leto XXV., št. 36

LfvMjana, četrtefc lg. getroagfa 194S
Preis — Cena t- L
-jt^ilM-. "uu^ilJOk «Itn )
leietur a 4122 Jl-ij 11-24 a>u iin «JUeiek uuou<ui fuccimie»» ai>
3 » Idetoc a il-iS.
r-odriLzniks Nove nKsto Liut»! WUMK» cesa	44
'zkliu^m <a$u,p>tvt n >slus» a Ualiit	t'
n.ucmwii HI V MILAJNC
-CaCuii ,	jtiKj-diim ar puiiuo
ieikOvricj, jivnoi « 17.749 a >stale ttra>»
'O'Mf -i rroju »n»; on Mn«I Nr ll-}ll»
Abwehr erSslg
zwisdiga Niederohe!n und Maas
In der Slowakei stärkere feindliche Angriffe abgewiesen — Erbitterte Kämpfe südwestlich Breslau — Feindangriffe auf Glogau abgewiesen — Arnswalde, Schnedemühl und Posen hielten stand — Zähes Ringen im Südteil Westprenssem — Sowjetangriffe vor Elbing-Königsberg scheiterten — Heftige Strassenkämpfe in Prüm — Zunehmendes Artillčriefeuer in Elsass-Loth ringen — Terrorangriffe auf Wien und Dresden — Neuartig ausgerüstete Unterseeboote versenkten 51.000 BRT
Durch die Überschwemmungen an der Kör sind die Amerikaner zu Umgruppierungen gezwungen, die unsere Artillerie durch starke Feuerschläge bekämpft.
In den Strassen von Prüm, in das der Feind von neuem einbrach, wird heftig gekämpft. An der Sauer standen unsere Verbände auch gestern in heftigen Abwehrkämpfen gegen den aus seinem Brückenkopf zwischen Wallendorf und Echternach angreifenden Feind.
Von der übrigen Westfront werden beiderseitige Stosstruppkämpfe bei Saar lautem und zunehmende« Arliüeriefeuer an den Fronten in Elseas-Lothringen gemeldet. Im Abschnitt von Hagenau scheiterten mehrere feindliche Angriffe.
Im Kroatien verstärkte sich der felmlüh« Druck im Raum von Moatar. An den übrigen Fronten dauera die Säuberungskämpfe an
Anglo - amerikanische Tiefflieger nnd Bomber griffen am gestrigen Tage Orte I im Ober- und Miftelrheängebiet sowie im : Münsterland an. Xordaemerikanfecho Terrorflieger warfen Bomkn auf Stäife in Süd-; Ostdeutschland. Besonders in Wien ent-t.rn-! den Schilden in Wohnvierteln und an Kul-turbauten, Die Briten richteten in der ver-| gangenen Nacht Terrorangriff© geg n das J Stadtgebiet von Dresden. Durch Luftfver-j teidigungskräfte verloren die Anglo-Ame-\ rikaner gestern 37 Flugzeuge, darunter 15 ! viermotorige Bomber.
i Vergeltungsfeuer auf London wird fort-
I gesetzt. Auch der Raum von Antwerpen | liegt ständig unter unserem Ferabeschnss. j Unsere Unterseeboote, di9 seit längerer j Zeit mit einem Lufiroast ausgerüstet sind, | versenkten mit Hilfe dieser Neuerung in i küstennahen Gawäasern um England und ' in Sen Weiten de« Otmm In unermüdlichem j hartem Einsatz 8 Schiffe mit 51.0^0 BRT.
	■ i-ÄÄ-'ti-V-
<*.- 1	
mm	■^mg. k-
Äfft ''-'V.	■LA*
-	
	1ÄV'' ■ 'V
Izhaja vsak das razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir.
Uredništvo: Ljubljana — Puccmijeva ulica St. & Telefon St_ 31-22. 31-23, 31-24.
Rokopisi se n« vračajo.
Aus dem Führerhauptquartier, 14. Febr.
DN3. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
In der Slowakei wurden stärkere feindliche Angriffe in harten Gebirgs-kämpfen abgewiesen, einige Einbrüche abgeriegelt. Die 3. Gebirgsdivision errang dai,ei einen besonderen Abwehrerfolg.
Im Kaum südwestlich Breslau warf der Feind neu herangeführte Kräfte in die Schlacht. Trotz des zähen Widerstandes unserer Truppen, in deren Reihen Voiks-stiiria- und Alarmeinheiten stehen, konnte der Gegner in Niederschlcsien naci> Westen und Nordwesten Boden gewinnen. Im Verlauf der erbitterten Kämpfe ging Bunzlau verloren. In Sorau wird gekämpft. Zahlreiche feindliche Angriffe gegen die Festung Glogau wurden von uer Besatzung abgewiesen. Im südlichen P o ni m em führten die Sowjets vergebliche Angriffe. Die zäh kämpfenden Verteidiger von Arnswalde, Sehneidemühl und Posen hieiien heftigen feindlichen Angriffen stand. Im Süd teil Westpreussens setzten die Bolschewisten nach Zniuhrung neuer Kräfte ihre Durchbruchsversuche in den Räumen Könitz und Tuchel fort. Schwere Kämpfe sind hier im Gange.
Verbuche des Gegners, unsere Front beiderseits der Autobahn Elbin g-K ö a i g s-b e r g von Westen und bei Zinten von Osten her einzudrücken, scheiterten ebenso, wie Fesselungsangriffe zwischen Wormditt nnd Landsberg.
An der korländischen Front blieben zahlreiche sowjetische Vorstövie in Ko npanie- bis Batailonsstärke erfolglos.
Zwischen dem Niederrhein und der Maas, südöstlich Gennep, errangen unsere Truppen gestern einen grossen .4 bv. ehrerfolg. Sie zerschlagen die Masse der englischen Angriffe oder warfen den Feind im Gegenangriff wieder zurück.
Poročilo o vojnem položaju | •SJJÄK11
Berlin, 14. febr. O položaju na bojiščih piše vojaški sodelavec agencije DNB dr. Max Knill:
V vseh boj&h. pa naj se končajo tudi z uspehi sovražnika, je opaziti vedno znova visoko bojno moralo nemških vojakov, njihovo sposobnost, da vztra ajo tudi na skoraj brezupnih postojankah, ako to zahtevajo načrt4 vodstva, ter da nato čim dražje prodajo svoje življenje Ako govore sovražna poročila o »očiščenju« aH »zasedbi« kakega mesta ali kakega ozemlja, tedaj zamolče, ako ne gre za prostovoljne opuščeno ozem'je, ogromne množice človeških življenj, katere je od njh zahtevala žilavost nem ke odporne volje. Zato številne sovražne divizije po takih »čisti n h akcijah« še dolgo n;so spodobne za nadaljnjo uporabo. Or a-ka boljševiška armada, ki je pričela 12. jrxiuarja svoj pohod proti zapadu, jc izpostav'jena mrčevanju k, z vdranjem boljčevkov na nenrko ozemlje postopno vedno b'>lj narava. Ob Odri ima ta armada že popolnoma drugo bojno -:ilo. kakor jo je .mein pred štirim tetin zimska bitka ob Visli. Obratno pa je več faktorjev, ki so sposobni, da ponovno dvignejo udarno moč nemške vojske. Med te spada v prvi vrsti osvežitev v prvih bojrih przadet:h oddelkov, ki so se, cesto v sta'nem st'ku s sovražnikom cdmflk-ni!i r,aza', približanje nemšk.m oskrbovalnim središčem, občutek, da gre sedaj za obrembo ruf.jstarejšh kuHurorih tal ter zavest trpi enja ncnvkega prebivalstva.
Na konferenci treh v Jalti izdani dokument o irvčeinju vsakega državnega ali narodnega obstoja Nemčija, ki j- obeta za vso bodočnost Lc brezupnost in suženjstvo v korist sovražnikov, bo kaj primeren, da bo dokončne vi v gnil nemški bojni duh do polne
jakosta. Primer obkoljenih posadk, ki se po izvršeni nalogi z vsem; svojimi ranjenci prebijejo skozi obroč oblegcvalcev, ki se vedno znova ponavlja. je tako močan dokument nemške volje po samoobrambi, da se bo njegova ojačujoča moč kaj kmalu opazila tudi v odpornosti vsega nemškega naroda.
Serije sovjetskih uspehov se je v zadnjih dneh znova ustavila. Položaj cb Bobru .n Queisu sicer še ni popolnoma urejtn, vendar predstavlja za boljševiško prodiranje proti zapadu v smsrl prot: Dresdenu težaven pr b'cm. ker Imajo za hrbtom neprernaganc trdnjavo Vratis'avc. Ob njej niso mel kljub vsem naporom n:kskega iwpeha. tako da so morali znaten dlcl svojih udarnih divizij s> področja pri Zecangu (Sagf.nu) uporabit, zopet zapadno od Vrat.sla ve. To bo zagotovilo pričetim nem-šSem protiukrepom v vzhodni Lužici večji uspeh.
O kakem neposrednem napadu na Berlin ni z odseka med Fiirstcnbergom in močvirji ob Odri n.kakega neposrednega z nam en a. Pač m je sovražnik pritiskal dalje proti Sta*gardu, kier je nalete! na tr'ii nem'ki odpor. Novo težišče se trenutno oblkuje na področju Tuche-ler He:de, kam.>r so vrgli boljševjk. svoja ojačenja, da bi prišli na zapadni breg Visle m od tam v sen er prot; Gdanyku Boji so v polnem teku. Enako napada;o bolj-evk; z zapada pmti Köönig'öerjju, od Frauenburga pa vzdolž i avtomob'lake ceste.
Na zapadnem bojišču so se napadi Ang!oamer:čanov s oda j oslabili. Prcp'iavljenje ; &ov^ažn:h postojank ob spodnji Roen ter • nemšk. protisunek v Reichswa du vnašata v j Eisenhovr&ve načrte nepiedviden obrat voj-I neg« položajai
I X
Bsp na vzhQüntm bcfisea
Vel»

«

Na Slovaškem od Vratislave Schneidern üii'a
»r-ip-s.T'jsaajsia*	A&a A, «rt^
so bili odbiti močnejši sovražni napadi — Ogorčeni boji jugozapadno — Sovražni napadi na Glogow so bili odbiti — Posadke Arnawalda, in Poznanja vztrajajo — žilava borba v južnem delu zapadne Prusije Sovjetski napadi so se Izjalovili ob cesti Elbing - Königsberg — Ogorčeni poulični btfjl v Pri; ■ mi — Naraščajoči topniški ogenj v Aizaciji in Loreni — Strahova!nI napadi m Dunaj in Draždane — Na nov način opremljene podmornice so potopile 51.000
ton ladjevja
Führer jev glavni stan, 14. febr. DNB.
Vrhovno poveijstvo oboroženih sil javlja:
Na Slovaškem so bili v hudih gorskih bojih odbiti močnejši sovražnikovi napadi, neKaieri vdori pa zapahnjeni. 3 planinska divizija je dosegla pri tem poseben obrambni uspeh.
Na področju jugozapadno cd Vratislave je vrgel sovražnik v bitko novo privedene sile. Vkijub žilavemu odporu naših čet, v katerih vrstah stoje edini ce ljudske vojake in alainme edinice, je sovražnik napredoval v spodnji šleziji proti zapadu in severozapadu. Med ogorčenimi boji smo izgubili Bunziau. V Sorau trajajo boji dalje. Številne sovražnikove napade proti trdnjavi Glogau je odbila posadka. Na južnem P o-morjanskem so izvedii Sovjeti brezuspešne napade. Žilavo se boreči branilci Ariswa'.deja, Schneidemüiiia in Poznanja vztrajajo kljub ogorčenim sovražnikovim napadom. V južnem delu Zapadne Pruske so nadaljevali boljševiki po dovozu novih .«.II s svoj..ni prel j.Jiii:poizkusi na področjih pri Koniizu in Tuchelaru. Tukaj so v teku hudi boji.
Sovražnikovi poizkusi, da bi vtisnil v naše bojišče na obeh straneh avtomobilske ceste Elbing-Königsberg z zapada in pri Zintenu z vzhoda so se is to tako izjalovili kakor ohkoHtveni napadi med Worm-dittom in Landsbergom.
Na kurlandskem bojišču so G«tali brezuspešni številni sovjetski suniti v jako-sti čete do bataljona.
Med spodnjim Renom in reko Maas, jugovzhodno od Gennepa, so dosegle naša čete včer »j vel-k obrambni uspeh.
i
i:
so glavnino angleških napadov in
vrgle sovražnika v protinapada zopet nazaj. Poplave ob reki R ö r so prisilile Ameri-
kance k pregrupaciji, ki jo pa otežkoča naše topništvo z močnimi ognjenimi udari.
Na cestah P r ü m a, v katerega je sovražnik znova vdrl, trajajo ogorčeni boji. Ob reki Sauer sp naši oddelki tudi včeraj bili sredi ogorčenih obrambnih bojev proti sovražniku, ki napada iz svojega predmestja med Waüendorfom in Eehternachom.
Z ostalega zapadnega bojišča javljajo le o oboje*iranskih bojih naskakovalnih čet pri" Saarlauternu in o naraščajočem topniškem ognju na bojišča v Aly.acijl in Loreni. Na odseku pri Hageiisu so se izjalovili številni sovražnikovi napadi.
Na Hrvatskem se je ojaeil sovražnikov pritisk na področju pri Most ar ju, na ostalih bojiščih pa še trajajo očiščevalni boji.
Angloameriški letalci v nizkem poleta in bombniki so napadli včeraj kraje na poJ-dočju zgornjega in srednjega Porenja kakor tudi v Münsterlandu. Severnoameriški sirahovalni letalci so odvrgli bombe na mesta v južnovzhodni Nemčiji. Posebna škoda v stanovanjskih okrajih in na kulturnih zgradbah je nastala na Dunaju. Britanci so izvedli v pretekli noči strah ovalne napade na draždansko mestno področje. Letalsko obrambne sile so zbile včeraj 37 angloame-riških letal, med temi 15 štirimotornih bombnikov.
Obstreljevanje Londona s povračilnim ognjem se nadaljnje. Tudi i>odrcčje Antwerpen» je stalno pod ognjem naših daljnost^elnih orožij.
Naše podmornice, ki so že dalje časa opremljene s cevjo za dovajanje zraka, so potopile s pomočjo te nove priprave v vodsh blizu c 1 rt le okoli Anglije in na daljnem Oceanu v nentruclJjivem, vztrajnem posegu 8 ladij s skupno 51.660 tonami.
Berlin, 14 febr. Me^iiar-dni poročevalski urad javlja:
Posadka Piie je tudi včeraj v rrditih bo jih iz bližine preprečila vse sovjetske poizkuse proboja skozi zapadni del glavne bo. ne exle. V gorečem poznanju a, nenički branilci nadalje zdižali močaja boljševiški pr tisk.
Na	stianeh avtom Obiske ceste El-
bLig-KöaigMjerg so prcSii boljševiki na področju jvngovate -eio od Frauenburga po m bocnbnečem og'nju s šte'. jlnimj oldopn Äkim krdeli v pričnevani napaü s cüjem, ca bi vzdolž ceste ob zalivu dokončno «(bkolifti nemžke čete. V z-]o težkih boj&i so nemšl e čete učrr.k.-v:t odbile naipadajvče boljžcv.ke ter zajezile tri krajevne vdore.
Iz sovjetskih operacij sedaj jas-o lzhaj3, da se je s vjetsko vodstvo eoločilo, da se a: enkrat zadovolji s poizkusom obkoliti
Vratialavo. Močne boljševiške si le so se na področju Lign ce obrnile preti jugovzhodu, da bi podprle obkoljevaino akcijo, Ki je utrpela včeraj težak poraz. Močni nemški oklopniški oddeikj So namreč napadli ranljiv in slabo zavarovan bok sovjetskega napadalnega ki na, ki bi naj se s severo-2iapa!:a združil z skupino, kj je prodirala s predmoslja pri Brzegu. Pri tem so nem. ške čete obk.lile moč..o sovjetsko bojno skupino ter istočasno vzpostavile zvezo z skrajnim levün kr lom vratislav3kega Obrambnega boj ša. Napadi z vzh-da in juga protj obrambnemu podrečju šlezijskega glavnega mesta so se izjalovili z visokim, izgubami za bo jševike. Po težkem boju se je posrečilo boijjševikom obkolitj Glogow. B tka, v kateri so izgubili boljšev.ki včeraj zopet 63 oklopnikov, se je razširi la na področje do severu? od Žega ja (Saganau kjer so nemški rezervni odieiki ustavili sovjetsko prodiranje.
Moskva člliZ:z2
Ukezani sprejem v Jalti — Churchill in Roosevelt sta Evropo dokončno predala boljševizmu — Nemški odgovor: fanatični odpor
Berlin, 14. febr. Agencija Reuter je objavila sedaj poročilo o ouitku iioosevelta in Churchilla pri Stalinu. Poročilo ima več deiov m --d se oavi na eni strani s splošnimi izjavanu glede vojaških operacij proti Nem-čji, na oiugi strani obsega vrsto političnih pripomb. V tem poročilu ni napovedane velike izjave nemškemu narodu, ki so jo nameravali sestaviti na konferenci pa kaže, da se vojni zločinci še ntjo zginili o formulaciji siepiinih fraz, ki naj bi jih razgla- i z njim poslanike. Anglija in Amerika so-sili nemškemu narodu.	' giašata nadalje, da dobi Poljska mnogo
Roosevelt in Churchill sta se podala celo ozemlja na severu in zapadu, dočim mora na sovjetsko zemljo, v Jalto na Krim, da bi odstopiti boljševikom ozemlje po stanju iz prejela Stalinova navodila. Poleg Suilina leta 1S39.
so bili prisotni tudi Moiotov, Žid Majski j Roosevelt in Churchill sta torej vsekakor ter iü baitskih dežel znani mesar narodov ' priznala sovjetske zahteve. Isto velja o srb-in množični morilec Višinski.	j skem vprašanju, kjer je Stalin uspel z vse-
Berlin, 14. febr. Delitev Stalinovih povelj ! mi svojimi željami. Zedinjene države in
v Jaiti, h kateri sta se pripeljala Roosevelt i Anglija so uradno potrdile Titov režim. S in Churchill v Sovjetsko zvezo, se je kon- tem sta. Churchill in Roosevelt priznala, da čala po osmih dneh z objavo dolgega ko- j bo ostal Balkan nesporno vplivno področje
»niini.foi.n_ Hesed eenie. ki odlikuie Lo izia- i boljševizma.
in Amerika sta se zopet uklonili moskovskim zahtevam in s tem ponovno dokazali, da proti boljševizmu nočeta niti ne moreta nastopiti. O tem jasno priča stavek, ki ugotavlja: »S popolno zasedbo Poljske po rdeči armadi je nastal nov položaj.« Anglija in Amerika sta izjavili, da sta pripravljeni priznati sovjetsko-poljski odbor, katerega je postavila Moskva, navezati z njim neposredne diplomatske odnoSaje in si izmenjati
muniüeja. Besedičenje, ki odlikuje lo izja vo, ne more pr.kriti, da so Angolameričani v polni meri priznali d jstva, ki jih je Stalin v Evropi še izvršil. Roosevelt in Churchill sta morala Stalinu znova potrditi iz-
Ostalih evropskih vprašanj se komunike ne dotika. Z nobeno besedo ne govori o Grčiji niti ne načenja rumunskega ali bolgarskega vprašanja. Tudi od boljševikov za-
ročitev Evrope boljševizmu. Anglija in Ze- j htevano in od Zedinjenih držav že priznano dinjene države so se odrekle v slike možno- 1 zasedbo Dardanel so lepo izpustilL
eti rlo hi ao Ira lj-nr-lrnli nnrlo mmcvaviini 1 Pr» vepin l"f>m zvoni 7.r\ irHilf"-nr> frovrurieni«»
sti, da bi se kakorkoli uprle nameravani boljše\ i :aciji Evrope po metodah, ki jih uporablja Moskva na Poljskem in v južno-evropskth državah. Komunike dokazuje jas-
Po vsem tem zveni zaključno govorjenje komunikeja o >varnem in večnem miru, ki je zajamčen v besedah Atlantske listine« kot krvavo roganje. Kako izgleda ta mir
no in ruziočno vso nemoč Angioameriča- ] v resnici, se vidi v deželah, katere so »oevo-
Bsp na zapa
Berlin 14. febr. Vnjn poročevalec agencije DNB Alex Schmalfuss poroča z zapadnega boii"ča:
Kaže. da b;tka na severnem krilu zflpfld-neda boi'«"ča :e n- dosegla svojega viška Odpor nemških padalskih čet na tem področju se iač; od ure do ure. Ob obeh straneh Re chs-walda se bi ejo siloviti boji. v katerh so po-rab:li Kanadci mnegn amfib j'ksh oklopn kov. Nemfke čete. ki izkoriščajo vodne tokove, bran.jo z vehko ž ;r.vostjo vsak meter zemlje.
Iz Schnee E fela poročajo, da je bil Prüm pnovno zavzet. Američani sc morali dan prej plačat- vsoke žrtve za to mestece Nemški oklopnšk; grenadirji n padalski lovci so ači-ertl i v IChrnrh sil:: 'h bo ih prümske ceste ter vrgl Amerčane daleč nazaj preko gričevja na severozapadu mesta
Otvoritev zatvomic v roei-skem jezu ima za nemško obrambo ve'-k Dornen Po najnovejših izjavah je to celo prisililo Američane h pre-mesiritvi njihovih čet Trajno dežev e in poplava sta tako zv^'ala vodo, da je reka preplaviš ameriške postojanke.
Boj zi ameriška pre d m ort j a ob Our. in Sau-ru se nadaljuje V sredi:ču sem in tja valoveč ih bo ev je področje Echternachs z višino 304. Čete Pattonove ameriške armade so v enem dnevu šesitkrat zaman navalile na to visimo. Več sto Američanov je padlo na do-
cela razmočenem bojišču kljub temu sc nemške čete trdno vztrajale na svojih postojankah
Ob orscho'-4ci zaporni črti so pregnal- nemšk gre ;adirji rrodrli amerisk; bataljon ter mu prizadejali težke izgube. Iz Alzaci e ne poročajo o nikakih pomembnejšrlh b<)j:h
Berlin, 14. febr. Posebni poročevalec agen-c:je DNB Scbulte-Strathaus poroča z zapadnega bojišča:
Na bojišču ob Roeri javl ajo vedno več podrobnosti o naraščanju Roere m o um'ku ameriških posadk iz bunkerjev ter po-toiank tik ob severnem bregu reke. Ker j<r ozem je okrog Iüll:cha in Dürena ter ob Roeri navzgor v glavnem ravno, je nastala z razstreli tvi o rcerskih jezov šrircka poplava ki je pregnala sovražnika z njegovih po.trjank ob reki tgr predstavlja naravno ov.ro za nameravan© sovražnikove ek.opn ške sunke.
šubaš č pffjde v Besgrad
Amstfrdam, 13. febr. »Jugoslovanska« izseljenska vlala v Londonu j« objavila po vesti britanske poročevalske službe, da je bila včeraj pod predsedstvom kralja Petra vladna seja. Sklenjeno je bilo. da bo kraljeva vlada »v sporazumu s kraljem nemudno odpotovala v Beograd, da bi tam dokončno izvedla sklepe o ustanovitvi re-gentakega sveto.
bodili« Angloameričani in boljševiki. Boj vseh proti vsem, brezposelnost, obubožanje množic, lr.liota in kuga, umiranje v množicah, depoitacije ljudi, kratkomalo vlada krvi in lakote, na kateri gradi boljševizem svoje načrte o oblasti nad narodi.
Nemškega naroda ne bodo preslepile niti fraz^ niti grožnje, s katerimi je prežet komunike. »Osvobojena Evropa« ga je dovolj nazorno poučila, kaj se skriva za takimi frazami. Nemčija je od tega nauka mnogo pridobila. Zato je vrsrla v boj vse svoje sile, da bi uničila sovražnikove namere. Nem-
nov nasproti sovj.. tskemu režimu. Moskva diktira svoje pogoje, London in Washington pa jih sprejemata biez ugovora. To je fezu.tat razgovorov v Jalti.
Oslaiih spornih političnih vprašanj med Sovjetsko zvezo, Anglijo in Zedinjenimi državami, ki jih vlečejo s konference na konferenco, tudi v Jalli niso rešili. Po popolnoma demokratski metodi so določili za nerešene prcblerne novo konferenco, ki se bo' pričela 25. aprila v San Franciscu.
V'zvezi z nemškim vprašanjem obravnava komunike najprej vojaške in nato politične c ije. rr je vojni zločinci napovedu- ; čija se sama ne bo izročila pogubi ter ne jejo Nemčiji nove vojaške napade. S tem i bo odložila orožja, preden ne bo te vojne pa ne povedo nemškemu narodu nič novega ! kronala zmaga, ki bo vredna ogromnih žrle r ga ne morejo omajati. Stalin, Roosevelt j tev. ki jih je Nemčija doprinesla, in Churchill se io h-U trud jo, da bi Nem- i toneva, 14. febr. Washingfccmski dopisnik čijo razbili in nemški naio> uničili. Na te ; lista »Sunday Ume»« piše, da bodo sklepi njihove načine pa odgov^ja nei ,.ški narod j konference treh povzročili teža,ven položaj z žilavo cdiočLostjo in neuKlonijivo voljo v washingtonskem Kapitolu. Zvezni svet do zmage.
Bistveno zanimivejši so politični ukrepi, ki so jih določ'1; povzročitelji vojne, da bi dosegli svoj končni cilj — popolno uničenje nemškega naioda. V teh točkah ponav-
lja komunike vsa gesla židovske uničevalne politike v sovražnem taboru.
I'"1 kor leta 1918 poskušajo vojni zločinci ločili nemški nared od njegovega vodstva. Pri tem pa so popolnoma pozabili, da imajo danes opraviti s strajenün nemškim narodom, čigar vodstvo in članstvo se zavc-da J
bo točno prouči! ta sporazum in ker je potrebna za ratifikacijo mednarodnih pogodb dvet'-etšinsdka večina, bo položaj Roosevelt a težaven. Nik^ga-r naj ne varajo izjave Vandenberga in Deveva. Rooseveltu ne bodo izrtavili kakšnih bianco-čekov.
Peta icEtev Pujske
Amsterdam, 14. febr. Kakor javlja Reuter. se je sestala londonska poljska vlada, da bi se posvetovala o položaju, ki je na-teže usodnega boja, obenem pa tudi spo- i	-^nferenci na Krimu. Pričakujejo,
znava zgodovinsko nujnost te borbe, ki se 1 da **>.	"radTJ0^fifav?- ]S5edten?Ea
-	'	se pristaši poljske vlade v Londonu izra-
žajo' zelo nepovolino o zavezniškem sporazumu glede Poljske.
bo končala zgolj z nemško zmago, ker bi sicer nemški narod izgubil svoje življenje in svojo svobodo.
Jedro sovražnih uničevalnih načrtov je sledeče: razbitje nemške industrije, razorožitev vseh nemških oboroževalnih oddelkov, razpust nemškega generalnega štaba. Vse te zahteve pozna nemški narod že dovolj
Amsterdam. 14. febr. Kakor javlja R entert e-v iz Wbshingtona, je snočl izrazil glavni odbor Zveze ameriških Poljakov svoV rrenko razočaranje glede bodočnosti P~IM{«. kakor so jo določili na kotu
dobro iz često objavljenih uničevalnih na-	j	f"mci v Jnlti. IzVi-va pravi, »ta odločitev črtov svojih nasprotnikov. Iz vsakega stav-	oomeni 5. deP+ev Poljske«. Spremembe taka komunikei- izhaja triumf Moskve. Po-	i	ko zvane Curzo^iove črte ornačujejo za sebno jasno t vidi v poljskem primeru,	!	»žalffve krrvnertle«. Ameriški senator v katerem t C. -rchill in Roosevelt r]	Svi'v«io»id v zHv^l. rtu pomeni ta »popolno ma spn. «ia zultteve Kremija. Augli^^	i razum: s>Poljaka eo zakleti«.
Že nekaj časa je moči opazovati, da se ▼ iammif^ervem taboru marsikaj krha. Ni več prav« borbenosti in udarnosti, pa tudS d-sc-plina ni več na tisti višini, kakor je to bilo »v starih dobrih časih« ko je bi'a OF ponekod res preteživ. gospodar po4ožaja. T; časi so že davno minili, pojavile pa so se neštete nevšečnosti, kj jih skušajo komunistični tolovaji odpravljati razen po starh tud. po nekem novem receptu. Ze precej mesecev so namreč komunstične edinice v znamenju najrazličnejših tekmovanj. Vse tekmu e: poltični predstavniki in kuharjf, perice, m:traljezci, pisarji prenašale sipr.trv^i] in vohuni. Tekmuje KPS. tekmuje SKOJ. OF. SNOS. NOV. POJ. ZSM, ÄFZ itd. Namen teh tekmovanj je d vi gen. ti morailo komunističnegi kadra ter preprečiti razkrajanje, ki se pojavlja v komu-n.stičnih vrstah
Poleg skupnih, za vse edVnice obneznli tekmovanj. so tudi medsebojna tekmovanj« med po«WTiepnimi etl nicami. Tako n pr. tekmujeta na »vojaškem« polju od 25 XII 1944 pa do 25 II. 1945 dve »div.z jš«, XV. in XVIII. Načrt takšnega tekmovanja je precej zanimivo beri'o. Že iz načrt-, semewa spoznaš, kje so občutljive točke tekmujočih ccli-.ic, kje včasih celo boleče rane. Vzenruno za prime- že zooraj omenjeno tekmovanje med XV. in XVIII. »dirizij,-,« Na'rt P-^ga »vojaäcega« tekmovan a se g'?si takole:
»I. Katera edinica bo izvršila največ akc.j in najbolj uspehih. — 2. Katera edinica bo pri akcijah pobla največ sovražnikov, jih ujela največ živih ter zan'en'la največ orožja in ,mela pri tem na:manj izgub.« — To je \rsekakor značilna tekmovalna točka, saj vsebuje kar odkrit poziv, naj tolovaji kar najbolj morijo in pobijajo ne g'ede imi to, aH s tem dosežejo kak uspeh al ne.
»3. Katera edinica bo znala na'bo'ie vršriti um'k med borbo« — Tekma med edinicami obeh »d'viz.j« bo v tej točk. gotovo zelo velika Saj komunisrične ednice že ves čae. ne da bi bilo razp sano ofic:e'no tekmovanje na-rn\Tto«rt tekmujejo katera jo bo hitreje pobrisala, kadar rareg'jajo stro niče in zatulijo mine napadajočih dcwnobrancev.
»4. Katera ednica bo i^ršila največ uspešnih jurišev. 5. Katera edinica bo najtočneie izvrševala po\re'ja. 6 Katera ed'nica bo najbolj izvežbana v roko van'u z orožjem 7 V kater, ed nlci bodo bf.rei najbolj upoznani z orožjem. 8 Katera edinica bo imela najbolj očiščeno orožje, obleko m obutev.« — Tudi te točke so prav poučne, saj je razvidno iz njih. čosh vse manjka pr. tolovajih krdeli m katere napake so najbolj razširjene. V7 isto poglavje spadajo tudi vse nada lje točke »tekmovalnega načrta« Skupaj jih je 15 in vse so narekovane po želii, da bi se v tolovajska krdela uvedlo več disc.pl ne, reda, snage in higiene sploh.
Zanimiva je 12. točka. H pra«»: »V kateri edin.ci bo moštvo v splošnem najbo'j zadovoljno« — Tu bo najbrže izid tekmovanja neodločen; moštvo je namreč v vesh cdincah enako zadovol no. namreč — nezadovoljno.
S taksnimi txkmovanji se torej skuša dvigati splom; n.vo razpoloženja v posamezn'h komun:stnč,lih edinicah Toda tudi to sredstvo ne more navdahniti to'ovajskih ed.nic z navdušenjem za komunistično s^var k-iterem je vedio rmnj. I>;kaz za to je tudi neprectmo tarnanje komimisiren'h komandantov in ekologov, da množice nr*> t^cč dovzetne za njihova ges'a. da ji- številčno in duhovno pad.el parti sk. kader ker je bilo vsled smrti izločenih nešteto »najboljših starih borcev.« katerih ne bo mo?oče nikoli več nadomestiti. Zmotno pa je nj:h mnenje, da bo v tem pogledu mogoče s tekmovanj, kaj popraviti. Razkrojevalnega procesa. k: se je enkrat začel, ni moči zaustaviti z nobenim srede* vom. Ta razkrojevaln; proco; ie namreč krat r kasto obolen e. pr; katerem je zastrupljen \-es organizem. ne pa samo Msit del telesa, kjer so «e pojavni zunanji znaki obolenja.
v aesmk® smp
ženeva, 14. febr. Angleški vojni dopisnik David Walker poroča v »Daily Mir-roru«, kako je poizkušal v razgovorih z nemškimi vojnimi ujetniki na zapaünem bojišču razjasniti vprašanje, ki Angloame-ričane izredno zanima, naunreč »kaj mislijo nemSke čete«.
Odgovor, ki ga podaja Walker, bo za Angloameričane najbrž veliko razočaranje, ker pravi le, da se ne-nški vojaki zavedajo resnosti položaja da pa nocrxia.ieno verujejo, da bo Nemčija kljub veemn zmagala. Že iz bojevanja Nemcev na zapadu izhaia. da ie njihova mooala zelo visoka. Walker priznava, da je v razgovorih z vojnimi ujetniki sr>"znal, da Anfrloameričani na zapalu zdaleka ne bodo odločili vojne, ker se nemSke čete prav zato, ker vedo, čermu se borijo, tako neusmiljeno biieio. V ostalem pa so dejali vojni ujetniki soglasno, da je Anglija vojno že sedaj izgubila.
„Velika Nem£ifa — trdnfava moči m prepričanla"
Tokio, 13. febr. »Nemčija se je izkazala v tej vojni za bojevn ško deželo, pogumna in zvesta, ne le glede na svoje lastne intecese, temveč tudi glede na interese vse celine. Svoje življenje zastavlja za cibram-bo velikih in večnih evropskih koristi.« Tako je dejal novinarjem zastopnik japonske vlade Iguči. Vsi nemški možje in nem. «ke žene so ne glede na starost nastopili k največjemu in junaškemu naporu, trdno odločeni, da se bodo borili do zadnje kaplje krvi in tako branilj domovino.
Japonski narod ter vsi ostali zavezniki ta prijatelji Nemčije so polni globokega spoštovanja in občudovanja spričo velikega miru. s katerim je uspelo nemškemu naiodu kljub najtežjim razmeram mobilizirati vse narodne sile ter obnaniti trajno vero v pravičnost svoje stvaii. Proti tej trinjavi moč-; In prepričanja, ki predstav. Ija vse nade bodoče Evrope, bo vsa agita^ <dja nemških sovražnikov prav tako zaman, kake» jo zaman vojaško napadajo. »Nemški narod«, tako je poudaril govornik Ob koncu, »ter z nfim vsi daHnovktai elementi vedo, da mor<«1o temelttt< mir, na. predek in rreiporvi Evrope obstojati le na močni nemški državi.
Boljševizem in plutokracija, oboje Je zlo
Kakršnokoli poročilo pride iz dežel, okupiranih po angio-ameriških ali sovjetskih četah, vsako pripoveduje o bridkem razočaranju prizadetega prebivalstva in o njegovem trpljenju. Ne le nevtralni, temveč tudi sami anglo-ameriški li^ti ne morejo utajiti dejstva, da prinaAx prebivalstvu tako anglo-ameriška, kakor sovjetska okupacija v prvi vrst! pon anjkanje, nesrečo in preganjanje. V naslednjem prinašamo dve značilni penili, prvo z ameriškega, drago iz švicarskega vira.
Amerišk; nadškof SpeMman. ki se mudi z
Rocseveltovim priporočili v Ital-ji, opisuje v »Colliere Maqazuiua svoje vt»e Njegovo poroči o doieoa dramatični všek v ugotovitvi. da ie bilo opustošenj v najbolj mračnih dobah zgodcvne neznatno v primeri s kaosom in obupom, ki ju je našel v Bono-rnijev Italiji.
Sne'Iman op-suje ljudstvo v zasedeni Italji kot popolnoma apatično, brez zaščite in razočarano. Ko so ljudje apeznai, da Anglo-Američani nvo zpolnili svojih obl ub je nastopilo naifflobie razočaranje Liudsto nima t!ru<33cne želje, kakor da b lahko delao in vsaj nekaj zaslužilo za hrano. V stotiseče r're število bre?d<;mcev stradajoč h in obupa ječih Gorske jame siužiio brezdomcem za stanovanja, razsaja tud malarija, ceste so razdejane. tako da je skoro vsak vezni promet nemogoč
Pomanjkanje najnujne:š"h oblači! ima za posled co, da rapdno ra-te število smrtnih rrimcw Z'asri med mladino smrt strašno 3an^. VeJ.ke žrtve zahteva tudi tiiberkui za.
Tako opisuje ameriški nad'lkof, razmere v ita! janskih pokrajinah »osvobojenih« po Angležih m Američanih Skoro sreča no objavlja švicarski list »Neue Bemer Ze tung« drastičen opis bo! sev ških metod. v deželah, katere so zasedle rdeče čete.
List pravi, da sovjetskim vojai"k'm oddelkom takoj sed.jo skupine NKVD najbolj razvpitega oddelka morilske GPU Podrobno razpravlja !.st o razmerah v Rumunij Takoj v prvh tednih je bilo samo v treh pokrajinah aretiran,h 57 000 1 udi. Od teh so jih 36.000 od vlek! na vzhod, povečin v Sibirijo. Na Letunskem «o boljšev ki razlastili 14 000 kmečkih družin ter jih dcportiral' v Sovjetsko zvezo V notranjosti Sovjetske zveze so zbrane ogromne množce delavskih sužnjev. Vse velike delavnice preskrbuje GPU že 20 let s pomočjo koncentiac jsk h taborišč.
»Ravno seda: — tako zaključuje imenovani list svoje poročilo — lahko v.tfmo po vsej Švici f i m, k kaže vclke tovarne za metalurgijo v Kazakstanu. Vedeti je treba da so tud te tovarne zgrajene z delavskimi sužnji.«
U&iSnjoc pvr*tolp
Nemške čete iz Grčije in Albanije so osvobodile ce^ predele Hrvatske
Berlin, 14 febr Komunistične tolpe so imole več mesecev v oblasti veliko ozemlje ob Dravi med Gsjekom in Virovitico, ropale med prebivalstvom ter so- urejale s pomočjo boljševikov to c-zcmlje v predmestno postojanko na H vatskem. S tern so stalno -ngrožalc skrbovalne zveze nemške armade na Balkanu ter hrvatskega glavnega mesta.
Pod na^ežiimi vremenskimi pocrojl. v blatu fn fr.frrii ki so zahtevali predvsem od pehote rs ednih naporov, so pregnale nerp.št"e čn-to v nekai dneh močne to'ovaj-pke 'le k vsega	južn~ od Drave
ter i;h ielo-ma uničile. Bile so to iste čete k' se pravkar no večmesečnih težkih pc,vr-i-irh vrnHe iz Gvč'is in A 'b-rsije. Osvo. brv*n* winH«. ki meri 80 km v globino :n ie 70 km Široko ter pognale K« tn'n de!.?m-a nroti sojeni preko Drave, drlem? pro'; 1ug07.3.T*adu. k'er so jih c-b-1 -i'1^.	neanške čete
km S'rokr-. p-vt*!kovo nr^nr^ie nb Dravi tr>r uio!" ncStoto H^di !n dopef'e
r	r,.T-_ tMo-i	1 n 1 cfs-f) * n rs V-j t^m
1,	n r* r*- * ■	rxj-riVi Drs^--."» ter
*■ f?n rr?"■-***1 ^	tol-Vf^v ns h<M
»-'?.*-/>	'm rp.p-d Donavo in Blatni^ ie.
V	~	ppw-.^Vp	fudi
fi-r'n Flat'no t. p r vpč ste ,r£l-
pri T-«	- rirri	T^^—
od E!f»t-c-a jezera strrvem bolna čria

imi
*	Japonska je o^bhajala 11. februarja
2005. obletnico svoje ustanovitve. Svečanosti se je udeležil tudi japonski cesar.
*	Francija ima po poročilih lyonskega -Patriota« 450 000 deloma brezposelnih
ob. Brezposelnost izvira deloma zaradi pomanjkanja sirovin. deloma zaradi skrčenega obratovanja tvornic, ki nimajo na raa-t olago potrebnih pripomočkov.
U
ijumhj&tm
Tl-
v ponedeljek gdč. P»uk Dr go. Obilo
Poreč la n Baient.n Darinka ln g. sreče!
u— Zabavni koncert za železničarje. Prešlo nedeljo popoldne se je v Fran-:-.:r. "'"i dvorani vršila uspela prireditev za lelavce odseka »Pilz«. Radijslca godba je pod mladim kapelnikom Vcdopivcem iz. va.irla s:.:v.e udarne komade. »Kmctoki sek?tet« se je s klar noti, akeTdeoncm, ba-*i in b-. -.ni preü^avil s pravo ljudsko glo.sbo. Zelo p "srečen je bil tudi nastop kvarteta -Fantje na vasi«. Baletni pnr plesalcev drž. opere je prispeval nekoliko učinkovitih narodrrh plesov. Glč. Rupni-kova in g. B"5t'ančič rta zrp'ela nekoliko Itpih. samo—s vo v, g. F. Podgoršek pa je kot napovedovalec vodil celo prireditev in ie 3 svojimi vložki izzval veselo razpoloženje nri oWr.stvu da ie včasih p lhäjalo do snönt2.n'.h šegr.vih razgovorov med 6b-činst^om in napovedtvaJcem. Trko so bili ci, k: se mer" teinom trudilo s težkim de'om. deležni nrkaj ur nederiske z-bave. Isti dan so na Vrhnit-1 priredil' Lichten-berrrov- vese'oirro »Mladi srosool šef«. Prireditev je bi'a zelo deb-o r,hi«kana. Vrh-ničani po s priznfir^m ocenili spretno re. žijo jr. t-^i.r^rii pa js ugajal >kon-torist# g. V. Glcbočnik.
—u God prvega pomladim. L#et"S ie na neoelrilr-o p-odoval sv ValaTitin, o katerem nravi ljudmi r«k. da ima kltuč od koren-'n. Dobro le n^svetil zim« v slovo Letos so torej Valentini p-^dovali na zadetku nrenmr-.sta (7 januarja) *in na račetku posta. Kakor pustna n°deiia 1e nrimerno minil nvmo in snodohno tudi pustni dan
u— Počasi izfj'nja sneg s ljubljanskih nlic. Odjuga traja sedaj že dva tedna. V tem času je sneg že izdatno skopnel. Ven-.iar ga je še toliko, da se po poljih in travnikih še ni pokazala kopna zemlja. Mestne ulice v središču so že tol ko očiščene, da se premet zopet lažje razvija. Zasli;go za +0 imajo predvsem uslužbenci tramvaja, ki «e dalje časa skrbno čistijo ulice, po katerih drže tramvajske proge. V torek dopoldne so očistili orogo do Sv. Križa in včeraj 1e «2 vozil tramvaj do pokopališča. Včeraj ?o se lotili čiščenja Prešernove ulice, ki je ,ila zaradi številnih snežnih in ledenih kotanj ena najbolj razdrapanih ulic in je bil oromet po njej skoro nemogoč. Ulice po periferiji so sedaj večinoma že uporabne tudi za kolesarje, ki jih je vedno več na cestah. Počasi ie izginja sneg z ljubljanskih ulic in če ne bo prinesle slovo zime novega mraza in snega, se ga bomo v kratkem na splošno zadovoljstvo rešili.
u— Opozarjamo, da bo žrebanje nagrad za »G'edsJiäki koVdarčekc nepreklicno dne 4. r • rca v Operi. Nagrade so razstavljene v izložbenem oknu tvrdke. Bata.
u— Ljubljana je štela po podatkih statističnega odseka mestne občine ljubljanske ob koncu leta 1S44 nekaj manj prebivalcev kakor leto dni po-nrej. namreč 92.500. medtem ko so našiall c» koncu leta 1943 S*.C41 oseb.
u— Statistika rojstev ln smrti za leto 1944 kaže, da je bilo iani v naše.vi mestu 1745 rojstev, umrlo p» je 1036 ljudi.
u— D 'ii. tehniSka srednja Sola obveSča starše odnosno svojce, k! so prijavili učsnce za vpis v I. all II. '»tnik cr* ekov, da bo vpisovanje v torek in sredo, -0. in februarja 1.1. od 9. do ltt. u e v diiCkcij.VKi piianii (Gorupova ul. št. 10, I. na 1-stropje). Pri avl j eni učenci, za katere nI bil vp s izvrfen najvarneje do 24 t. m., bodo či« ml lz Imenika ter bo s tem dnem vpisovanje za tekoče leto zaklju čno. Podrobnosti glede vpisovanja so otavvljene v šolrkl ve£l.
u— Maša zadušnica ob obletnici smrti Josipa ln Beate š irr» le se bo brala 16. t. m. ob 7. uri v frančiškanski cerkvi.
u— v počastitev spomina prerano umrlega so-jolca Miroslava Kreglj» daruje 500 lir aa »lep« otroke MlloS Junc.
nemške balkanske armade, ki je s tem zavzela svoje nove obrambne postojanke proti sovražniku z vzhoda.
Ta napad jc tolpe čestokrat povsem pre. senetil. Izgubile so številna skladišča orožja, streliva in vojnega gradiva ter mnogo zalog ž:v'l, k-; so jih zbirale že več menecev ter jih v glavnem pobrale tamkajšnjemu nrebivalstvu. V mestih in vaeeh južno od Vir"<vltice so š" stali slavoloki z velikimi nani.=n ki so bili nrinravljeni za :
«en"*e v molkih poklicih na Atajer.
akem Približne pred uveuia mesecema so v Gradcu odpri, tečaje za Ze sKe Kan aaa-tinje, ki se želijo izučiti instalatei-sike in eleKtričarsae obrti, zu ta^sn h že^bk.h moči se je specializiralo na instalaterke, kar predstavlja za ženske popolnoma nuvo stioko. Druge ženske so oošle v obrate za p.pravl.finje otroških vozičkov o sl.čno I Talko dobiva štajerska obrtna industrija i nov pritok sl iz tistih vrst, o kiter.h so i ljudje še nedavno mißülj, da so pridrža-.e ; jzključno meškim specialistom.
Iz Trsta
j Politični voditelji narodno socialistične j stranke, krajevna skupina >Oberster Kommisar«, so imeli v nedeljo 4. februarja sestanek v Trstu. Krajevni vodja Berger je poročal o organlzatomem delovanju Nemcev vTrstu. Dal je nove smernice za krajevno organizacijo, ki se bo prilagodila krajevnim razmeram. S posebnim zadovoljstvom so zboio.alci sledili izvajanjem o zaposlitvi nemške ljudske vojske na ogroženih ozemljih nemškega vzhoda.
V težaškem muzeju Kcvoltella so te dni namestili sliko slikarja Marši ja, ki je bil ubit pri bombnem napadu dne 10. junija lanskega leta.
Razdeljevanje svežih rib. Tržaški potrošniki so prejeli na odrezek štev. 45 živilske nakaznice za mesec februar po pol kilograma svežih rib. Otroci do treh let se pri tej lelitvi niso vpeštevali. Ribe so prodajali po kvaliteti od 28 do 58 lir kilogram.
Smrtna nesreča. 431etnega Josipa Gu-llča je po Irl avtomobil na Istrski ulici ; ter ga smrtno ranil na glavi. GuPča so I pob ali na cesti mrtvega ter ga odpeljali v mrtvašnice« na pokopališču.
V gozdu so našli zmrnjenega 36 letnetra j delävca Antona Preglja iz Ajdovščine. Takoj so ga odj>eljali v goriško bolnišnico, kjer so ga skušali obuditi k življenju; kljub ' zdravniški, pomoči je podlegel. Ležal je : j namreč celih pet dni v snežnem viharju. j Neveljavne j.ropustnice ie treba vrniti V letih 1943 in 1944 je krajevno poveljstvo il<
»Cunder bunder nikdar sit . . .«
Tik... tk... tik kaplja voda ,z pipe v škol ko Gospodar se ßralv za las« v svoj: nervoznosti, gospod n ja ga pa min: »Hočem, da imamo vedno svežo vodo, zato mora iz pipe vedno teč. ali kapljat.
RAZMIŠLJANJA POTRATE: »Bravo, tfOfpod.nja.' če bi ig vseh pip v Ljubljani cur iß'o. bi izleklo v enem letu okrog 2 mUljona m* vode. kar piedsta\lja \rednost 2 400 000 lir. Todt ,ai sem zado-v*o/ jen z man i Mm dobičkom Večletna opazovanja to doör.a'a. da dejansko izteče iz pip letno SOO.COO m* vode preveč, kor prblüno odfjr.vorja znesku 1 milijona lir Gosponin.e. najlepia hvala.c	Rq. pOTRATl,
Gospodarstvo
RAZDELITEV DELOVNlfe ČEVLJEV
Interesenti se opozarjajo, da prodajajo delovna čevlje na nakaz;.a pokrajinskega gospodarskega sveta v Ljubljani nas.ednji trgovci čevljev v LJubljani: A. Zlbert, Prešernova ulica; Pelan Marta. Kv. Petra cesta 20; Bltenc Jote, Sv. Petra cesta 25; Trebar Matija, Sv. Petia cesta 6: 'Peko*, fielen-burgova uilca; >Bata«, Selcnburgova ulica. Semrl Ljudmila, Miklošičeva cesta; »Triurni«. Miklošičeva cesta; Vodnik Julij, Prešernova ulica; Sega Edvard. Prešernova ulica. Kaian Jože. Pri tro-moitovju; Oset Marija Verdijeva ulica; Solar Josip, Tavčarjeva uiica Seuaig Vital, Pod trančo, Poiajnko L., Mestni trg; Wagner I., Pred Škofijo-Gorie Angela. Stari trg- Kogoj Kristijan, Sten trg 16.
OBVESTILA „PREVODA"
DELITEV MOKE Od sobote 17. cdao6no 19. februarja dalje prej-
nemške oborožene sife v Trstu izdajalo "pro- m,e 0 potrošniki, ki so oddali februarsko naročU-
-	nlco za moko, vsak pri svojem trgovcu 2.604 kg
enotne moke ln 22 g kva^a skupno za prvih 14 dnevn.h odrezkov za meko na osnovni živilski nakaznici za mesec februar.
snreicm bol-i š^ vi ških čet. ki so jih pričakovali, da pridejo z Madžarske. V vari Vocin je zbral "celo nek star tolovajski vod m svo"*e 1'udi. da bi nozd .avil Sovjete. Ker ie mislil da že prihaja-io. je po^al nemškemu povelinvku celo poročilo, preden je cnaril svojo 77^0*0. Na vsem ozemlju je TVTrtravPo nrebi-^alstvo nemške čfta z Vel''Mm ve^-Hom. ter samo z velikem sam^Tndonro'-T^T'om od^rinilo slavoloke ter drujre boljševiške znake.
Slal'n ju Tito n^^^sfo sv. Save In kra-ia Petra
Z'Vreb. 13. febr. Po vesteh iz ra.«®pdpne-
ga nrbskr^a wml'fl o^wtrannrie+,o komti-n:sti iz šol slike srbskih svetnikov >Ta-nnA^'-v i^iik prh^k^^a naTdnca z^ščitn^ka r". F?" ve in kraM-> Prtr«. obeša-k» eMke PtsVna in Tita. Na narodni pra mik sv. P.ava -o se vršile Leninove spominske sve-
. pustnice z opombo, da so veljavne do pre-j klica. Z 20. decembrom 1945 so \'se te pro-! pustnice preklicane ter se morajo takoj vrniti na poveljstvo komandature.
Iz Gorce
i Zgodovinski razvoj Goriške, njenih prebivalcev in njih vladarjev je bil naslov predavanju, ki ga je imel prof. Rado Bednar i k na ljudski univerzi v Gorici. Predavatelj je j podal pregled o zgodovinskem razvoju goriške dežele ln o krajevnih zgcdov'nskih zanimivostih Poslušalci so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Prihodnjič bo nre-' daval dr. Milan Komar o dr. Antonu Mahni ču.
i Spiski trgovskih delodajalcev, potujočih
BELEŽNICA
KOLEDAR četrek, 15. februarja: Favstin in Jov.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska cesta 4, Bo-hinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Zatemnitev od 18.15 do 6.50
MALI OGI AS!
u— Za'-al vam leže stare otileke, čevlji ln podobno brez kortrtl v oma-ah? Prodajte jih na-kupovalnici Socialne pomoči!
u— Za Soci-ilno oomoč so darova!!: Rodbina La'ovie-K'arlovS'-k 500 lir nsm^-to vp-ca na <rrob rok. ge. Ivane Kriftan, roj. Hočevar II .vod železniške baterije slovenskega domobranstva 1450 Ur. Vsem darovalcem Iskrena zahvala!
u— Po^nomeran društvu 7a <rluhonemo mladino v LjTibljani je poklonil e. ItrnaclJ Vok. ve'e-trsroveo v Ljubl'anl, znesek 1000 lir namesto venca ^a zreb bla^opokojne go^pe Josipine Adamič iz Domžrtl. Fiemenitemu dobrotniku ee društvo najtepleje zahvaljuje.
VI. SINFONIČNI KONCERT
Ljubljanska radijska jjostaja bo priredila v t "rek, 20. februarja v veliki unionski dvorani VI. sinfonični koncert, Iti ga bo izvajal jM>mnc?.eni radijski orkester pod vodstvom svojr-Ta dirigenta Draga M. šijanea; pričetek točeno ob 13. uri. Slišal? bomo dela: škerjanca, Jeraja, Parme. Bravničarja, Smetane, Musorgskega in Liszta. Predpre-daja vstopnic se prične jutri, v petek 16. t. m. v knjigarni »Glasbene Matice«.
——- invci ucenc.i 5
15 do 50 let. sprejmem
u— Nesreče. Mfvrlji Poženelovi, 38Ietni posestni- ...^„i v cjujbo V»a kovl ženi z ßai'.eka, je slamoreznica odtrgala prst	v hj l Ponudbe
na levic!. Mihaela Gašp"-rlini, 541etnesa delavca, je jutxu u^d »Mlinar« ugriznil pes v desno roko. Adalbert B.eznik, 3S- .	K	3483-ti
letni tE. nik, j3 ra cesti padel in si zlcmll desno ; fotOCRAFA veščega nogo. Marija Sajcvec, 6Sletna delavčeva žena. sl 1 . *fo»oCTifrk'h del je pri padcu naiomila levo nogo. Ana Pavšičeva,	in-el-
521et;.a postrežnlca, je na Taboru zaradi poledice !	"^o,' foto-atelle
padla in si zlomila levo nogo. Milena Jermanova, |	puccmljev, ul
vpogled
so ugovori po dekretu z dne 25. I. 1937. V prostorih goriške ljudske univerze je
predaval dne 7. fcbruaria zvečer prof. Rado Beetnafik o temi: Kako je Go:iška v srednjem veku menjala svoje gjspodarja in kaj so ji ti gospedarji nudili.
■
______,,i, -	L	- ------rrrm»r
Nov zvezek Dobre knjige
Izšel je nov zvezek »Dobre knjige«, znameniti roman Katrine Hollandove >Carlotta Torresan!«. Naročniki »Dobre knjige« lahko dvignejo knjigo v naši upravi, tistim pa, l:i jo prejemajo po dostavljalclh, se bo začela nemudoma dostavljati. Roman je ena najobsežnejših in nedvomno najlepših knjig, kar jih je izšlo v tej priljubljeni zbirki, i Medtem se že tiska nadaljnji zvezek, izvirni roman L. Zupanca »Milni stoje«.
Oddajnigka skupina Jadransko Pri morje
RADIO LJUBLJANA
ČETRTEK, 15. FEBRUARJA
7.00—7.10; Poročila v nemščini. 7.10—9.00: jutranji koncert. Vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00 do 14.00: Osred. nem. spored »prenos). 14.C0—14.15: Poročila v nemi lni. 14.15—15.00: Od dveh do treh — šare meh (prenos). 15.00—17.00: Osrednji nemški spored (prenos). 17.00—17.15: Poročila v nemščini ln slovenščini. 17.15—18.00: Z glasbo gre laže. 18.00—18.30: Glas slovenskega domobranstva. 13.30—18.45: Glasbena medigra. 18.45—19.00: Narodopisno predavanje. Inž. Simon Kregar: Kmečka domačija. 19.00—19.30: Na harmoniko Igra Ante Jenčlč. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45 do 20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Komorna glasba. Igra trlo: Jelka Stanič in M.ran Viher — violina. Srečko Zalckar — Viola: pri klavirju Marijan Lipovšek. 21.00—22.00. Večerni konefrt Radijski orkester, vodi D. M. šijanec. 22.00 -22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15 do 24.00: Glasba pred polnočjo (prenos).
Gospodarske vesti
—	RumunsUe reparacije Sovjetski zvezi. Kaknr poročajo lz Ženeve, je b:l mtd Sovjetsko zvezo m Rumunijo sklenjen doda ni sporazum k pogodbi o premirju. Po tem sporazumu bo Run,unija plačala že v pogodbi o premirju določeno vsoto reparacij 300 milijonov dolarjev v šestih letih. Po Informacijah posebnega dopisnika lista >Sund. 7 Times« bo Rumunij3 IzvršUa plačilo v blagu, in sicer z izvozom mineralnega olja, žita, le a ln. lesnih izdelkov, pa tudi z oastopom pom'orskih in. rečnih ladij ter strojev.
= Valutni ukrepi Anglije. Kakor smo že poro-I čali, se Je angleška vlada odločila k izrednim ukrepom, da prepreči davčne utaje ln omeji delovanje črne borze. Angleška banka Je objavila, da bo v teku enega meseca vzela iz prometa vse ba ikovce po 10, 50. 500 in 1000 funtov. Po poteku roka ti bankovci ne bodo več zakonito p ačilno .sredstvo, čeprav Jih bo Argleška banka še nadalje sprejemala v zamenjavo. Veliko pozornost Je gornji ukrep vzbudil v inozrms'vu, kajti od bankovcev po 10 funtov :n več kroži pretežni d t v inozemstvu, kj^r služi za tetavrir;nje denarja. Teh bankovcev inozemski lm" ;n;Ul ne bodo mog'i več uporabljati v plačiinem pr metu z Anglijo, ker bo v bodoče glede na kratek rok zamenjav« obtok ang c-ških funtov v Inozemstvu izoiiran od obtoka v Angliji sami. Pri tem je še upoštevati, aa ostane prej ko slrj v veljavi predpis, po k te-rem nihče pri dopotovanju v Aneiijo ne sme uvoziti več ko 10 funtov v bankovcih. Tudi če bi -t tem pogledu po vojni nastopile olajšave, bi ne mogli Inozemski Imetniki uporabit* velikih bankovcev v funtih za plačilo v A - jI. Bankovce bodo morali verjetno po p- >cb-i ]yo-to- ku predložiti Ar.gieškl banki. Moreb m. U - a!nl uvoz velikih bankovcev v Ang ljo pa rkušajo že sedaj preprečiti v zvezi s cenzuro pošte, ki prihaja v Anglijo.
" Borzne špekulacije v Ameriki Na newyorski
borzi se je v zadnjih tednih razvila spekuiacl * z delnicami v ta'-:em obsegu, da spričo narasitli tečajev mr.ogi napovedujejo poiem podoben polomu v letu 1929., ki je bil širna' za svetovno gospodarsko kr.so. Veliko spekuiativno povpraševanje po delnicah Je deloma po ledica denarne obilice tn velikih vojnih dob'ckov, na drugi strani pa postaja vedno občutne.še pcxr,r»n k^nje blaga, kar onemogoča razne nrliupf Ameriški finančni minister Je pričakoval, da fco pr bit Istvo odvečna denarna sredstva n-o-abllo za nak 'p otvznic vo -nih poso 11. razvoj do -odKov na nrwyorškl efektsl borzi pa kaže. da publika rnjš; kupuje delnice, četudi po pretirano visokih tečajih.
—	Zactoj v Švicarski zunanji trgovini. š%,icarji so pričakovali, da .im bo po pre tani vojni v Franciji zopet omogočen redan tranzitni prem preko Francije do španskih ln portugalskih luk, ki pred. ta vije, j o za žvico edino zvezo s svetovnim trgom. Ta pričakovanja pa se niso uresnlči'a ln Švica še danes nima možr.o;ti pre.02a preko Francije, medtem ko čaka na ta prevoz v p jrtugaV" h lukah med drugim 300.000 ton žita za Švico. E" -kor poročalo iz Berna, sta v švco pr spell ameriška ln angleška trpovinska delegacija, ki bos'^
j gotovo skužall Izkoristiti stisko, v kateri Je Švici, i za dosego raznih koncesij. V kai:£r;-m obsegu j-» 1 nazadoval švicarski uvoz, nam kažejo švlcarekt podatki o zunanji trgovini v septembru. Uvoz " Švico Je znaša! v tem mOTrcu korr.ai 53.800 ton (prejšnje leto 334 500) v vredno: t: 50.6 miil'cna frankov (pr. leto 134.2). V primeri s predvoin'-it ča om je bil v decembru uvoz po ko'lcinl za 90 • ■ manjši. Tudi švicarski izvoz se je v decembru ni« dalje skrčil, ln sicer po količini za dve tret'in: v primeri z lanskim decembrom. Za toj švicarsk-» zunanje trgovine v drugI polovic! lar.fkega le ^ Je bistveno vpliva- na celotni rw'^at 7-nar'i trgovine v lanskem letu. Take je S ca v letu lf»< -uvozl!a samo 2.C2 milijona ton baga (prejšr 3 leto 3.97) v vrednosti 1 .ID milijarde trakov (J leto 1.73). Izvoz pa se- je zmanjšaj na 1.13 milijarde frankov (pr. leto 1.63).
siutwim
BEGUNKA prosi kafeor 6no koli za po iitev. Gre za služk.'nio ali po?trež-nico z o«krho in suno-vanjen k dobri družini. Ponudb« Jutru nod »Begunka«,_3525-1
MLINARJA tli rudi de
Ijvci učenc.1 starega od
lületna delavčeva hči, je pri Igri padla ln sl zlo-
ftt 4
po-
miift levo nogo. Alojzija Kopo, 37letnega posestni- l	.
kov^gr. sina s Prim^ovega, je sorodnik sunil z f««'«-	oaraujcuc, »t. f-tu
nožera v vrat. Poškodovani se zdravijo v Ijubljan- •t?n«8a-	£ prodam. Naslov	v Jutru
m cm zi	eopcciriAc m • -	,
4 m PLATNX, mo^nerra, doračega, prod m Salon Sever. Petrarkov 26.
3553-0
LIMONO v čpJu. dobro ! nariomešla limonin e'es trakt Citrol. Stekleničko prmt- ite »eboj. Dnigerl-ja Anton Kaac Z:dov-skj ul. 1.	3177-6
»ÜO^KI PLA8Č, zimski. č'n. Fkor.iJ nov. prodam ali z-menjam za proti-vredne>t. Domubrnn^ki i 13'! levo	33/7-6-D
:ASPARACUS karien za ' stor in lestenec, prod. m. Naslov v Jutru. 3559 « PREPROGO skoraj novo, 3x2, volneno, alla per-zer. prodam. Naslov v Jutru.	3567-8
ŠKORNJE ?t 43, ugoiuo prod.-im Müller. Mestni trg 12'II.	3564-6
RJUHI. klot. p'atno za. per Io. wt predvojno, prodam. Naslov v Jut u •uqt-1« I	3543-6
™	SNE2KE zelo dobro
ohranjene, St. 39'/,—40,
srvo
Naslov
SRNO prodam. V Jutru. 3058-6
ski splošni bolnišnici.
Z Geffestfsfecga
Suprdk Obnk 70 letnik. Gorenjski ro}ik župn k Valentin Obiak je obhajal 12 febr. sedemdesetletnico rojstva. 2upniKoval je v Kr pi fcx Radovlj ci, p; tem pa v Preski Pri i ponudbe'Jutru p^ »Sa- tru
Medvodah, zdaj pa živi v Kosezah pri '	----*
Ljubljani.
Na moškem in ženskem učiteljišču v Kranju se bo pričel pouk 20. februarja za ženske, 21. • februarja pa za moške.
mem z-, goped-trg. posle. Ponudbe Ju tru pod »Trajna
3571-1 s
SI.UZK'NJO za »«dni vrt in ze'enjnvo st-rej-8o. p-idno. zanesljivo ' sprejmem v trajno delo
dni vrt«.	3570-la
DEKLE pridno pripravno Za vsako de'0- sprej le podjetje. Naflov t Jutru.	3582-la
PRAKT1KANTTNJO sprejme «p-crrijska trgovina Ponudbe Jutr' ood »Odločna«	5375-1 a
gospodič-NO Zi m-ni-Bel^ak ter je govoril delavstvu v nekem j ^ p„nrno sprejmem obratu. Razčlenil je smisel sedanje vojne tn. pedčrtaval pogoje za nemško zmago. Pos.ušalci so pozorno sledili njegovim izvajanjem ter ga na koncu nagrad li z aplavzom.
70-letnico je praznoval starostni prea-
S Kcrsskega
Ganlefter dr. Rainer je obiskal te dn'
sednik koroških živj.orejcev Albin Nagele, kateremu je cb tej pr:iitki čestital deželni vodja kcirošk h kmetov z zahvalo za pi"
Ponudbe Jutru prd 'Lahko zn'etnlc-« 3S°8 GOSPOD. POMOf-NICO <-nreJmem Na*lov v Ju tru._ 3546-la
POZOR! Postranski Zaslužek ! ZiposHm webe
3533-6
DINAMOSVETILKO za
kolo, prodnm. MtHier Mestni trg 12'H 3563-6 DVE ZAJKI in nekaj pohištva, prodam ali zamenjam Naslov v Ju-3562-6
PLA5Č bel, krznen, pl-šfi in muf. popolnoma novo proda.n. Ogled Kenk Franc, krznax. Jurč čev trg 3.	3572-6
PRT damast s 6 servi-Jetkl (kavna garnitura) in 6 desertnh kiožnikov ter malo starinsko mizico, prod:im. Ogled od 9 do 10 Naslov v Jutru.
3576-6
BLAGO predvojno, zn športno obleko, rjavo voineno. naprodaj. — Vprašati od 12—14 ure » Igr:Ski ul. 3. levo stopnišče, vrata 21
357B-6
POSTELJICO otročko. !e=eno. z mrežo, v dobrem stanju, proda r, ali
KNJIGE dobro ohranjene *loven-ke — ln samo novejše nemške — ku puje knjlgima Žužek, rjiehod Bebotlčnlks.
J 436 M 7 LJUBI.J ZVON tudi po sarezne leta ke m me -ečmke. kupim Ponudbe Jutru pod »Lj čvc.n =
2341 1
ZNAMKE Icompl ibirke' ali po-emezne partije kup m Ponudbe Jutru »d »Znamke« 284S-7 SLOV KNJIGE dob-e kupm Ponudbe Jutru Pod »Bibllofil«. 2849-7 HARMONIKO kupi A KoVačič, Prešernov 44 346f> 7
TRGOVINA »OGLED«, ft«.>*tm trg 3. kupi: -rpilnice. kuhinjske opra ve omare, kredence kavče, otornane otroške vozičke, otroškp po-teijl ce. rjuhe, kipne. posteljnino, preproge tekHČe llnolej. tivaine stroje porcelan, «teklenino m drugo	3319-7
RADIOAPARAT kup! A Kovačič. Prešernova 44.
3467-7
LLAGO za rtamskl p'a<.*, | kostim ln moško oble- j ko. kupm Pmtarlč An te kroja ki atelje. Ljub tjana, Wolfova 12
3422-7
MAST. ŽnltaVo, svinj sko. čisto, kupim Naslov v Jutru 3512-7 VOŽ zapravljivček. v dobrem st.nju, kup'm Ponudbe Jutru pod hiben«.	3443-7
PISALNI STROJ kupi A Kovačlč, Prešernom, u'. 44.	3468-7
GOJ^ERJE dvR para Otročkih. Št. 28—30 in 30—32, v dobrm stanju. kuDlm. Vratar hoteli B« 'kan	349S 7
»BACH A-MOL«. koncert | Za Violino, kupim ali p j prepišem proti odškod [ ninl. Splitska 6, Vič.
3554-7 I
FOTOAPARATE str I no ,
kupujemo Pa-fumerija Venus, palača Bata.
3185-T i
SV PISMO kupim Po- , nudbe Jutru pod »Sv Pk>mo«	3550-7 i
VOZIČEK globok, pro dam Skofja ulic» štev , 17 desno.	3486-7 ,
BANJO litožel-zuo zno- j tra J emajllrno. v do- ; bre-n st«nju kupim. Ponudbe Jutru pod B-, nja«	3548-7
GRAMOFONE navadne ZIMNICO. staro, polnje-
no Z mo'sko trr»Vo. trO-de!no. kuoim Ponudbe
n rsko delo v nrid koro'fci živi-oreji. Na- • ^ožne raznega ročneg,	» p^oMwdl
gele je prejel častno darilo ministra za pre- , dela.
ii. no m k.neti.stvo.	Naslov
Smrt koroškega rojaka. V Trovaški vasi j j" na Koroškem je umri posestnik in bivši deželni poslanec Peter Tomažič. Učakal je 74 let.
zlaft! posebnosti v Jutru. 3485-3
ca 6.
i FR'Z. _ plači.
Na bojišču so padi4: podčastnik Fritz s-ion Szllasko iz Ga'icije na Keroškem, radpo-ročnik Jožef Lušin in vojak Adolf HabJi iz Ribnice na Koroškem-
Umri je 84-letn- upokojeni šolski ravna, telj Viktor Seebacher. P:kopali so ga dne 6. februarja ra pokopališču v Rojih pn Celovcu. Nadalje je umrl 92-letni Rudolf Rijepič. ki ao ga pokopali v Kamniku p n Vetrinjah.
S štajerskega
V	Križevcih pri Ljutomeru je umrla učiteljica Ela Herco,*ova, ki je bila v zadnjem času zaposlena pri cbč!ni.
Zvezni vodja Steindl je ob'skal Brei.-c e, kjer je govoril funkc onarjem Heimat-bunda v dvorani okrožnega doma.
V	izvrševanju službene dolžnosti se ie smrtno pe<nesreč:l štajersk' roj^.k podčastnik Alojz Stornigg. Hauptsturmführer SA. Zapustil je ženo z dvema otrokoma ter očeta, mat'»-, -brate in sestre.
Zatemnitven! čas za teden, ki se začne 12 februarja in traja do Štetega 18. februarja Je OD 18.15 DO
VA.TFNKO proti tikoj rprej rem. »Ela«. Oajev- UÜ-3561-44 VAJFNKO sprejm« >pe-cerilslta trgovina. Takoj-šnja plačal Na»='ov v J<utru.	3547-44
Prodam
STROJ računski, «eete valnl, najmodernejše izdelave, proda Everest Prešernova ul. 44.
3463-6
BLAGA 2.80, 150 široko, predvojno, volneno, sa moško športno obleko, plašč, prodam. Naslov v Jutru.	3473-6
KOLO moško. Dürkopp. še novo. z novimi b ez-hibmm gumami, drna-m<> ln km itsvec. črno. prodam Ponudbe Jutru pod »Kolesar«. 3513-6 SEMENA vrtni: ajle nj«vn>. polivka: žltarl ce. krOTpir. »V>i, koruzo Itd pred setvijo-'a-ditvijo razkužujte. Rib kužllo s strokovnimi n» vodili prejmete pri Inž Prezlju. Wolfova ul. 3-1. uradi« urt: 8—12.
not. Naslov v Jutru.
3529-8
TRANSFORMATOR, varilni. nov, zi loJno !n kontaktno varenje 380 Volt, 30—240 Amp . Drodi Unitas, Celov8ka BON.
3537-8
SVILO Emona (Jugoče-ika) 10 m Za fino perilo, prodam. Ponudbe z n-ved bo een« Jutru pod Simona«.	3539-8
GOJZERJE St. 38 nove.
prodam ali »i menjam Podzve
M Tržaška 11.
ter električne, grsmo-fourke plošče, kupuje Po najvlšj dnevni ceni tvrdka Evere-t. Prešernova nova Ul. 44	3465-7
RAD OZARNICE dobro »hranjene. vseh vr t kupuje tvrdka Everest Prešernova ul. 44
3464-7
ZNAMKE posamezne. bol;8e ali večje partije, kupim V prvi vr^tl Co ti Ponudbe na Jutro pod »Plačam takoj«
2463 7
DRSALKE vseh vrst Kupuje ln prodaja »Pro met« (na-protl Križev-niške cerkve). 2145 7 ROCKE tkante) ploče vina.-te kupuje »1'etro nafta«. A Hmeiak Ljuoljnnt Culi Metodova 35».	J-442 7 3 20 m BLAGA aa mo ko obleko, temne ali rjave barve, ali pa dobro ohranjeno obleko Sa vitko 180 cm visoko postavo, kupim Ponudbe Jutru por »Dobro blago«.
3544-7
ČEVLJE ftt. 42. nove ali dobro ohranjene, nizke. Jutru
Jutru pod »Begun »c«
3551-7
inj«.
kupim. Naslov ▼ ,	3545.7
3532*® MUF lep. >*unks, v nagi c-bok. bel. ravni barvi kupim ali dam protivrednost Ponudbe Jutru pod »Iz dežele«	3581 7 OGRINJALKO. km t: ko ruto dobro obra njeno. 1 m svetlosivega in 1 m svetlorjavega volnenega bl'ga. kupm ali za.Ve-nj.-im Ponudbe Jutru pod »Ogilnjalka«. 3583-7 GOJZERICB ali polgoj zerce it. 41. dxrske. nove ali dobzo ohranjene .kupim Naslov v Jutru. 3587-7 BI.AGO aa moški površnik, temno, predvoj no blago in blago 3 žlmnicl prodam. Nislov v Jutru. 3509-7 GALICO. kupim vsako,, turti majhno količino.
VOZIČEK šivan, otročki, predvojni n» dobrih vzmeteh ter dobro ohranjen prodam. Ogled donoldne. V her. Gradlfiče 8a. 3524-8 RADIOAPARAT dobro ohranjen, majhen pro dam Hrenova 17'TI I vrata	3492-8
SV LO 31'» m krep de Chine, te.rno modro, prodam. Naslov v Jutru 3SOO-8
PREPROGO bos nsko. 300x230 prikupni v«veC prodam a 15 000 Naslov v Jutru. 3518-8 8IT. STROJ zameni m za radio tli prodam Ogled od 3.-4. Bibnlk Antonia. Tom-Č^ka e. 11. poleg goattlr % 3<-m-
8521-8 i Naslov ▼ Jutru. 3U1-7
Zamenjam
RJUHE anmenrm Bi
protivrednost. Peternel, Cankarjeva ul. 7 Kode-Ijevo.	3580-8
VOZIČEK etobok p ed vojn! mater Ja! dobro oh-anjen. z-tnenj^m «n i>rotlvredno«t. Naslov v Jurru.	3527-8
Č-EVT JE otročke fct 30 do 32. znmrnj-m za kokošjo pifO Naslov v Jutru	3526-3 COJ7ERJF. St. 39. nove, damsk*. z«menjqm zi n-ituralije. Na-Iov r Jutru. 3540-8 ČEVLJE Sfc. 43 nove, ter nov mofcki pl«Sč zamenjam za prot'v red nost. Naslov v Jutru.
3534-8
POSTELJO. OjrrodJe. sa-m«Jam «a kurivo ali Älvila. Puc, Prekm'Tska St 2	3549-8
KOŽUŠČEK bel. »kor» nCv 81 otroka do 4 let. Z'me-nlam Za natumlje Naslov v Jutru. 3550-8
tanovanje
STANOVANJE «n<w>bno.
irr», npr-mlleno. od-««m.
O/'ied od 14-17 Na-slbv f Jutru 35?7-21
fi
SKLADIŠČE ograjeno, t
veliko Supo. v «redlni mesta odda-r v n-Jem Naslov v Jutru 3398-17
REALITETNA 5'SARNA
Hab.lan Miro. Clgaleto-vi l'p, prod« več lepih 'lavbnh parcel po zelo ugodni c«nI. Tel 38-07.
HI^O na ZaloSki cest! 18. prod'm S mo pismene ponudbe Ju'ru pod »Hi'~a«.	3577-2U
PARCELO kjer koli. a naj-aje v okolci sv. Križ,do Beži "radi >u-31m Za 200 c00 ilr. Fo-nudbe Jutru pod -t.:r 200000«.	3519-20
SOBO opremljeno, iž*<>m Po možnoEti aa B A -gradom Pire Rudoii. Pod-ailščakova 16.
3573-23 SOPO opremljeno m možnosti za t köj. Iščem. Ponudbe Jutru, pod >Ve8 dan Od
3595-23.1
SOBO « «oupore.b0 ki; hinje al! ločeno kuh -s kaučem, lšč« p^dež . -lan skoro ves d n na delu Plačam delno s pridelki. Ponudbe Jutru pod »Kuhinja«. 3523-23 SOBO s posebnim vhodom kntero b! farna po^p^av!J .Ja. brez perlii pn-ti plačilu in pomoči pri gosprd njstvu. Iščem. Ponudbe Jutru p>d >žj-!ka aii centrum«
3139-221
t
it.
KOLO
zeleno m: pl: deno. Svar mo Kdor
LB 1501-1 moško
plosl; mo, z n ,v.
ik'»-
b:l
I kje , do. j Prt ! P-i..
kdo.
p-ed n:-
sporoči.
dob! nagra n te mestnemu In^rnu ur;du v a, V. nrditr
358-4 -T! NOGAVICE vseh vrst -pi cjmcm v krp njo. Zriaiiek, Cigiarjev 20
3530^37
IZGUPILA SEM ro^no
o z legitimacij m v.')'k rr.i k.-irtimi v rn: J tn.ž č (Po cesta) Poštenr-ga c!J:i p osim naj j" v mlekarni ali v upr :i Jutra prot' n--! gradi.	3531-37
j URA DNTCA c^osl po te-n'.-gi uv devneg n:ijd te-; 1 j2, Ci ji vrne njen edi ni de'nik. poz bijen v čakalnici dr. Schrotta dna IO. febr Dežnik J I svilen, Vinske barve s svetio sivim črt m m z ok-oglo. Ireno. 5V»-j ;'o-up.;no k'juko Dež-i nik oddajte pri blagajn i T3''D palača b tli-« ; -SI- vije«.	3555-37
torbic ic ži miek:i
da
K^EMATOGEAFl
Predstave ob 16. in Ifi
KINO SLOGA: »Nedolžna lii-b'ca«,
KINO UNION. »N. darovanje sledi« — Vlktrr
Staal Ou«tav D» ssi. Tra ike Lauterbach. KINO MATICA: »Pasti dnev:«
t Umrl je naš ljubljeni mož ln oče
VLADIMIR VIDMAR, strojni stav«, Pokopal' ga bomo ta p?!tek ob 15. url lz Epiošna bolnice k Božjemu grobu v Stepanjo vas.
Ljubljana, 14. februarja 1945. Žalujoči: MARIJA, žena; MATO, MIRKO, sinova.
r Zapustila nas je naše predraga
f	JOSIPI NA KO MAC
roj. DO MIN KO Pogreb se je vrši! 1. t. m. v Gorici.
Rodbini KOMAC ln DOMINTCO
t Naznanjamo žaloftno vest. da Je preminul« naša dobra mamica in prijateljica, gospa
BATY JUVANCIČ-ORA2EM Pogreb bo v četrtek 15. t. m ob 9. uri z Za«, kapele sv. Jožefa k Sv. Križu. LJubljana, 14. februarja 1S45.
Žalujoči sinček MARJAN in prijateljice.
ZAHVALA. Vsem. ki ste z nami sočustvovali lit spremili k večnemu počitku našo zlato marup, go, FANI POGAČNIK kavarnarko in gostilničarko stotera hvala. Posebna zahva'a g. dr. Neubergerj-a za časa zdiavijenja njene bolezni. Maša zaduSa a bo v sredo 21. t. m. ob 7 url v cerkvi Marijineg» Oznanjenja.	Žalujoči ostali.
ZAHVALA vsem, ki ste z nama sočustvovali ob nenadomestljivi Izgubi ljubljenega moža in očeta, gospoda
LORAR IVANA
mu poklonili cvetje in ga spremili do prezgodnjega g;oba. Iskrena hvaia vodstvu m utlužben-stvu Rižarne, predvsem ra šefu g. Trudnu ea njegovo požrtvovalnost ln pomoč.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto dn» 17. t. m. ob 7. url v cerkvi sv Cirila ln Metoda. Ljubljana, 14. februarja 1945.
Žalujoča žena in hčerka.
t-lii die sJcnr.uieitunK za uredn>štvc Milan Ssdnek - Pür den Herausgeber za izdajatelja: Stanko Vlrant - Für Narodna tiskarna sa Narodno tiskarno: Fran Jeran - Für den Inae« raten te 11 1 aa tnseratnl del: LJubomlr VolčtA,