novica Radulovič, so obiskali Emono. Pogovori so tekli v smeri sodelovanja med obema sozdoma, skupnem nastopu na tretjih tržiščih, transfera znanja in tehnologije ter skupnega vlaganja v proizvodnjo. Tik pred realizacijo je tudi rekonstrukcija in dograditev farme prašičev v Spužu pri Titogradu, ki naj bi se tako povečala na zmogljivost 22.000 pitancev letno. Naslednji projekt je tudi že v pripravi, gre za rekonstrukcijo klavnice v Titogradu. Sredstva za projekt, ki naj bi bil realiziran v bližnji prihodnosti, pa naj bi bila v pretežni meri zagotovljena iz sklada FNP. Oba partnerja se pogovarjata tudi o skupnem nastopu v Ljudski republiki Kitajski. E. I. E IZ TOZD OBALA KOPER DO EMONA COMMERCE Še dvajset novih -*\ brezcarinskih j prodajaln KOPER, 12. maja - Kakor pravi Ivo Hajšek, direktor tozda Obala Koper, so odprli 24 novih brezcarinskih prodajaln - doslej so jih imeli 27, po dogovoru s Kompasom pa naj bi jih v kratkem odprli še dvajset. Te prodajalne odpirajo največ v hotelih in motelih A in L kategorije, na meddržavnih prehodih, ob jadranski obali - in seveda največ v naši republiki - Sloveniji. Kaj nudijo? Največ klasičen program: cigarete, parfumerijo, kozmetiko, drobno tehnično blago, domače blago boljše kakovosti od usnjenih izdelkov do kristala, čolne, motorje itd. Kljub bolj kot ne znanim težavam je Obala lansko leto uspešno zaključila, ne malo tudi zaradi tega, ker sc je sprostila prosta carinska prodaja; od tod tudi izredna ekspanzija pri odpiranju novih prodajnih mest, kot so turistični krgji, nautični centri ipd. * Obala je v koprski občini niki 40 trgovcev z vsega sveta. Gre za dejstvo, koliko m kako se je določena organizacija v letu dni afirmira« (razširila) na določenem trg in pri proizvajalcih. * * * I Obala uspešno deluje tud pri blagovni menjavi v maloobmejnem prometu z ItalU^ I sicer pa se ukvarja še z oslu-bo ladij, ki pa postaja vs bolj problematična. Ker s naše cene nekonkurenčne * tuje ladjarje, kupujejo nas samo najnujnejše, vsem drugim pa se oskrbuj jo drugje. Tudi domači J djarji zaradi tega večji o blaga za lastno oskrbo raje kupujejo na tujem kot doti : kar je povzročil novi deviz zakon. : Cilji? Da bi se še naprej tako intenzivno razvijali P brezcarinski prodaji blaga1 da bi si uredili delovne pog je, zakaj samo v Kopru J Obala »razmetana« na osti različnih mestih! LokacU J- AVARD INTERNATIONAL COMMERCE EL CAIRO ' priznanje za uspešno trgovsko sodelovanje, ki ga je jatij arja letos prejela Emonlna temeljna organizacija zdru* nega dela Obala Koper v Kairu. po akumulaciji na zaposlenega delavca na 1. mestu (2,8 milijona), po stopnji akumu-lativnosti pa so na drugem mestu v občini (15), kar je nedvomno izjemno lep uspeh. In problemi? Devizna nelikvidnost, ki izvira iz nerednega plačevanja že prodanega blaga, pri čemer. banka prekoračuje vse razumne roke in limite. Prav zaradi tega niso povsem zadovoljni s pripravami na novo turistično sezono, ker ne vedo, če bodo sproti in dovolj hitro lahko izpopolnjevali zaloge. Ponekod gre prodaja bolje, kot so pričakovali, saj ugotavljajo, da je obseg prodaje v primerjavi z lani v enakem času narastel kar za trikrat. In: izbira ni takšna, kakršno bi si želeli. S prostocarinsko prodgjo se pri Obali ukvarja 130 delavcev od 220 zaposlenih. Prenckateri se v to delo šele uvajajo, kar je seveda razumljivo. Stike imajo namreč z ljudmi, ki so vajeni na določeno višjo raven ponudbe in ustrežljivosti, kot smo jo mi sicer. Mednarodno priznanje Edicoin Ob vseh teh naporih je Obala letos dobila laskavo mednarodno priznanje, ki jo podeljuje Edicoin - mednarodna žirija za ocenjevanje uspešnosti trgovskih organizacij iz Madrida, glovesna podelitev je bila v Kairu, udeležili pa so seje predstav- imajo, načrte imajo - . j Emona marketom, kjer bi radi uredili skupne delovn prostore in skladišča. Te c Ue naj bi dosegli, če se bo končno uredila plačevanja tujino, če se ne bodo vsa* leto po večkrat menjavah P goji gospodarjenja, čc bo delavci še tako prizadcv ^ meni direktor Obale . Hajšek. NiI( Izhaja enkrat mesečno ' Glavni In odgovorni uredn' Miran Blaha. Uredniški odbor: Dušan Bračun, F®rfl, Cigale, Mira Doslč, P«v®’ Groznik, Vesna Čuber, Iren Kovačič, Mira Težak, Boja" Naglič, Jure Križnar, prevajalka Ivana Pungerčlč. Uredništvo: 61000 Ljubljana; Šmartlnska c. 130, tel. 44 944. Tisk ČGP »Delo«, Ljud; Ijana - naklada: 15.300 lzv° dov. Oproščeno temeljne!) prometnega davka od Pr0 meta proizvodov.