Z vidika varstva krasa je bil zanimiv predlog za ustanovitev Notranjskega regij­ skega parka ter skupno stališče, ki so ga zavzeli udeleženci — strokovnjaki s podro­ čja geomorfologije, kraške hidrologije in varstva narave — v prid zaščiti našega zna­ m enitega Cerkniškega polja. Razen predloga o Notranjskem regijskem parku sta bila še dva prispevka z naravovarstveno vsebino: spremembe v vrednotenju in izrabi kraškega površja ter turistična valorizacija naravnih pojavov v cerkniški občini. Izoblikovalo se je tudi več koristnih sklepov glede organizacije bodočega razis­ kovalnega dela, ki kažejo na to, da bi moral postojnski inštitut postati krasoslovno središče tudi z jugoslovanskega vidika, vendar je vprašanje, če so gmotno in kadrov­ sko za to sploh možnosti. G lede na to, da je skoraj pri vsaki problematiki primanjkovalo časa za pogovo­ re in strokovna razglabljanja, kaže, da so taka srečanja ne le potrebna in koristna, tem več tudi preredka. Andrej Kranjc Čovjek i krš ’85, Kupres, 7.— 9. junij 1985 Tradicionalno srečanje jugoslovanskih krasoslovcev in speleologov, ki ga prireja Speleološko društvo »Bosanskohercegovački krš« (v sodelovanju s Speleološko zve­ zo Jugoslavije in Zvezo speleologov BiH), in ki je poleg bolj redkih jugoslovanskih speleoloških kongresov edino tako jugoslovansko srečanje, je letos potekalo na enem najvišjih kraških polj v Jugoslaviji, na preko 1200 m visoko ležečem Kupreš- kem polju v Bosni. Udeleženci so v treh dneh predstavili 30 do 50 poslušalcem 28 prispevkov. Z izjemo M akedonije so bile zastopane vse republike, aktivno pa je prisostvoval tudi gost iz Moulisa (Francija). Ožja tem atika srečanja je obsegala kras in njegove značilnosti danes in nekdaj (v tej zvezi so bili prispevki o razprostranjenosti in starosti krasa v Jugoslaviji, o speleoloških objektin in potresih, o jamah v Orlovači pri Sarajevu, o krasu v okolici O lova, o snežnicah in ledenicah v Snežniku, o orjaških kamenicah in o pripravi bi­ bliografije dinarskega primorskega krasa), izkoriščanje kraškega sveta in posledice tega izkoriščanja (urbanizacija in industrializacija na kraških poljih, vpliv akumula­ cije Buško blato na razmere na Sinjskem polju, planiranje na krasu v Zagori, spe- leološke raziskave kot pomoč pri planiranju H E v Kolumbiji, vertikalno prenikanje odpadnih voda), ekološki problemi in zaščita krasa (kraška klima, klimatska kole­ banja v kasni predzgodovini, človek na hercegovskem krasu, poselitev visokega bo- sansko-hercegovskega krasa, paleontološke najdbe v Vjetrenici, mlajši paleolitik v Bosni, degradacija paleolitskih slik v jami Niaux— Pireneji, speleološki objekti— m esta onesnaževanja podzemlja, speleološki objekti okolice Banje Luke, jezera v okolici Kupresa, kvaliteta vode v Boračkem jezeru in v Tari), turistično izkoriščanje in zaščita speleoloških objektov (turistična ureditev jame v Orlovači, razvoj in turi­ stična ureditev Škocjanskih jam, zavarovani speleološki objekti v Sloveniji ter de­ strukcija in devastacija kapnikov). Slovencev je bilo na srečanju skupaj 11 (od tega 8 iz Postojne), z 8 prispevki, tako da sta bila slovensko krasoslovje in speleologija nadpovprečno močno zastopana. Vse prireditve so bile v prijetnem planinskem hotelu, v njem so vsi udeleženci tudi stanovali, tako je bilo mogoče tudi pozne večere izkoristiti za prikazovanja dia­ pozitivov in predavanja izven uradnega programa, en večer pa je bila tudi 1. konfe­ renca Speleološke zveze Jugoslavije, ki ima v tem mandatnem obdobju sedež v BiH. V hotelski veži je bila manjša razstava fotografij o kraškem površju in podzemlju. Na dveh popoldanskih ekskurzijah so si udeleženci pod simpatičnim vodstvom dr. B a s 1 e r j a ogledali kraške, prazgodovinske in zgodovinske znamenitosti Ku- preškega polja, Livna, akumulacijsko jezero Buško blato ter Duvanjsko polje. D a je bilo srečanje res delavno in tudi uspešno, najbolje pričajo zaključki in sklepi o nadaljnjem dölu, ki se ne tičejo le bodoče organizacije teh srečanj, ampak zadevajo celotno jugoslovansko krasoslovje, gospodarstvo na krasu, predvsem vod­ no, terjajo pa tudi ukrepe in konkretne ter takojšnje akcije. Andrej Kranjc Mednarodni krasoslovni dnevi (v spomin J. Corbela), Metz (Francija), 23.—25. maj 1985 Srečanje so pod pokroviteljstvom M ednarodne speleološke (Komisija za kraško denudacijo) in Francoske speleološke zveze pripravili Francoska krasoslovna zveza, raziskovalna skupina U A 903 (Razvoj alpskega in mediteranskega krasa) pri CNRS ter C enter za geografske študije Univerze v Metzu, ki je poskrbel za odlično tehni­ čno izvedbo. Srečanje je bilo posvečeno obletnici smrti znanega krasoslovca Jeana Č o r b e - 1 a , ki je poleg drugega raziskoval in opisal tudi naš kras ter je precej pripomogel k razcvetu m odernega slovenskega krasoslovja. V krajevnem okviru je imelo srečanje velik pom en, saj so o njem pisali lokalni časopisi, udeležence pa sta sprejela tudi mestni župan in rektor univerze. Po pozdravnih nagovorih sekretarja M ednarodne speleološke zveze H. T r i m- m 1 a z D unaja in vodje U A 903 J. N i c o d a iz Aixa, se je srečanje pričelo z dve­ ma daljšima prispevkoma o življenju in delu J. Corbela. Prvi je o Corbelu in njego­ vem vplivu na razvoj krasoslovne misli v letih 1955— 1965 spregovoril Ph. R e- n a u 11, za njim pa M. S w e e t i n g o v a o Corbelovih raziskavah in dosežkih na krasu v Veliki Britaniji. Prvega dne so bile na sporedu še štiri teme: kraška denudacija, odlaganje sige, nastanek krasa in kraška porečja. O tej tematiki je govorilo 19 poročevalcev. V okviru prve tem e so se zvrstila predavanja o kraški denudaciji in rasti kapnikov v ja­ mi Choranche (Vercors), o rezultatih merjenja denudacije s pomočjo standardnih ploščic, o koroziji karbonatnih prodnikov v Babji jami ob Soči, o globinski eroziji, o stanju preučevanja korozije v Italiji ter o topnosti najpogostejših kamnin na Tržaš­ kem Krasu. V okviru druge tem e so bila predavanja o merjenju rasti kapnikov in korozije, o ugotavljanju prerazporeditve 45 Ca s pomočjo mikroorganizmov, o od­ laganju sige v pirenejskem jamskem sklopu Niaux-Lombrives, o biogenih karbonat­ nih konkrecijah v M aroku, o podzemeljski klimi opuščenih rudnikov ter o kraških pokrajinah in jam ah, ki jih je preučeval J. Corbel (poročilo o pripravi Corbelove bi­ bliografije). Pod skupnim naslovom Nastanek krasa so bila podana poročila o poli- faznem zakrasevanju horsta v Južni Italiji, o vrtačah in kraških poljih v Veronskem gričevju, o kraškem pretakanju vode v kredi Pariškega bazena, o krasu Alpes d ’Huez v Centralnih A lpah ter o zakrasevanju v umbrijskih Apeninih. V okviru zadnje teme je bilo dvoje predavanj, o kraškem povodju Delme v zaledju Metza in zadnje, zato pa toliko pomembnejše, o kraškem raztapljanju, izraženem v volumnu kraškega vo- donosnika (na prim eru poizkusnega -vodonosnika pri Montpellieru). Nekaj prispevkov, navezanih na kras v Loreni in Šampanji, to je v okolici me­ sta, kjer je bilo srečanje, so avtorji predstavili drugi oziroma tretji dan na terenu, kar je bilo še posebej zanimivo, ker si je bilo mogoče ogledati tudi merilne priprave, pokrajino ter kraške oblike, o katerih je bilo govora. Ekskurziji sta sicer v dveh dnevih seznanili udeležence s pokritim krasom v Loreni, poseben poudarek je bil nam enjen hidrologiji in kraški pirateriji, ter kras v kredi. Med 50— 60 udeleženci tega srečanja so bili predstavniki desetih držav: Avstri­ je, Belgije, Francije, Italije, Nizozemske, Španije, Turčije, Velike Britanije, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Kljub temu, da so bili ti dnevi pravzaprav uradno srečanje Komisije za kraško denudacijo pri M ednarodni speleološki zvezi, je imelo