j— Komintentom banke ponujamo: SLOVENIJA JE MLADA.VOLI ZANJO! SKI BANKA D.D. Murska Soboto, 12. noranbra 1992 • Leto XIIV • Št 45 • Cena 65 SIT Kako bomo volili v str3 državni zbor POLJOOP8KRBA KXfZIEW> kolesa'!^'*/ VREME :)^e poti vodijo ; I lovišče str. 4 Čigavo bo petrovsko Traktorji ZETOR in SAME 35/4 po ugodnih cenah. Ob koncu tedna bo suho in hladno, v nedeljo pooblači-tve s padavinami. trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21048 Vestnikov koledar 12. november, četrtek, Joza-fat 13. november, petek, Stanislav 14. november, sobota, Nikolaj ZDRUŽENA USTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije - ugodne obrestne mere za depozite in avista devizne vloge ter njihovo neomejeno dvigovanje - ugodni limiti na tekočih računih In žiroračunih - ugodna potrošniška posojila za različne namene Čestitamo ob svetovnem dnevu varčevanja! 15. nov« noer, nedelja, Polde 16. november, ponedeljek, Otmar 17. november, torek, Elizabeta 18. november, sreda, Roman Pregovora Elizabeta na belem konju prijezdi. Če je na Martina lepo, bo za tri dni sneg Po pravico v Rim Sveče na razknškem pokopališču Še niso prav dogorele, že je tamkaj vzplamtela nova iskrica. Dva dni po dnevu mrtvih je namreč nepričakovano prišla novica, da so predstojnice iz reda Hčere Marije pomočnice (Don Boskove salezijanke) iz slovenske province postavile redovnico Vido Žabotovo iz Razkrižja pred dejstvo, da mora takoj prenehati s poučevanjem verouka v slovenskem jeziku ali pa naj izstopi iz družbe. Njeno delo naj bi bilo politično, protizakonito in uperjeno proti hrvaškemu narodu, hrvaški cerkvi in domačemu župniku Stjepanu Slavičku. Do te zahteve pa je prišlo na pobudo slovenskih škofov, ki so izrazili zaskrbljenost zaradi delovanja sestre Vide na Razkrižju. Zakaj presenetljiva novica? Marsikomu se zdi takšen razplet dogodka čuden in krivičen. Mar ni bilo dosedanje delovanje hrvaške cerkve v razkriški župniji uperjeno proti slovenskemu narodu, saj je bil slovenski jezik ves čas podrejen? Glede na vse to se je sestra Vida odločila, da bo odšla po pravico in na .zagovor1 v Rim, z njo pa so odpotovali (na pot so šli v nedeljo) še predsednik IS SO Ljutomer Ludvik Bratuša, tajmlt KS Razkrižje Stanko Ivanušič in 5 članov Odbora za zaščito faranov. Do sklepa redakcije se še niso vrnili, zato bomo o tem lahko napisali kaj več prihodnji številki Vestnika. J. G. Zdaj zdaj se dvigneva in začneva mešati sneg. Čas je pravi in razpoloženje tudi. Dovolj je bilo vsega to leto na tej zemlji. Pa suša je bila huda. »Ej, sosed, kaj vidiš tam na tvoji strani?« »Politično levico, kaj pa drugega. Pa ti?« »Politično desnico, kaj le.« »Kakor pa pomnim v svoji stari glavi, bi morala biti tudi politična sredina, mar ne.« »Saj je še vedno, samo da ne ve, če naj bo levo ali desno od sredine.« ii Ai* »Ah da, to je hudič, to. Pa kako misliš, kako bo kaj na volitvah, kateri bodo zmagali?« »No, to ti pa lahko z gotovostjo povem. Zmagali bodo... roooam, roo-oam... (hrup mimo vozečih avtomobilov, zaradi katerega ni bilo mogoče slišati’ prerokbe starega krokarja)«. NA 12-MESEČNO ODPLAČILO Poleg pologa je mesečni obrok le okrog 1.500,00 tolarjev. V prodajalnah TEH-NOPROMET M. Sobota. v KOLESARJU Beltinci in v drugih prodajalnah s tehničnim blagom. VELETRGOVINE b ti volitvami, temi kandidati, temi volilnimi zakoni in kampanjo nam bo vzeto še zadnje sistemsko ^išče, v katero srno se Še lahko zatekali in v katerem ^ko skrivali, ko nas je zabolela tako imenovana ^a/ bo, kar bo. relativne blaginje, ki jo je na svoj samouprav-zagotavljat padli režim, smo imeli svetovnozgo-^1^° Nemško zatočišče. Ko kaj ni bito po meri naše t/uK^ samozavesti, kar je po drugi strani pomenilo, ., miacijska in komparativna blokada z razvitim sve-lokovala, smo rekli, da je to zgodovinska krivica, ki slovenski narod, 41 da nikoli v zgodovini ni živel ^'pio £e smo v slabši, če zaostajamo, je to Se nam. je godila zgodovinska krivica. ^‘i^ekonomski razlogi in na tej osnovi opravičita so a samo »dograjevanje in nadaljnji razvoj«. Gospo-da je že dober, samo zaživeti še mora, tn bo lra>t> Politični sistem je participativen in sploh stimu-’ Povrhu pa gre za originalen svetovni eksperiment. Prvi korak > So se ekonomski razlogi kot opravičila-za jo, da v korak z razvitim svetom«, umaknili čisto er, ^P^iemskim. Zaostajamo, ker politični sistem ni do-1 Sl pametno vedno znova izmišljati kaj novega, , 'a)e Že odkrila najmanj slabega od vseh slabih politič-k^eniOt,> zato je čas, da spremenimo politični sistem. »j/V) )e potrebno spremeniti tudi državnostsiemski krj/ kopiti iz Jugoslavije in si dokončno pridobiti dr-^t^.reno$t- . . smo vse to, bilo je prav in bili so dnevi in bila " Prvih dni. Skorajda bi se lahko reklo, da smo bili '' N $e nekaj sistemskih slabosti, ki so nas še ^‘tir * vsem Žametnim, sestopnim in »razmeroma h 'i ■ sistemskim spremembam kot v nekakšni žilavi šapredenosti držali proč od tistega dela sveta, SVOF najglobji, najbolj patetično afektirani & *rien°sti spadamo. Kajti gospodarski sistem Še na državni lastnini in politični je še vedno po socialistični. Skupščina še ni parlament in še ni tržno. Nje J”0 tukaj. Tukaj so kandidatne liste. In na njih Živi Vef sistem. Obračajte tako ali drugače, to je živa VZ;' * eSa naroda, vsa sistemska opravičila odpadejo. Purlament in z ukinitvijo poslednjega poli-'""kega razloga bo v naslednjem bližnjem koraku gospodarsko-sistemski razlog - če se to ne bo ?' >ei' za časa zdajšnjega najvišjega predstavnt-' ondidatnih listah je zapisana čutna in neposredna Nj ’?Sa naroda, njegov kadrovski obseg: bog je delil in 1 Presodi ŠTEFAN SMEJ ElM stran 2 aktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Na uradnem obisku je bil državni minister v nemškem zveznem ministrstvu za gospodarsko sodelovanje Hans Peter Repnik. Osrednji namen njegovega obiska je bil podpis sporazuma o finančni pomoči za ustvarjanje eksistence in poklicno vključevanje kvalificiranih delavcev Republike Slovenije. ■ LJUBLJANA - Na dvodnevnem obisku je bil avstrijski zvezni kancler dr. Franz Vranitzkv. Pogovarjal se je z Milanom Kučanom in dr. Janezom Drnovškom, s katerim je podpisal sporazum o zračnem prometu med državama. Sicer pa sta obe strani izrazili podporo glede večjega vključevanja Luke Koper v avstrijsko mednarodno trgovino. Avstrijska stran je obnovila ponudbo za sofinanciranje nekaterih energetskih projektov. Vranitzky je obiskal še Slovensko Bistrico in Maribor in tamkajšnjim begunskim centrom izročil pomoč avstrijskega Rdečega križa. Visokemu avstrijskemu gostu so izročili pečat mesta Maribor. ■ LJUBLJANA - Poslanci slovenske skupščine so obravnavali lastninsko preoblikovanje podjetij. Delo sta v predvidenem roku končala le zbor združenega dela in družbenopolitični zbor, medtem ko je moral zbor občin zaradi nesklepčnosti sejo prekiniti. Poleg tega so bili poslanci pred dilemo, kateri zakon o vladi uvrstiti na dnevni red. Končno so se odločili za predlog skupine poslancev oz. Bučarjev zakon. Drugi dan zasedanja pa je bil nesklepčen družbenopolitični zbor, kar postaja že kronična bolezen. ■ LJUBLJANA - Na povabilo predsedniškega kandidata LDS dr. Ljuba Sirca je bil na dvodnevnem obisku v Sloveniji dr. Anatolij Čubajs, podpredsednik ruske vlade in minister za privatizacijo. Prav tako na povabilo dr. Sirca je prišel grof Otto von Lambsdorf, predsednik Liberalne internacionale. ■ HRUŠICA - Begunski zbirni center bo razseljen. 242 pribež-nikov se bo moralo preseliti v Škofjo Loko, Mežico, Postojno, Mursko Soboto in Ljubljano. To je dejal direktor Urada za priseljevanje in begunce Renato Krajnc na tiskovni konferenci. Begunci, ki se ne bodo hoteli preseliti v ustreznejše centre, lahko izgubijo begunski status ■ LJUBLJANA - Vse dosedanje informacije o vas so pozitivne in Slovenija se mi zdi idealna kandidatka za članstvo v Svetu Evrope, je ob koncu svojega dvodnevnega obiska povedal predsednik parlamentarne skupščine SE, španski socialist Miguel Angel Marti nez. Po njegovih besedah bo Slovenija že maja prihodnje leto postala članica Sveta Evrope. ■ BLED - Tu je potekal tridnevni seminar Slovenija in begunci, ki ga je pripravila vrsta naših in mednarodnih organizacij ter ustanov. Namenjen je bil strokovnjakom in prostovoljcem, ki delajo v begunskih centrih in bodo sodelovali pri projektu Psihosocialna pomoč beguncem in njihovim otrokom. ■ LJUBLJANA - Inšpektorji SDK-ja so temeljito pregledali finančno poslovanje 9 ministrstev in ugotovili nekatere nepravilnosti. Največje naj bi zagrešil prejšnji pravosodni minister dr. Rajko Pirnat. Vranitzky na obisku Dvodnevni uradni obisk avstrijskega kanclerja dr. Franza Vranitzkega v Republiki Sloveniji je prav gotovo zelo pomemben državniški dogodek, saj ima naša država s sosednjo Avstrijo nadvse razvejene stike, tako gospodarske kot politične. Po lanski osamosvojitvi Slovenije je to prvi uradni obisk avstrijskega kandetja pri nas. Z Dunaja piše Vieimale: še en filmski festival i, 't tu ■ BONN - Predsednik slovenskega parlamenta dr. France Bučar je bil na obisku v nemški zvezni deželi Hessen. Gre za prijateljski obisk v deželi, ki dobro sodeluje s Slovenijo. Naša parlamentarna delegacija se je v Wiesbadnu s poslanci in voditelji posameznih frakcij v deželnem parlamentu pogovarjala predvsem o odnosih med parlamentoma in možnostih za poglobitev vsestranskih, zlasti še gospodarskih stikov. ■ BRUSELJ - ZDA so zaradi zastoja v pogajanjih z Evropsko skupnostjo o liberalizaciji svetovne trgovine v t.i. urugvajski rundi Evropi napovedale pravo trgovinsko vojno. ZDA nameravajo obremeniti uvoz iz držav ES kar z dvema milijardama dolarjev carine. ■ PRAGA - Na 17. zasedanju odbora visokih funkcionarjev konference o evropski varnosti in sodelovanju so sklenili, da t.i. Zvezni republiki Jugoslaviji Še vedno ne dovolijo sodelovanja v ustanovah konference Sprejeli so tudi sklep o ustanovitvi posebne komisije, ki bo spremljala volitve v Srbiji in Črni gori, napovedane za 20. december. ■ PEKING - Francoski zunanji minister Dumas in predsednik vrhovnega narodnega sveta Kambodže princ Norodom Sihanuk sta se pogovarjala o prihodnosti Kambodže. Dvodnevnih pogovorov so se udeležili tudi predstavniki kamboških strank, OZN-a in pariške mirovne konference, kar naj bi prispevalo k nadaljevanju mirovnega procesa v Kambodži. ■ MOSKVA - V Rusiji so le maloštevilni ljudje zaznamovali obletnico oktobrske revolucije. Gre za državni praznik, ki so ga ohranili kljub padcu komunizma. Na trgu oktobrske revolucije se je zbralo približno 20 tisoč ljudi, ki so pozivali k strmoglavljenju vlade in obnovi socializma. ■ NEW YORK - Varnostni svet OZN-a seje strinjal, da je treba okrepiti tudi vojaško navzočnost svetovne organizacije oziroma njene misije v Angoli. Spopadi med privrženci oblasti in uporniki so zahtevali najmanj 1200 življenj. ■ WASHINGTON - Novoizvoljeni ameriški predsednik Bill Clinton je izjavil, da šo Američani glasovali za nov začetek. Ocenil je. da je njegova prepričljiva zmaga pravzaprav poziv za preureditev ameriškega gospodarstva. Povedal je tudi, da bo uradno prevzel dolžnost ameriškega predsednika 20. januarja prihodnje leto. ■ WASHINGTON - Na ameriških volitvah so glasovali tudi o novem senatu. Clintonovi demokrati bodo imeli poslej 21 od 35 mest v senatu, medtem ko so v predstavniškem domu dobili demokrati 203 mesta, republikanci pa 147. Pomembno je tudi, da so demokrati dobili 8 od 12 guvernerskih mest v posameznih ameriških zveznih državah. ■ BRUSELJ - V diplomatskih službah zveze Nato so potrdili, da njihova letala-z madžarskega zračnega prostora nadzorujejo razmere na nebu nad BiH oziroma spoštovanje sklepa varnostnega sveta o prepovedi vojaških poletov nad tem območjem. ■ PRAGA - Umrl je vodja t.i. praške pomladi in nekdanji predsednik češkoslovaškega parlamenta Aleksander Dubček. 71-letni Dubček je umrl za posledicami prometne nesreče, ki jo je doživel 1. septembra letos. Po nesreči so ga trikrat operirali, vendar je bilo njegovo zdravstveno stanje vseskozi kritično. S SKOPJE - V starem delu makedonskega glavnega mesta, je prišlo po veliki akciji policije proti nedovoljeni trgovini do neljubih dogodkov, v katerih so bili ubiti 4 ljudje, 30 pa je bilo ranjenih. V spopadu med približno 2 tisoč Albanci in policijo so uporabili orožje in solzivec. Demonstranti so na pripadnike makedonske policije streljali iz bližnjih hiš. Ne gre prezreti, da je naša država z velikim zadovoljstvom in simpatijami pričakala avstrijskega zveznega kanclerja. Navsezadnje prihaja iz prijateljske sosednje države. ki ji Slovenija med drugim dolguje tudi zahvalo za njeno aktivno podporo ob lanskoletni vojni in poznejših prizadevanjih za mednarodno priznanje. Kancler Vra-nitzky je znan kot izrazit pragmatik, kar se je navsezadnje jasno pokazalo tudi pri avstrijskem priznanju Slovenije, ko je v nasprotju z nekaterimi drugimi avstrijskimi politiki vztrajal pri avstrijskem priznanju Slovenije hkrati z drugimi evropskimi državami. Sam je prepričan, da je bilo to edino pravilno in koristno. Med Avstrijo in Slovenijo v tem trenutku ni bistvenih nesoglasij, pač pa vrsta vprašanj, ki nastajajo med dvema sosednjima državama z izrazitim sodelovanjem. In ta vprašanja bo treba reševati in rešiti v obojestransko zadovoljstvo. To velja zlasti za gospodarske odnose. Vedeti je namreč treba, da je Avstrija drugi največji gospodarski partner Slovenije Pri tem žel nekateri ugotavljajo, da gospodarski odnosi med obema državama v zadnjem času nekako stagnirajo. V interesu obeh držav pa je najbrž, da se to sodelovanje spet pospeši Kot je bilo pričakovati, so med pogovori z dr. Janezom Drnovškom posvetili največ pozornosti vrsti konkretnih možnosti za nadaljnji razvoj že zdaj uspešnega in vsestranskega sodelovanja med obema državama. Gre predvsem za naložbe v energijo, še posebej v termoelektrarno Šoštanj, verigo savskih elektrarn, pa tudi za vprašanje jedrske centrale Krško. Na-‘ dalje so se dogovorili za sodelovanje pri gradnji prometne infra- strukture. kjer je poudarjena gradnja cest, in Luke Koper. Odprte pa so bile tudi razne možnosti za sodelovanje na finančnem področju, pa tudi v šolstvu, izobraževanju, podjetništvu in podobnem Srečanja z najvišjimi predstavniki Slovenije so pokazala, da je šlo za izrazito delovni obisk, pri čemer so bili v ospredju gospodarsko sodelovanje, medsebojni politični odnosi, pa tudi izmenjava pogledov in stališč o krizi na Balkanu, o evropskih kriznih žariščih in o drugih političnih vprašanjih širšega pomena. obiti pa niso mogli tudi manjšinske problematike Tako bo avstrijska vlada v svojem proračunu povečala sredstva, namenjena manjšinam, od sedanjih 22 na 38 milijonov šilingov. Seveda pa ni nepomembno tudi dejstvo, da bo Avstrija kot članica Efte že prihodnje leto članica skupnega evropskega gospodarskega prostora, do leta 1995 pa najbrž tudi članica Evropske skupnosti oziroma Evropske unije. Njena podpora pri prizadevanjih Slovenije za vključevanje v evropske integracije bi bila seveda tudi za nas več kot-dragocena. Ce torej strnemo razmišljanje o nedavnem obisku avstrijskega kanclerja dr. Franza Vranitzkega v Republiki Sloveniji, se ne moremo otresti občutka, da gre za zelo pomemben državniški dogodek. ki bo še bolj poglobil že itak vzorne in prijateljske odnose med državama. Potemtakem ne gre zgolj za protokolarno državniško srečanje, ampak za koristno poglobitev stikov na različnih področjih družbenega življenja. Ob političnih odnosih ki so na zelo visoki ravni, so s tokratnimi pogovori odprli še precej novih poti MILAN JERŠE Prebivalci najbolj neodvisne republike južno od Dunap / pojmu Dunaj v svoji podzavesti nosimo spomine na Cankarja, m' ga na tamkajšnji tehniški univerzi spomnijo predvsem kot . preveč marljivega študenta strojništva, na Prešerna, ki je W srčne bolečine zaljšal z verzi ier lajšal z dobro kapljico, pa tudi K , mesta, kjer secesijski Plečnik nikoli ni mogel postati glavni cesarskega dvora. Toliko o frustracijah iz podzavesti. Za zavest nam v g13/'/ poskrbijo turistične agencije ter nadobudni turistični vodniki, nas vodijo po dunajski španski jahalni šoli, nam pokažejo M’ novo cerkev in nas na kraju še zasladkajo z Sacherjevo10/'’ v hotelu Sacher. Dunaj, mesto v ritmu »Wienerwalzerja« ples/ lipicancev in »odkačeno« pisanih stavb slikarja Hundert^5™'’ mesto klasičnega in v zadnjem času tudi (post)modernega i®”1’ nja. pa tudi mesto stotih gledališč in vsaj petdesetih kinodvora ■ Na Dunaju kot eni od prestolnic Srednje Evrope so kinodv«^ polne vsaj toliko kot v Ljubljani, ki je sicer tudi ena od pre* Srednje Evrope, a v vsakem primeru bolj polne, kot kino »P !, v Murski Soboti, ki si tudi prizadeva postati eden od subcentrov na velikokrat poudarjeni srednjeevropski • ie| Vendar ostanimo raje na Dunaju, kjer imajo Dunajčani P' n čudovito erotične navade »hoje v posteljo po ogledu vsaj dobrega filma tedensko«, tudi vsakoletni filmski festival. Na Viennalu, kot osrednji filmski dogodek tukaj že imenujejo, je bilo med 16. in 26. oktobrom predstavljenih filmov. Da se vam pocedijo sline, naj omenim predvsem^ slehernemu filmskemu fanatiku sveti rezijski imeni. Gospod No«? je po »Sobi z razgledom« in »Maurice« z najnovejšim ’ , govno znamko staromodnega flaira zavitega filma »Howan® že tretjič posegel po literarni predlogi Angleža Forsterja r • »La vie de boheme« režiserja Akija Kaurismakia pa lahko P _ samo, da je delan po isti literarni predlogi iz leta 1846. kd h » narejena tudi znamenita Puccinijeva opera »La Boheme*- \ mu za prikazovanje verodostojne sivine pariškega klos* ■ miljeja ni bil potreben sivi filter na kamen. Poleg osrednjega programa so si organizatorji festival še nekaj programskih sklopov, od katerih omenjam P1"^-izčrpno retrospektivo filmov Roberta Bressuna ter sklop- '■ van »Box-Kampf-Kino«. ki se posveča boksarskim film0/■ j vomno zanimiva zamisel, ob čemer pa organizatorji v eseju poudarjajo, da jim pri sestavljanju boksarskega -‘-v-za prikaz avtentičnosti boksanja, marveč za sliko boksa koi ■ Tudi nekaj dokumentarcev ah pa kvazidokumentarcev je |t. ogled na Viennalu Vsaj kot zanimiv poskus, če že ne uspešnice .predstavlja med njimi nedvomno postavitev zn knjige harvardskega profesorja Stephena Hawkingsa ^jna kovina časa« na filmsko platno, In ker je avtor glasbe Philipp Glass za režiserja m scenarista Errola Morrisa sp1" več ne vpraša. Ob dunajskem Viennalu se nam samo po sebi posta*// nje, koliko so takšni filmski festivali dejansko vredni t3gren kakor za koga, v svetovnem merilu bolj malo Najve ^jšnji3 dogodek v dunajskem mestecu Peyton seveda zanima Tjturl’1 kulturno, pa tudi gospodarsko in politično sceno Domači j, ju delavci so se zopet enkrat pokazali na vsemogočih Ot*' ^^0-zakuskah v čast festivala, politiki pa upajo, da potnem nje filmskega festivala eno od možnih poti iz Srednje * EVr°P° nCtHORVA ANDREJ J Tli % s a Ki l'l 5 p s, N tč v n K L A« S Ig h Pomurci »okupirali« Madžarsk0 Prekmurci in Prleki imamo žilico za nakupovanje. Morda je to posledica naše obmejnosti, saj hitro zavohamo, kje je kaj ceneje. Bili so časi, ko smo drveli v avstrijsko Radgono, hrvaški Čakovec, zadnje čase pa je aktualna Madžarska, konkretneje: Četrtkov semanji dan v Lentiju. Po polžje proti meji Spodaj podpisana sva se zapeljala proti mejnemu prehodu bolj zgodaj. Pa od hitenja nisva imela korist, kajti v Dolgi vasi sva naletela na kolono vozil. Mudilo se nama je in zdirjala sva proti meddržavnemu prehodu v Pmcah. Tudi tu kolona vozil. Večina med njimi je bila novejša, zato sva medtem, ko sva Čakala, komentirala: Je res potrebno, da tudi tisti, ki se vozijo v mazdah, fordih. oplih. BMW-ejih... potujejo čez mejo zaradi poceni nakupov. Zedinila sva se, da imajo vse to. kar imajo, morda ravno zato, ker vsak tolar, preden ga izdajo, večkrat obrnejo oziroma pretuhtajo, ah ne bi morda dobili zanj kje drugje več. Pomurci »okupirali« Lenti Dan je bil deževen, kljub temu pa se je zlila v Lenti množica ku pcev. Največ, kakih 90 odstotkov, jih je imelo na tablicah štorkljo in žitni klas. To so bili Prekmurci. Tudi iz drugih dveh občin (Ljutomer in Radgona), kjer imajo na tablicah občinske grbe, je bilo veliko avtov Potem, ko sva našla parkirni prostor, sva stopila na tržnico. Čeprav je še vedno deževalo, se niso dali ne prodajalci in ne kupci: prvi so vztrajali pod svojimi platnenimi strehami in ponujali vlago, drugi pa so se »sprehajali« med stojnicami, držali v eni roki sok 40, 3 kilograme pralnega praška 599. detergent za posodo 140, rola »sekret« papirja 15, kos mila 25. mehčalec za perilo 200, zobna pasta 40 forintov. Pri artiklih, kjer dežnik, v drugi pa cekarje, torbe, vrečke., m kupovali: zimske tople plašče »za vso družino«. »Širi-kaše«. spodnje dolge hlače za tiste moške, ki se ne bi radi prehladili v jajca, in tako naprej. Počem je »žajfa«? Če bi se dolgo potikala med stojnicami, tedaj bi potrebovala take hlače tudi midva. Pa sva rajši zavila v blagovnico ABC, ki pa ni Pomur-kma. in poiskala namestnico poslovodje Istvani Maie. ki si je našla hipec časa za naju. Zapisala sva si nekaj cen artiklov, ki jih objavljamo v naši potrošniški košarici. Pa jih primerjajte z našimi! Bel kruh 39 forintov, mleko 26. jajce 9. lonček jogurta 13. pol kilograma skute 59. surovo maslo (250 gramov) 23, pariška salama 160. sol 31. poi kilograma testenin 44. riž 62. jedilno olje 86. kis 50, sladkor 55. moka 31. kava 320, 7-decilitrski ni navedena mera, sra mišljena kilogram ali liter. Če ste dober nakupovalec, po tem je z valutnimi transakcijami menjalno razmerje tolar : forint 1:1. Zapisane cene v forintih so potemtakem (lahko) tudi tolarske Preden sva se gospe zahvalila za cenovne informacije, nama je še povedala (kar je sicer tako in tako znano), da kupujejo »Jugoslovani« največkrat živila. Torej znano pik salamo (zmanjkala je, a midva sva eno vendarle dobila), potem sir. testenine. pijače.. Največja »gužva« je ob Četrtkih. ko je semanji dan In ker je bil tedaj četrtek, so naši kupci »navalili« v vse trgovine z živili, zlasti pa v omenjeno blagovnico, in kupovali kot nori. Sit ne moreš biti gol Človek pa ne živi samo, da bi jedel in pil. ampak se mora tudi oblačiti (šele potem lahko filozofiraj , zato sva pokukala še v trgo- ■ .1,^ vino z oblačili- '1,„i' / otl gneča, zato sva si ■it 1Jt-nico: dolg- žen v ^li jo 9 -'fo 1 5im trkHkr I'1"/ 1 šiite, dn 'l»dUi moške obleke n‘ ^„1**!^ uvožene bunde i k' ali l »;!■ na oko) pa so ; ■ .t] * r Kupila msva m-skem sva tula veda znova stop"- na J plačala za dve tofob0 v steklena ko’arca- rojil( nas stane 133 «9pp N.i^l,.h v Lentiju (boe « za polovico nizp jrup Skih (bog ve, ■ K’ J Popihala pn Škoda, da je " turoben, p3 še globlje «anal'z . z1/. pa res, da je.... ib' ... iz zahodnih m »odkrila« tudi n ’ j^rn"1 „8- / vm1C. ki usp^iin nedavnim drž. c, bilu vcC vhimu- butelj *pul nu«? Ll \ šemu cariniku Pa pjjil* ral. k.Tpelieva^ uio sva dalje vsak pn? ' n? ’ p F- 'VuJCfU 4ku'u D jr S r> J ir gntcjia vsebin1’ danes^nama Foto* . J* N 1. 1 >2 ^ik, 12. novembra 1992 stran 3 aktualno doma Volitve 92 - državni svet KOLUMNA Štefan Smej Političnem režimu, ki se mu je uradno reklo pluralizem ^Pravnih interesov, smo imeli tridomno skupščino, najvišje ^odajno telo je imelo tri sestavne dele. Poetičnih interesov, ki so se, vsaj po prvih svobodnih J" 'h' ko je nastopit dejanski pluralizem političnih volj, spopri-''družbenopolitičnem zboru, so bili na raven najvišje /J^osti povzdignjeni še lokalni interesi v Zboru občin (oziroma “ta krajevnih skupnosti na občinski ravni) ter interesi proiz-noraenkla*ure v zboru združenega dela. Nova skupščina, . poslej imenovala parlament, bo dvodomna. Imela bo svet in državni zbor. Medtem ko so bili doslej vsi trije ' tnakopravni in so skupaj tvorili zakonodajno telo, zaradi * tridomni skupščini tako nategujejo z usklajevanjem odločitev, bo po novem imel zakonodajno moč samo wiiu * zb°r> k* j« pravzaprav nekakšno nadaljevanje družbeno-zbora. - predlaga državnemu zboru sprejem zakonov; - daje državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti; - zahteva, da državni svet pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča; - zahteva razpis referenduma; - zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena. Če državni zbor tako zahteva, mora državni svet izreči mnenje o posamezni zadevi. ow,,?avnern zboru bo 88 iz-'h Poslancev, ki jih kan-। Politične stranke in po v aVni^ in t rs*e narodne skupnosti. 'P* je državni svet? ^(j^Prostejši odgovor bi i 2druž'tev zbora občin Vij3 združenega dela. Do n° nai"e*a- kako se izbi-( ^stavniki v državni >;./ Primerjava velja. V dr-^[t/Vetl1 bodo zastopniki i gospodarskih, po* h °kalnih interesov in j tet,, omenjena zbora se r “ omenjena zoora se S, 0 ln izbiralo oziroma P° *okalnem in pro-’~ka lnteresnem načelu. ^Ji^ Pa ie v tem. da je dr-U. 5' manjši od državnega h^nL6--*30 40 članov, nje-kc'ja Pa je svetovalna. \ nse uporablja tudi ime člane pa bomo « ‘SVetniki ali senatorji. . do Bavarske " senat pomeni »svet \ «LS V^er se misli svetoV, *uPma izkušenih ljudi. so imeli v antiČ- t 1 w imen v aiiuc-S'XnajPreJ ie štel I0°' JeZ, od časa vladarja Pa cel° flanov-llt»y obdobju se je se-S-^Poznavalo po tem, J ,11 na tunikah purpurni ' ■ . j clavus). Za sena-kil izbran tisti, ki Si i, cs,vo v Italiji, od S i' i^rii naprej pa je bil " Premoženje, ki je '(l večje od vrednosti i Stercev- Senatorjem a 'toa.eP^dano ukvarjanje rokodelstvom, JiJJratka z pridobitno . • > Moč antičnega se-njegovi avtori-^iu"'1 /nu ni zagotavljala ZaPovedovainih pri- ^njih parlamentarnih v l JI F f f r Ko bo ta številka Vestnika izšla, bodo kandidati že lepo in gladko znani, do tega trenutka pa nam je z mujo uspelo slišati, da naj bi v osipi volilni enoti na volitvah v državni svet (Ormož. Ljutomer. Gornja Radgona, Lenart) kandidirali Andrej Hrastelj, Ljubo Jekel. Peter Kreft, Miro Steržaj.. Sodeč po nedavnih izjavah enega od kandidatov. ki je napovedoval bolj strojene »personalne tmtje«. kar bi v idealnem primeru pomenilo dva oziroma tri kandidate — dva. če bi se desrt in levi blok poenotila za vsak po enega, tri, če bi tudi sredinci nastopili z enim kandidatom - se stranke niso mogle dogovoriti. Kateri blok je manj enoten, iz navedenih kandidatov ni mogoče sklepati. V 11. volilni enoti za volitve v državni svet (Lendava. M. Sobota), bodo menda kandidirali Rudi Cipot, dr. Jože Magdič. Jože Tu«. Jože Tempa Zdenka Vidovič. Manj enotnosti je pokazal levi blok, ki mu dr Magdič stoji sam nasproti. Še nekaj kandidatskih drobcev za volitve v državni zbor. Za SKD v lendavski občini kandidira Ciril Pucko; za SPD na Goričkem Ernest Novak, v Lendavi Leon Alt; kandidati DS so Mario Cep na Goričkem, Josip Kelemea v Soboti ta na Dolinskem (5. volilni okraj), mag. Igor Šetinc v lxndavi. Za SLS kandidira Halb na Goričkem. Tivadar v 5. volilnem okraju m Špilak v Lendavi; LDS bo na Goričkem zastopal Džuban, v 5. volilnem okraju morda dr. Ludvik Horvat, v Lendavi zdajšnji minister za turizem Sirte SDSS so predstavili celotno listo za 8. vrtilno enoto na volitvah v državni zbor: Franc Koren kandidira v Lendavi, mag. Miran Luci. Milan Krajnik in dr. Miroslav Luci v Ptuju. Ivan Pertak v Ljutomeru. Drago Šiftar na Goričkem, prof. Vladimir Komani« v 5. vrtilnem okraju. Franc Kuhar v Gornji Radgoni. Avgust Zavemik v Lenartu, Janos David za madžarsko manjšino v občini Lendava in M. Sobota. ŠSM sistemih, v deželah z dvodomnim sistemom, je senat tako-imenovan »prvi zbor parlamenta.« V zveznih državah (ZDA, Avstralija) je senat federalni zbor, v njem so zastopane posamezne države oziroma zvezne enote, po drugod pa je senat regionalni zbor in so v njem zastopani depart-. maji, province ali regije (Francija, Belgija, Kanada. Italija). Navadno je sestavljen proporcionalno. V Nemčiji ni senata, razen na Bavarskem, v deželi po kateri smo se mi pri našem državnem svetu zgledovali. V bavarskem senatu so zastopniki socialnih, gospodarskih, kulturnih in občinskih interesov. Moč senatorjev Po ustavi so pristojnosti državnega sveta naslednje: Kovačnice senatoijev Član državnega sveta ima imuniteto, tako kot poslanec državnega zbora, funkcija je častna, ima pa senator pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije, pa tudi do povračila stroškov, ki so nastali ob opravljanju funkcije. Senator ne sme biti istočasno tudi poslanec. Če smo prej rekli, da je državni svet združitev zbora občin in zbora združenega dela, potem lahko v tem smislu njegove člane delimo na lokalne in interesne senatorje. Lokalni senatoiji Do 6. novembra so morale biti vložene kandidature za volitve članov državnega sveta, in sicer tistih svetnikov oziroma senatorjev, ki bodo v svetu zastopali lokalne interese. Naša država je za volitve razdeljena na 22 »lokalnih skupnosti«, toliko je v državnem svetu tudi predstavnikov lokalnih interesov, ki se volijo v 22, volilnih enotah. Volilne enote za volitve v državni zbor in državni svet torej niso iste, za zbor jih je 8, plus dve za italijansko in madžarsko narodno skupnost. Desni breg Mure za volitve v državni svet je v 8. volilni enoti in obsega občine Ormož, Ljutomer, Gornjo Radgono, Lenart, s sedežem volilne enote je v Ljutomeru. I evi breg Mure je 11. volilna enota, sestavljata jo lendavska in soboška občina, s sedežem volilne enote v M. Soboti, Zakon pravi, da se za volitve senatorjev, ki zastopajo lokalne interese, v vsaki volilni enoti oblikuje volilno telo, ki ga sestavljajo člani predstavniškega organa lokalne skupnosti, če gre za volilno enoto na območju ene lokalne skupnosti, oziroma izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti, če volilna enota obsega več lokalnih skupnosti. Ob Muri so volilne enote za svet sestavljene. Interesni senatoiji 6 članov državnega sveta - predstavnikov negospodarskih dejavnosti volijo: enega univerze, visoke in višje šole; enega poklicne organizacije pedagoških delavcev; enega poklicne organizacije raziskovalcev; enega poklicne organizacije kulturnih in športnih delavcev; enega poklicne organizacije zdravstvenih delavcev; enega poklicne organizacije strokovnih delavcev na področju socialnega varstva. 4 člane državnega sveta volijo predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, ki jih volijo zbornice, združenja zveze in druge organizacije v katerih se združujejo kmetje, obrtniki tisti, ki opravljajo samostojne poklice. Po 4 člane imajo v svetu tudi delodajalci in prav tako 4 delojemalci. Izvolijo jih ustrezna združenja. Na primer, gospodarske zbornice, in združenja delodajalcev volijo senatorje delodajalcev, sindikati pa predstavnike delojemalcev. Senatorje lokalnih interesov bodo volili 6. decembra, ostale pa 10. decembra. V. OSREDKAR Ker vino je ... Z vinom je tako kot z vsako zgodovinotvomo rečjo. Dva obraza ima. »Od dobrega vina je dobro kri, dobra kri povzroča dobro voljo, dobra volja daje dobre misli; dobre misli delajo dobra dela, ki peljejo v nebesa. Sledi, da vino vodi v nebesa.« Avtor izreka je neznan. Papežu Janezu XXIII., ki se je sprehajal po vatikanskem vrtu, je dvomi kletar ponudil na pokušnjo letnik devetinpetdeset. Podržal je kozarec proti soncu, preveril cvet, poskušal temperaturo in pomljaskal. »Enrico«, je rekel, »od tegale tukaj niti kapljice mojim duhovnikom! Brali bi po pet maš dnevno.«! Ker je zdaj že jasno, da si omamna sredstva podajajo roke in da tisti, ki začnejo z alkoholom in tobakom kot sredstvom za omamljanje, prej pridejo do opija, kokaina in podobnega, kot pa tisti, ki alkohola ne pijejo. Ker pa je tudi jasno, da so stari Skandinavci svoja posvetovanja pospremljali z rednim in brezdanjim praznjenjem kup in da je Tacit pisal, da pri Germanih ni nobene sramote, če se dan in noč pije, pa sta dandanašnja skandinavsko-germanska kultura ter politika kljub temu vzorčni in samo spomnite se, da se je tod, Je ne tako daleč nazaj, o švedskem modelu govorilo kot o naši svetli prihodnosti. Ker je pijanost že biblijskega očaka Noeta privedla v neroden položaj, ko se je razgalil pred svojimi hčerami. Ker pa je tudi jasno, da nam je bog Dioniz, ki so ga že nekdaj slavili kot nesmrtnega sina umrljive matere, kot boga vinske radosti, ki v vriskajočem vesolju podira preglede med zemeljskim in nebeškim, da nam je ta bog po svojih privržencih dal mnoge lepe reči, Slovencem pa sploh vso klasično literaturo s Cankarjem in Prešernom vred. Ker se ve, daje alkohol sredstvo, ki odpravlja sram, zaradi česar drugujeta vino in prostitucija in se tudi ve, da je sanskrtska beseda »moha« (omama) sinonim za besedi »rali« in »surata« (spolna naslada). Ker pa se je že nekdaj predlagalo, da naj bi neko vrsto impotentnosti imenovali »impotentia alcoholica«. Ker je ljubezen začela zahajati v bližino pornografije in postajati javna intimna zadeva, ko so začeli vinske pivske posode okraševati z upodobitvami zakonoloma. Ker se ve, da se v alkoholiziranem stanju blebeče neumnosti, da se v njem izgublja občutek za mero in za spodobno, da se izgublja oblast nad lastnim telesom. Ker pa se tudi ve, da vino spodbuja k učinkovitosti, dobrega k dobri in slabega k slabi, kakor je vedel povedati že Lichtenberg v pesnitvi Čarobna moč vina. Ker se pripoveduje, da je neki umirajoči pridelovalec vina na smrtni postelji rekel svojemu sinu, češ da se vino lahko dela tudi iz grozdja. Ker je pivska kultura na psu, Mojster Eckhart, veliki mistik in modrijan, kt se ga iz preteklosti čedalje bolj sliši, pa je rekel; »Nikoli ne bi človek, ki je žejen m si tako koprneče želi piti vina, imel takšno poželenje po njem, če v vinu ne bi bilo nekaj božjega.« Ker je vse to tako in še drugače, ker je vino za ene živilo, za druge poživilo, za ene dramilo, za druge uspavalo, za ene strup, za druge zdravilo, ga je potrebno jemati resno. Kot močno in vplivno sestavino kulture, ki nastopa celo v evharistiji svete maše kot prispodoba za Kristusovo kri ah pa kot transubstanciacija Kristusove krvi. Zato je potrebno svet ekološko rešiti pri vinu. Če je živilo, vendar ni tako pomembno, da bi tvegali preveč, ako bi vino začeli pridelovati izključno po metodah, ki se jim reče biloško-ekološke. Brez škropljenja, brez umetnih gnojil, da bo vsaj v enem oziru nedvolično. ^eral - stavka i V he iN ^»»edeljek v Keralu, lendavskem podjetju z enaininde nihče ni delal. Delavci so namreč ze sedmi Jhtj ’• le v upravnih prostorih so se ob dvanajstih rurvta ' ' i niso bila pogajanja, ampuk f. ’ U^ldtlllll |JI VSI V J ■■■ Sicer pa to sploh niso bila pogajanja, ampak v'1®* ' Sa^ 'ktih z druge strani delavcev in sindikalnih ur. prišli tudi inie repu-h** •ur, j* lendavske občine. Delavci m sindikalni predstav-l^i ’is^ 'mcli s kom ° nj,ho1v' “•*'?’ <5 Cakov ali šest za vsakega zaposlenega i« .^čakov k plači, namreč med drugimi »tu' ko' mnu 1 bila izpolnjena, zato so drugega novembra zace i CS ■ '1^1 Ko varčevali 'L^tii^^nnii na račun de|n Pnšl!- omenjali pa ^vila n° inšpekcijo, ki tS, ^"i.-eo dem DeV: P°l meseca de- ,(>bU an*il prostorih in M’11' ki so jim jo 19 adi neporavnanih ’ ”l • \>GJiC G8rcvanjc v Kc-V* J Posebnega«, ob ’^ovoru d,rck-.^motavati klob-^■ov.kisosežgo- i dili ob investiciji ali nastajanju novega podjetja. »Sele sedaj,« ko je stavka sodu izbila dno in so brez ogrevanja, so začeli ugotavljali, da je v stavbi podjetja le polovica radiatorjev, da se je druga polovica »izgubila« med gradnjo. Se večja cvetka pa je, da so dve kunlm sezoni podjetju zaračunavali ogrevanje, kot da bi jih grelo polno število radiatorjev, kako gnilo podjetje da je prevzel, povedal direktor, ki še vedno nima ustreznega dovoljenja za in kriminal delo in ga zaradi nevarne in zastarele opreme niti ne more dobiti. Dela so imeli vedno dovolj, toda živeli so na račun posojil. Agonija torej, ki traja že nekaj časa, začela pa se je takrat, ko se je začelo podjetje, ko so kupovali (staro) opremo - kupovali naj bi jo iz leta 1989, a so delavci iz stavkovnega odbora na pogovoru povedali, da je oprema iz Šestdesetih let. Toda za vsem tem so imena, so trdili zbrani, in ob tem, da so omilili zadevo, »češ da sumijo, da se je ob naložbi ali nastajanju podjetja zgodila kraja družbenega premoženja ali kaznivo dejanje,« so vendar nekateri bili takrat odgovorni za podjetje in v njem tudi imenovani prejšnji predsednik izvršnega sveta, gospod Kuro-nja, nadzorni naložbe je bil gospod SakaČ, investitor pa podjetje Keral s svojim prejšnjim direktorjem. Zbrani na pogovoru so sklenili, da za občinski izvršni svet pripravijo zapisnik pogovora, ki ga mora občinska vlada obravnavati skupaj s predstavniki delavcev oziroma sindikata, zahtevajo pa tudi, da se opravi strokovna revizija vseh investicij v Keralu. Poslanci pa so obljubili, da razčistijo z republiškim skladom in povprašajo za njegove namere s podjetjem ter z ministrstvom za delo, kajti s sindikalne strani so opozorili na sum, da ima nekdo s Keralom velike načrte, da ga želi spraviti v stečaj in ga potem za drobiž pobrati. »Nekdo« naj bi tudi ustavil del denarja z ministrstva za delo za nove zaposlitve. Gre za dva milijona, na katera so zelo računali, vendar denarja iz Ljubljane ni. Je mar morala biti stavka, da so nepravilnosti začele pronicati na dan? Bodo znani vsi, ki so »štrikaii« za svojo korist na račun delavcev in družbe? Kdo ima s podjetjem, ki je vedno imelo delo in so izdelke lahko prodajali, svoje načrte? Še marsikaj je nejasnega, znano je le to, da so delavci delali po deset in več ur za zajamčeno plačo in da so začeli stavkati ter zahtevajo borih 200 tisočakov. S stavko tistih, za katere mislijo, da so odgovorni, niso preveč vznemirili, saj se do njih obnašajo več kot ignorantsko. Stavka v Keralu se nadaljuje. MAJDA HORVAT Kampanja 92 - Levica o kmetijstvu Združena Usta, ki združuje Delavsko stranko, Demokratsko stranko upokojencev. Socialdemokratsko unijo ia Stranko demokratične prenove, je imela predvolilno srečanje 6. novembra. Iz republiškega centra je prišel prenovitelj Mavridjo Olenik, družabni večer je vodil Evgen Emri, predstavil pa se je tudi kandidat stranke na volitvah za državni zbor v 4. volilnem okraju (Goričko) Ernest Novak, ki je med dragim poantiral, da je »hrana strateška surovina«, če pa si država lahko privošči in jo uvaža, je to toliko slabše za polproletarce in polkmete. Social demokrati so se namenili- imeti v 8. volilni enoti dve osrednji predvolilni zborovanji, eno v M. Soboti, drago na Ptuju. Soboško so 7. novembra opravili: Udeležili so se ga strankarski prvaki dr. Jože Pučnik. Janez Janša. Marjan Kranjc in France Tomšič, ki je obenem kandidat za predsednika republike. Na zborovanju so predstavili kandidate Vlil, volilne enote, za otroke so organizirali živžav, na političnem shodu pa so govorili med drugim tudi o kmetijstvu. Po mnenju kandidata Šiftarja kmetijstvo ni v izključni domeni SLS. potrebno pa je pridelovati tudi biohrano, ker ima Evropa kmetijske presežke in drugega kot biohrano ne bo mogoče izvažati. ŠSM Dr. Toplak o aktualnih vprašanjih Soboška podružnica Slovenske ljudske stranke je v začetku tedna pripravita v Murski Soboti predavanje o gospodarski problematiki. obrestnih me-ah lastninjenju podjetij, gradnji avtocest, preoblikovanju zadrug in drugih aktualnih vprašanjih sedanjega časa. Ne preveč številnemu občinstvu je o tem govoril dr. Ludvik Toplak, predsednik družbenopolitičnega zbora republiške skupščine. Cipot in Steržaj - za državni svet Na predvolilnem sestanku območnega odbora Socialistične stranke Slovenije v M. Soboti in Ljutomeru so predstavili dva strankina kandidata za poslanca v državni svet Republike Slovenije. V 11. volilni enoti (Lendava. M. Sobota) je kandidat 43-letni profesor matematike in fizike Rudi Cipot, sicer direktor zavarovalnice Triglav in dolgoletni strankin aktivist. Cipot si bo prizadeval za dvig ravni znanja, kulturo okolja in imidž pokrajine. 59-letni direktor ljutomerskega Mlekoprometa Miro Steržaj je kandidat SSS v 8. volilni enoti. Steržaj, nekdanji svetovni prvak v kegljanju in pevec v Ljutomerskem oktetu. si bo prizadeval za normalen gospodarski, razvoj ureditev komunikacij, šolstvo; zdravstvo in ekologijo; ‘ stran 4.vestnik, 12. novembraj&i: । 'M gospodarstvo 1 Certifikati vsem državljanom Slovenije Skorajda bi si upali trditi, da v zadnjem času noben zakon pri nas ni bil deležen tolikšne pozornosti, kot je to veljalo za zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Pa to niti ne preseneča, saj nova zakonodaja prinaša pomemben preobrat pri lastništvu. Zakon ukinja dosedanje družbeno premoženje in namesto njega uvaja znanega lastnika. Preteči sta morali sicer dve leti, da smo po različnih predlogih končno prišli do zakona, ki naj bi bil vendarle sprejemljiv za večino. Pričakovanja vseh pa se gotovo ne bodo uresničila, saj so predlagatelji zakona prejeli več kot 200 amandmajev, večine od teh pa vlada ni upoštevala. Na osnovi dopolnil je vlada pripravila svoja, ki v samo vsebino zakona bistveno ne posegajo. Delitev in lastninjenje družbenega premoženja tako ostajata enaka, kot sta bila zapisana v predlogu zakona. Da je zakon zbudil veliko pozornosti tako med poslanci kot tudi med drugimi, ki jih tako ali drugače prizadeva, potrjuje tudi podatek, da so le ti imeli pripombe kar na 38 členov. Največjih je bilo na 30. člen, ki govori o razdelitvi lastniških certifikatov med državljane Slovenije. Na ta člen je bilo danih kar 26 amandmajev, ki so po vsebini zelo različni. Potem ko smo na eni strani lahko zasledili zahteve po zaostritvi meril o brezplačni razdelitvi dela družbenega kapitala, so povsem nasprotujoče zahteve, da se to razdeli med vse državljane Slovenije. Dopolnila k temu členu tudi zahtevajo, da se delež za brezplačno razdelitev poveča s sedanjih 40 na 60 odstotkov, pri razdeljevanju pa naj bi se upoštevala tudi delovna doba zaposlenih. Ta člen je tako doživel najbolj vsebinske spremembe in v njem je tudi največja novost, ki jo prinašajo dopolnila. Lastniške certifikate naj bi po novem dobili ne le polnoletni državljani Slovenije, pač pa vsi njeni državljani, ki bodo rojeni do uveljavitve tega zakona. S takšno odločitvijo se je vlada želela izogniti raznim očitkom, ki bi jih s postavljanjem starostne meje gotovo bila deležna. Ne bo pa se mogla znebiti očitkov tistih, ki so zahtevali, da se pogoji za brezplačno razdelitev poostrijo. Novost, ki jo prinašajo dopolnila, je tudi, da je vlada olajšala notranji odkup delnic. Predlog zakona za ta odkup ni predvideval olajšav, s spremembo pa lahko zaposleni v podjetju odkupujejo podjetniške delnice s 25-odstoinim popustom. Še naprej pa velja določilo, da se delnice prodajajo po dejanski vrednosti. Veliko pozornosti je pritegnil 21. člen, saj je vlada prejela nanj 19 dopolnitev, v njih pa so predlogi, da se poleg treh že predvidenih skladov (invalidsko-pokojninski, odškodninski in investicijski) ustanovijo nekateri skladi, na katere se prenese del družbenega premoženja. Tako naj bi se ustanovila še sklad za vojno odškodnino in ekološkoraz-vojni sklad, Vlada teh dopolnil ni upoštevala, saj trdi, da niso v skladu z osnovo zakona in spreminjajo doseženi sporazum glede konceptualne zasnove. S podobnim pojasnilom je zavrnila tudi večino od 23 dopolnil k 22. členu. Ta člen namreč določa interno razdelitev delnic, ki jih podjetje razdeli zaposlenim in upokojenim delavcem. Vladaje upoštevala dopolnilo, da so do navadnih dve leti neprenosljivih delnic za največ 20 odstotkov vrednosti družbenega kapitala upravičeni tudi nekdanji zaposleni delavci v podjetju. Predvsem sindikati so zahtevali, da se ta delež poveča na 30 odstotkov, prav tako pa so tudi zahtevali, da zaposleni dobijo v obliki delnic razliko med dejansko izplačanimi osebnimi dohodki in tistimi, ki jim pripadajo po kolektivni pogodbi. Po sprejemu zakona o lastninskem preoblikovanju imajo podjetja'na voljo eno leto, da se ustrezno lastninsko preoblikujejo. Da v tem času ne bi prišlo do različnih zlorab, je vlada v 43. členu dodala dopolnilo, ki prepoveduje od , sprejetja zakona do končnega lastninskega preoblikovanja vsakršno statusno spremembo podjetja. Podjetja imajo namreč možnost, da se statusno preoblikujejo v procesih lastninskega preoblikovanja in hkrati s tem racionalizirajo v procesih lastninskega preoblikovanja in hkrati s tem racionalizirajo postopke. Tudi sicer naj bi to dopolnilo sililo podjetja v čim hitrejše latninsko preoblikovanje. Če so mnogi pričakovali, da bo slovenski parlament zakon sprejel že v začetku meseca, kaže, da vse le ne bo Šlo gladko. Vsi trije zbori so namreč sprejeli od 50 do 60 amandmajev, ki jih bodo morali zdaj še uskladiti in vključiti v zakonsko besedilo. Doslej so si bili enotni le pri dopolnilu, ki omogoča razdelitev lastninskih certifikatov med vse državljane Slovenije, ki bodo rojeni do uveljavitve tega 'zakona, pri drugih dopolnilih pa bo še potrebno usklajevanje. In ker je potek sej zborov slovenske skupščine težko predvidljiv, je v tem trenutku tudi težko napovedati, kako se bodo zadeve razpletale. Nova seja in nadaljevanje prejšnjih je bilo napovedano za včeraj in danes, in če poslanci ne bodo imeli spet težav s sklepčnostjo, bodo morda le prišli korak naprej. LUDVIK KOVAČ OBČINA MURSKA SOBOTA Sekretariat za družbene dejavnosti ODDAJA V NAJEM AVLO KINA PARK v Murski Soboti za poslovne, gostinske, kulturne ali turistične namene Interesenti naj vložtjo prijave s temeljito obrazložitvijo svoje ponudbe na naslov: OBČINA Murska Sobo!a, Sekretariat za družbene dejavnosti. Kardoševa 2. 69000 Murska Sobota, do 23 novembra 1992 Soboška vlada ne prizna lastninskega preoblikovanja Gojitvenega lovišča KOMPAS Petrovci Bo Ljubljana prodala prekmursko lovišče? Minuli teden je bila na dnevnem redu soboškega izvršnega sveta dokaj nenavadna točka: govorili so o položaju lovišč Kompas Petrovci in Fazan Beltinci ter o možnostih za njihov obstoj oziroma razvoj. Slednjega so vključili veijetno zaradi uvidevnosti, da bi bila tema bolj zaokrožena in ne preveč izstopajoča, v resnici pa je problematično Gojitveno lovišče Kompas v Gornjih Petrov-cih. Po mnenju soboških izvršnikov je problematična predvsem njihova sedanja organiziranost, prav tako pa tudi načrti matičnega podjetja v Ljubljani, ki bi (nekoč donosno) lovišče najrajši prodalo najboljšemu ponudniku in tako rešilo svoje finančne težave. Vendar pa niso bili naši vladni možje listi, ki so se naenkrat zavedli, kaj grozi prekmurskemu lovišču, ampak 19 zaposlenih in upravnik Geza Bačič. Nerazumljivo je le, da so postali pozorni do varstva narave in divjadi šele zadnje tedne, ves čas preoblikovanja in reorganizacij pa so molčali. Do 100 tisoč mark za odškodnino GL Fazan Beltinci je bil ustanovljen na osnovi sklepa vlade LR Slovenije o razglasitvi državnih rezervatov lovišč iz leta 1948. Po ukinitvi Uprave gojitvenih lovišč 1960. leta je postalo beltinsko lovišče zavod s samostojnim financiranjem, v sedemdesetih letih pa se je spremenilo v organizacijo združenega dela. Prav v tem lovišču, ki je vse svoje zmogljivosti gradilo z lastnimi sredstvi, so začeli umetno rediti malo poljsko divjad. Letno so vzredili po 100 tisoč fazanov in jerebic in gostili od 700 do 900 tisoč tujih lovcev, ki so bivali v Prekmurju 2500 lovnih dni. Upravljajo površino čez 14 tisoč hektarjev, zaposlenih pa je 21 ljudi. V povsem drugačnem položaju pa je GL Kompas v Gornjih Petrovci h, čeprav so bili začetki skorajda podobni. GL Kompas je na pobudo KZ Petrovci in predlog sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri IS SR Slovenije ustanovila Skupščina občine Murska Sobota dne 17. avgusta 1964. 1966. leta so petrovsko gojitveno lovišče priključili Turističnemu podjetju Kompas, tozd Inozemski turizem, pozneje tozd TURIZEM. V tem tozdu je imelo lovišče status poslovne enote, v obdobju 1990 do 1992 pa je bila obsežna reorganizacija in na osnovi Markovičevega zakona tudi delna privatizacija. Ustanovljena je bila d. d. INTERNATIONAL, 1. julija letos je GL Kompas dobil status d. o. o. in je vpisan v sodni register pri pristojnem sodišču v Murski Soboti; gojitveno lovišče so ocenili na 3,6 milijona nemških mark. 96-odstotni lastnik je d. d. International Ljubljana. 4-odstotni pa 19-članski kolektiv. Problem je nastal, ko se je pojavila ideja, da bi tudi to d. o. o. prodali najboljšemu ponudniku in s tem rešili finančne težave matične firme v Ljubljani. To ni navadna družba, opozarjajo zaposleni v GL Kompas, kajti skrbijo za divjad in obstoj naravnega okolja, potrebnega za njihovo bivanje. Resda so lani namesto običajnega milijona in 300 tisoč nemški mark ustvarili le 900 tisoč mark letnega prihodka, od tega 460 tisoč mark za prodano živo divjad. 270 tisoč mark za lov na malo in 170 tisoč mark za lov na veliko divjad. Letno morajo izplačati do 100 tisoč mark odškodnine kmetom za povzročeno škodo, vzdržujejo pa tudi okrog 30 hektarjev krmnih njiv in 12 krmišč. Geza Bačič je izjavil: »Kompas International je hotel vzrejal išče prodati. Ker ima dobršen del premoženja na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji in do njega ne more priti, terjatve upnikov pa so ostale tukaj, hoče težaven finančni položaj rešiti s prodajo vzrejališča - 4 odstotki lastništva našemu kolektivu ne zagotavljajo, da bi lahko odločilno vplivali na odločitve matičnega podjetja, toda naše dejavnosti nikakor ne moremo gledati samo skozi pridobitništvo. Profit ni najpomembnejši, kajti dobršen del nalog odpade na varstvo narave, ohranjanje, vzdrževanje in obnavljanje naravnih pogojev za divjad, preprečevanje škod in preventivo. Fazanerija in lovišče sta nedeljiva celota!« Občina je in ostane ustanovitelj Ko so se torej v kolektivu GL Kompas Gornji Petrovci zbali, da jih bodo v Ljubljani enostavno prodali bogatemu Italijanu ali Nemcu, so zagnali vik in krik in pohiteli na občino. Izvršni svet SO Murska Sobota je 23. oktobra 1992 sklical sestanek, ki so se ga udeležili predstavnik GL Kompas, republiški lovski inšpektor in predstavnik Lovske zveze Slovenije. Ugotovili so, da je najprimernejša oblika organiziranja javni zavod, saj jo predvidevajo tudi trije zakoni - zakon o javnih gospodarskih službah, zakon o gozdovih in zakon o lovstvu. 4. novembra je soboški izvršni svet sprejel stališča, da preoblikovanja GL Kompas ne prizna, saj je bilo opravljeno brez dogovora z ustanoviteljem. pri preoblikovanju se mora upoštevati splošni družbeni interes ohranjanja naravnega ravnovesja in zaščita obeh dejavnosti - gojitve divjadi in lova, zato predlagajo, da se podjetje preoblikuje v javni zavod ob upoštevanju vložka vseh dosedanjih ustanoviteljev. Občinska vlada bo vložila pisni ugovor pri državni aganciji za prc-ustroj gospodarstva in izpod-bitno tožbo zoper Kompas International na sodišču. Ne na prvem ne na drugem sestanku ni bilo vodilnih Kompasa International iz Ljubljane, čeprav bi (po našem mnenju) morali biti. Generalni direktor Janez Urbas je bil nemalo presenečen, ko smo ga spraševali o problemih z GL Kompas Petrovci. Po njegovem mnenju gre za politizacijo gospodarske zadeve; ni vedel, da o njihovi družbi z omejeno odgovornostjo razpravljajo na občinskem izvršnem svetu. Odgovoril je približno tako: Našemu direktorju ■ povedal, da ta trenuleit, . pas v Gornjih , 1 • - - - Ln D l" _ . F prodajamo, če pa p° 1 bomo prodali tudi topa bomo za sedaj re ( z drugimi prodajani'. ramo 'm ginu - ut rešiti firmo, kaj' smo 90 odstotkov trgi strokovnjak za lovstvo-pa lahko povem, hova cena prav nič Zanje se položaj ne । šal. Tu ni nobenega čevega načina la ' Kompas Internationa ž . k Kompas Internationa f p ' novi! firmo Petrovcif 54 drugih podjetij ■ , / _• reorganizacijo- Ce[* ' ugibati, kaj je g)^ rekel, da nam kniti, da smo ■ j ■ »javno pravico«. goče pa je prava zadeva! Mi javni interes z proizvodnjo« Dejstvo, da je go. višče in divjad v o • \.• Sobota in na tej st o njegovi usodi p-_ T loča le nekaj P'^ . > rito zaposlene v • soboško vlado • kajti dokler je v Lja kalo letno čez j '6, ni nihče spomnil , zultatih njihovih P jb j, ' da bi o naših go^ x jadi odločali 4 ( bomo še poročali. BERNARD^ * NAMAKALNA OPREMA - UGODNA POSOJIL FERRALIT ŽALEC, d. d. Cesta žalskega tabora 10 63310 ŽALEC Kmetovalci, ne pustite se presenetiti ponovni katas■ suši - že sedaj se odločite za nakup namakalne op^e naslednjo sezono. FERRALIT ŽALEC ponuja svojim kupcem namakanje po zelo ugodnih cenah. V novembru in sprejemamo prednaročila - ugodna posojila. Obenern ^$10 veščamo, da imamo zopet v zalogi črpalke za pranje k” mehanizacije na traktorski pogon K-20. Spoštovani kupci, obiščite nas, radi vam bomo svetovali. Vse informacije dobite na naslovu: FERRALIT ŽALEC S 1 rv I G TL telefon: 063713’ telefaks: 063711 ■ ^W^^^^vemb^1992 stran 5 gospodarstvo ^iha Jazbinšek, minister za varstvo okolja in urejanje prostora, o predlogu ^kona o varstvu okolja Varstvo okolja pomembno pri poslovanju in lastninjenju ■ji -J 1^ k Wrn°je še vedno razmišljati, daje varovanje okolja mogoče zakona: ne potrebujemo ga zaradi Evrope in čedalje strožjih predpisov (čeprav je to za izvozna podjetja f( ^'ntmbno), ampak ga potrebujemo predvsem zaradi sebe. 5 drugega, vsaj zato, da bomo lahko prepovedali ** $e na daleč smrdi. Sicer pa bo nov zakon o varstvu 1’ Prinesel številne novosti za lokalno in republiško raven pa kar deset prejšnjih zakonov. Čas je že, da začnemo 'iti I ‘ ^mišljati in spremenimo odnos do ekologije. To ne sme । El °dvečno> ampak nujno breme, del proizvodnih stroškov, ko ilno Povedano: preden bomo kaj naredili, moramo vedeti, lo *pK*alo na okolje, in čim bolj zmanjšati negativne bodo pogoji gospodarjenja (iz naslova ekoloških stroškov) v srednji Evropi brez diskusije izenačeni takrat, kadar bo ta zakon začel dejansko veljati. Ti stroški sami po sebi tudi niso tako ogromni, so nedomi-nantni del vseh stroškov. Pri velikih onesnaževalskih sistemih pa gre za čisto drugačne prijeme - na primer termoelektrarna Šoštanj in podobno. Hočem povedati to: ti stroški bodo povsod enaki, in če doma t'' ■jf v* h 1 v predlaganem za-"d» ■ , verjetno dvignile ^uro gospodarstvom b Inistru za varstvo oko-^innreJar’e Prostora Mihi ^’ln lSmo Postav’b nekaj a*tualnih vprašanj, po-%Di 5 predlaganim zako- 1 il^*** službe povezane •njimi komunalnimi Sj>aj ,o nekaj povsem Sij!* za varstvo a »kalni ravni ima ve-Sthi ?l' S sedanjimi komu-.^mi! Na republiki okle3 iavn'h služb za var- *Sr Mn, h)a niSmo 'meli! ln Ie 1 ^tavn^0 Predvsem službe z odpadki. Na to ' .< Mr' T" Drugih služb na re-^"iiaV. 'Ke do uničevanja od ti ^’«B^ed.vsem P°sebnih-, *ar komunalne , J *on>unalnih odpad- ^dit; same do konca U” * to delo financi- 1 za Io- da uni-rddek, morate dobiti % ta P1**'- da ho na neki n & 'udi rentabilna za-• Ti, P® nadzorovana, da ■ %i^ , ru5ke cene, saj bo < e P°lno področje. Če p. 3t ' sežigalnico v Slove 2 sama določati mora imeti nad eno pravo, ki jo izračunih nad- zavod ali še bolj rahla struktura javno podjetje, kjer pa nima svojega vložka, bo z javnim natečajem pridobila koncesionarja z najboljšimi pogoji, to se pravi, da bo največ investiral za čim manjšo ceno komunalnih storitev. Zdaj bo lahko nekdo v začetku investiral čistilno napravo in se mu to npr. 25 let odplačuje; do sedaj pa se je odvajalo od cene kanalščine za čistilno napravo, na koncu pa se je ta denar porabil za kaj drugega. To je v bistvu tudi vabljenje kapitala, bodo pa tudi poceni posojila za domače koncesionarje ali javna podjetja.« t Verjetno bo največji problem ekološka sanacija podjetij? »Kjerkoli obstaja pravna podlaga, se mora ovrednotiti ekološko breme podjetja in določiti nosilca ekološkega bremena. Prenos lastnine obsega tudi ureditev odškodninskih zahtevkov; če obremenjevanja okolja ni mogoče predpisati določenim povzročiteljem ali za to ni pravne podlage, nosita Miha Jazbinšek, republiški minister za varstvo okolja in urejanje prostora ne bodo plačani, bo pa onemogočen izvoz. Dampinški procesi se bodo začeli in načelo preventive je epostavno - prej se začne, boljše je. Sploh pa imamo v zakonu spodbude, za preventivno ukrepanje v obliki inštrumenta sanacijskega programa, ki celo pove, da kadar se bo investiralo v ekologijo, bo tisti subjekt začasno oproščen takse za čezmerno onesnaževanje.« . “ * d ■ M« »o 10 Pa seveda ta Jkd a definirano, smo (M iv?n’ran)tni skozi ta t tSt r Os - integralni rutnijiaVnan^a z odpadki L ■ b« ... t? .f U?^evanje posebnih * vt l«t ’ predvideno tudi ’>• je naJP(>niembnejše. LCr Sg ^ia, sortiranja, pri |A izloči tisto, C^eta Ponovno na trg l2rab0 uničet se Pojavi vpraša-tJZ odpadkov, inci- V Mi,,a palcev up p j pa s'užba dveh ali >>"«1«! .... \Sb tu. . v n“črie orga-^Mte e,n Področju? Kalilo b^dii javna "lL" z javnim po-'a služba pomeni. Ril1 oblast nar, to se IL •" । m Podjetje, ki je ' r®ci rJ11,6*-a)u • Odvisno. % za občino bm je prepuš-’ b0 . a občina velik Javnogospodarski streške odpravljanja posledic lokalna skupnost ah republika. Vzemimo privatizacijo in nakup. Vi imate knjižene hiše kot aktivo, dolgove kot pasivo, odpadkov na dvorišču pa nimate nikjer knjiženih, ne v aktivi jn ne v pasivi. Superteorctično so lahko odpadki na dvorišču aktiva, če vam bo kdo za reciklažo teh odpadkov kaj plačal. Če pa so to odpadki, ki jih ne morete reciklirati, jih morate dati v pasivo. To pomeni, da morate pač vedeti, da je cena uničevanja teh odpadkov cena, ki jo morate priznati in reči: podjetje, ki ima na dvorišču odpadke, nosi na sebi takšno in takšno breme, torej je toliko manj vredno. In vsakdo, kdor ga privatizira ali kupuje, mora to breme vzeti nase. On je sicer plačal manjšo kupnino za podjetje, zato pa mu je ostala odgovornost, da odpravi tisti odpadek.« _ . Ali se proizvodni stroški ne bodo premočno povečali, ker bodo morali vključiti stroške varovanja okolja: ali to ne bo povečalo inflacije? »Mislim, da s počasno sukcesijo proizvodni stroški ne bodo nič večji — onesnaževalci voda že sedaj veliko plačujejo, onesnaževalci zraka premalo. Po drugi strani je to lažna dilema, lažna dilema zato, ker Izkoriščanje naravnih dobrin: kako bo s temi, ki so že do sedaj izkoriščali mineralno in termalno vodo? Bodo morali ponovno zaprositi za dovoljenje, dobiti koncesijo, plačevati dodaten davek za koriščenje teh dobrin? »Ja, poglejte, naravni viri bodo morali priti glede pravice izkoriščanja pod državno ali lokalno pristojnost Zasebni subjekt ne more sam sebi definirati pravice do izkoriščanja naravnega vira. Ne more biti gradbeno podjetje lastnik gramoza zato, ker sije pač to zapisalo v registracijo. Ne more biti eksploatator istočasno nosilec pooblastila. Mi smo rekli, da so naravni viri v načelu last republike, seveda so lahko tudi v lasti lokalne skupnosti ali zasebnika - v zasebni lasti morajo upoštevati omejitve, ki izhajajo iz ekološke funkcije. Rudnine in vode, oboje je v lasti republike. Seveda koncesija pri nekaterih stvareh ne bo mogla biti popolnoma abstraktna. Mi ne moremo javno razpisati nekaj, kar je lokacijsko togo ali je vezano na dosedanje pravice. Zato je v 7. odstavku 21. Člena zapisano: pri pridobitvi koncesije na podlagi javnega razpisa se lahko uveljavlja prednostna pravica, kriterije predpiše vlada, pri čemer upošteva zlasti potrebe lokalnega prebivalstva, demografsko ogroženost in pretekle ter obstoječe pravice koncesijskega značaja.« Ali se bo plačeval kakšen davek za njihovo koriščenje? »Torej republika lahko proti plačilu podeli koncesijo pravni ali fizični osebi. Plačilo za podeljeno koncesijo za koriščenje naravnih dobrin, ki so v lasti republike ali lokalne vlade, se plačuje v razmerju po kriterijih, ki jih določi vlada. Zdaj je to tako: nekaj od tega bo dobila občina, če pa je lastnik občina, ne bo šlo nič v republiko. Mislim, da se bodo tukaj kriteriji določali z vidika iskanosti naravnega vira. Če vir ni iskan, bo dobila republika na grbo breme, mogoče bo oddala le pravico do upravljanja ali pa bo morala celo sama financirati koncesionarja,« Po projektu IKROS-a je odlagališče odpadkov za severovzhodno Slovenijo določeno na območju reke Mure, vemo pa, da je tukaj zaščiteno vrelčno območje, prav tako pa si Po-murci že dolga leta prizadevamo za razglasitev krajinskega parka ob reki Muri? »Ja, to bi sicer morali povedati na ministrstvu za kulturo, vendar z veseljem odgovorim tudi na ta vprašanja. Za krajinski park moram povedati, da imamo tu 19. Člen, ki loči dve fazi pri zavarovanju. Ena je razglasitev, druga pa, če je potrebno določiti podrobnejše režime. Do sedaj je bilo tako, da je razglasitev čakala dokler niso bila pripravljena vsa strokovna gradiva. Mi pa imamo inventar in smo sposobni z zakonom vse krajinske parke ali naravne znamenitosti naenkrat zaščititi. To se pravi, da če bo ta zakon sprejet, imamo možnost hitrejšega zavarovanja kot doslej. Zdaj smo te službe čakali v neskončnost. Drugo, kar je bilo: praviloma so občine zavarovale znamenitosti republiškega pomena, kajti republika je spala; ali je spala ali zavestno oddajala te stvari v decentralizacijo... vendar pa te produkcije ni bilo na republiški ravni niti za tiste stvari, ki so republiško relavantne. Parki so taki, republiški parki. Tako da je škoda, ker se to ni dogajalo. Zdaj se bo, mehanizmi so enostavnejši.« Bojimo se, da se spet ne bi pojavili kakšni predlogi za elektrarne na reki Muri! »Ne, saj to je zdaj tukaj! Zdaj se vsaj ve, kdo je kriv. Kriv je tisti, ki da dovoljenje.« Kako pa z deponijami? »IKROS še ni dokončen prav glede števila prekladnih postaj, sortirnic, energetskega izrabljanja preostanka komunalnih odpadkov in števila deponij. Tistih 13 območij, ki ste jih videli, je lahko tudi število sortirnic, število termičnih energetskih objektov pa tri; konec koncev so lahko tudi odlagališča samo tri. Ampak to je stvar, ki jo mi sedaj preverjamo, ker potrebujemo dovolj ločeno zbiranje že na začetku, potem potrebujemo dovolj prekladalnih postaj, manj sortirnic tistega, kar prej ni bilo sortirano, potem potrebujemo še manj elektrarn na komunalne odpadke in nazadnje najmanjše možno število odlagališč, na katera bo šlo čim manj odpadkov. Vi ste videli vmesno gradivo, ki ga jaz najraje istovetim s številom sortirnic. ne pa številom odlagališč.« BERNARDA B. PEČEK Avstrijcem ne bomo popuščali! Slovenski avtoprevozniki so v vse težjem položaju, saj jih ne ogroža le vse večja konkurenca in zaradi tega nenormalno zniževanje cen prevoznih storitev, temveč tudi pomanjkanje dovolilnic za prevoz blaga v tujini. Slovensko ministrstvo za promet in zveze se je dogovorilo z madžarskim vladnim ministrstvom, da bodo sodelovanje na tem področju liberalizirali - obojestransko bodo ukinili dovolilnice in obvezna plačila cestnine, kar pomeni, da slovenski prevozniki ne bodo potrebovali dovolilnic za prevoze na Madžarskem, madžarski pa bodo lahko vozili brez dovolilnic v Sloveniji. Rezultati raziskave so menda potrdili, da je več slovenskih prevoznikov na madžarskih cestah kot madžarskih na slovenskih. Upamo lahko, da se bo po liberalizaciji prometnih dovoljenj pospešilo delo madžarskih obmejnih organov in s tem zmanjšale kolone tovornjakov na naši strani. Težje pa se je sporazumeti z Avstrijci, čeprav so bili do sedaj njihovi prevozniki v boljšem položaju kot naši: naša vlada daje avstrijskim prevoznikom 6000 dovolilnic za prevoze blaga po slovenskih cestah, Avstrija pa slovenskim le 1200. Ko je slovensko ministrstvo za promet in zveze poskušalo ta podrejeni odnos spremeniti in dodelilo avstrijskim prevoznikom do konca leta le 2800 dovolilnic, so zagnali vik in krik. »Koliko vi nam, toliko mi vam,« je zaenkrat odločen slovenski minister za promet in zveze Marjan Krajnc, »v četrtek gre podsekretar v Avstrijo, da se dogovori, konec meseca pa sem zmenjen z avstrijskim prometnim ministrom. Mi Avstrijcem ne mislimo nič popuščati. Oni se namreč izgovarjajo na ekologijo. Rekel sem: veste kaj, fantje, če bomo skrbeli za ekologijo, bomo skupno, ne pa da bomo težo vaše ekologije nosili mi. Potem je rekel še, da imajo težave z Zelenimi... Dovolilnic je premalo, od 1200 jih je 860 tranzitnih, 240 maloobmejnih in 360 dvostranskih, mi pa dajemo Avstrijcem univerzalne dovolilnice, da delajo z njimi, kar hočejo.« Dovolilnic za prevoz blaga po avstrijskih cestah je občutno premalo; po drugi strani pa vidimo, da avstrijski prevozniki vozijo izdelke slovenskih podjetij v Avstrijo ali Nemčijo ali pa se slovenski prevozniki povezujejo z avstrijskimi prevoznimi podjetji, ki jim odstopijo nekaj dovolilnic (za ustrezno plačilo, seveda). BERNARDA B. PEČEK Na podlagi 100. in 101. ftena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91), 6., 7. in 8. člena Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do dajanja socialnega stanovanja v najem (Ur. lisi RS št. 18/92) in določil Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. list RS št. 18/92) objavlja Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota I. RAZPIS za oddajo najemnih socialnih stanovanj v občini Murska Sobota I. Po navedenem razpisu se dodeli v najem 20 socialnih stanovanj. II Upravičenci do dodelitve najemnega socialnega stanovanja so državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo naslednje splošne pogoje: - da državljan ali kdo od njegovih ožjih družinskih Ičlanov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oz. lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja, - da ima državljan stalno bivališče v občini M. Sobota, - da državljan ah kdo od ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine, - da državljan ah kdo od njegovih ožjih družinskih članov m lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanova- in naslednje posebne pogoje: - da skupni prihodek samskega državljana ne presega 60% povprečnega mesečnega čistega OD na zaposlenega v R Sloveniji v letu 1991, - da skupni prihodek na člana družine ne presega 45% povprečnega mesečnega čistega OD na zaposlenega v R Sloveniji v letu 1991. - da skupni prihodek na člana mlade družine ne presega 65% povprečnega mesečnega čistega OD na zaposlenega v R Sloveniji v letu 1991. Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, pn čemer roditelja nista starejša od 30 let. III. Prosilci morajo vložiti prošnjo za dodelitev najemnega socialnega stanovanja na obrazcu SPN-1 - Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic. Na obrazcu SPN-1 morajo biti s strani izplačevalcev prejemkov potrjeni denarni prejemki prosilca in družinskih članov in od Republiške uprave za javne prihodke, izpostava Murska Sobota potrjen katastrski dohodek. Na navedenem obrazcu se potrdi stalno bivališče in število družinskih članov ter podajo mnenja delodajalca in krajevne skupnosti o razmerah prosilca in družinskega člana. Vlogi je treba priložiti naslednja dokazila: - potrdilo o državljanstvu, - potrdilo pristojne zdravniške komisije o morebitni težji ali težki duševni ali težki telesni motnji, - potrdilo pristojne zdravniške komisije o nesposobnosti prosilca ali odraslega družinskega člana za samostojno življenje in delo, - potrdilo Zavoda za zaposlovanje o nezaposlenosti prosilca ali odraslega družinskega člana, - zemljiškoknjižni izpisek za stanovanjsko hišo ali stanovanje če prosilec živi pri starših ali sorodnikih. - najemno oz. podnajemno pogodbo IV Vlogo z vsemi dokazili je potrebno vložiti na naslov; Občina Murska Sobota. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora M. Sobota, Kardoševa 2, do vključno 2. 12, 1992, Pojasnila v zvezi z razpisom lahko dobijo interesenti na Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora. Oddelek za stanovam-sko gospodarstvo M. Sobota, Trg zmage 4, ali po tel št je 22126 stran 6 vestnik, 12. novembraj^ še o šolstvu Šola naj bo prijazna tudi za učitelje Se obeta stavka? Nagrajevanje pedagoških delavcev v vzgojno-izobraže-valnih ustanovah še vedno dviga precej prahu. Te dni ga je dvignil tudi Območni odbor sindikata delavcev f vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Pomurja, ki je naslovil odprto pismo slovenski vladi, ministrstvu za šolstvo in šport in širši javnosti. V njem izraža protest zaradi odločitve vlade, ki je preklicala kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, še prej pa najprej zvišala, nato pa znižala plače v šolstvu. Zaradi tega odbor poziva na stavko, ki naj bi bila ta mesec. »Plače so sramotno nizke glede na to, kako pomembno je naše delo, in da ima večina delavcev višjo ali visoko izobrazbo. Menimo, da je naše delo ravno tako pomembno kot delo policistov ali poslancev. Zakaj imajo oni takšne in drugačne ugodnosti? Pa vendar se poslanci obnašajo v parlamentu tako, da nas je sram (vsa čast izjemam). Zakaj poslancem ne dajemo le sejnine in potnih stroškov, kadar seje niso sklepčne, pa nič? Zakaj ima policija toliko novih dragih avtomobilov, ponekod na šolah pa ne moremo kupiti rabljenega kombija, ki bi lahko pripeljal učence k pouku? Mnogo naših učencev nima toplega obroka ali predragih učbenikov, ker starši in šola nimajo denaija. Kako je naša država poskrbela za to? Bolj slabo. Vemo, da je denarja dovolj, le pošteno bi ga morali razdeliti!« V odprtem pismu nadalje ugotavljajo, da so si lahko premožnejši kupovali športno opremo, računalnike in drugo, zdaj pa dobivajo še povrnjene davke (dohodnino). Za predvolilni boj in volitve bodo šli težki kupi denarja, kako pa naj živijo delavci s 13.000,00 tolarji? Naj bi poskusili s tem živeti poslanci, predstavniki vlade, ministrstva, policija itd. Zapisanih je še več drugih kritičnih pripomb na račun stanja in nepravičnosti v naši družbi. Sindikati prav tako ugotavljajo, da Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije nalaga pedagoškim delavcem vedno nove in notjc naloge, plačila zanje pa ne dobijo. Jeseni so upali na boljše čase, a se jim zdi. da so njihovo delo, znanje in izobrazba popolnoma razvrednoteni, v tem šolskem letu pa so bili prikrajšani za 2 plači. Koliko besed je bilo na račun prijazne šole? Naj bo prijazna tudi za učitelje! Zato sporočajo, da niso več pripravljeni čakati in prosjačiti. Če vlada ne bo rešila njihovih plač v najkrajšem času, bodo novembra organizirali stavko, h kateri poziva Območni odbor delavcev sindikata v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Pomurja vse delavce v šolah in vrtcih v Pomurju ne glede na to, v katerem sindikatu so. JOŽE GRAJ Tudi učitelji pridobili možnost napredovanja Težko bo oceniti uspešnost Kdor se je odločil za učitelja in se po končanem šolanju potem tudi podal na delo v osnovno ali srednjo šolo, se je moral že vnaprej sprijazniti, da taku rekoč nima možnosti za napredovanje na delovnem mestu, razen redkih posameznikov, ki jim je uspelo postati ravnatelj ali pomočnik ravnatelja. Tako je bilo doslej in mnogi so se skoraj zastonj trudili, da bi hili boljši in uspešnejši pri opravljanju svojega poklica. To jim ni prineslo niti boljše plače niti napredovanja. Odslej bo drugače, kajti Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije je končno izdalo Pravilnik o napredovanju f nazive v osnovnem in srednjem šolstvu. V šolskih zbornicah - tudi v Pomurju - se je zavoljo tega že dvignila temperatura. Večina jih pričakuje napredovanje. In kako bo PRIPOROČAMO PRIPOROČAMO PRIPOROČAMO j&pl "KOVINOPLASTIKA" Pavlmjek mg Stefan, ing Irena Murska Sobota, Temlinovn 4, tel. (069) 25174, 21 903 PRIPOROČAMO SE Z NAŠ (Ml IZDELKI - posode za kisanje zelja in repe - posode za razsoljevanje mesa - kadi in sodi za vinogradništvo - cvetlična korita različnih velikosti - plastične plošče za razsekavanje mesa - pnrezovanje pleksi stekla za traktorske kabine - modeli za vlivanje betona - reklamni napisi PRIPOROČAMO PRIPOROČAMO PRIPOROČAMO AKCIJA - ZNIŽANJE - OBROČNO ODPLAČEVANJE do 30. novembra zares.' Gre za možnost napredovanja v naziv mentor, svetovalec in svetnik, kdor ima (bo imel) ustrezno strokovno izobrazbo, je (bo) opravil strokovni izpit, dopolnil določeno delovno dobo v vzgoji in izobraževanju, je uspešen pri svojem delu, se strokovno izobražuje in usposablja ter opravlja drugo strokovno delo. To so osnovni kriteriji, sicer pa so za posamezen naziv posebni pogoji. Mentor lahko postane, kdor poleg splošnih pogojev dopolni najmanj 4 leta strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju, doseže najmanj 8 točk pri strokovnem izobraževanju in najmanj 7 točk iz drugega strokovnega dela. Naziv mentor pa si bodo pridobili tako rekoč avtomatsko vsi tisti pedagoški oziroma drugi strokovni delavci, ki so dopolnili 25 let strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju. imajo strokovni izpit in so (bili) uspešni pri svojem delu. Naziv si pridobijo trajno, in to celo za nazaj od 15. aprila letos, morali pa bodo vložiti zahtevek za napredovanje do 7. februarja 1993. Ker je kot pogoj navedena tudi uspešnost pri delu, sc lahko zgodi, da bo komu vloga zavrnjena. To pa je sicer nekoliko čudno, kajti če kar 25 let ne bi delali uspešno, bi jih morali že zdavnaj odsloviti iz šol. Napredovanje pa bo prineslo nekoliko višjo plačo, in sicer jim bodo h koeficientu za določitev osnovne plače prišteli koeficient 0,30. V svetovalca lahko napreduje, kdor bo imel poleg splošnih pogojev najmanj 5 let naziv mentor ter dosegel najmanj 7 točk za strokovno izobraževanje in 18 točk za drugo strokovno delo, potem ko je postal mentor. Ker pa doslej še nihče m bil mentor - napredovanja enostavno ni bilo - ta pogoj ne bo veljal 2 leti od uveljavitve tega zakona. Kandidati pa bodo morali dopolniti najmanj 10 let dela v vzgoji in izobraževanju in izpolniti vse druge pogoje. Ta naziv bo prinesel povečanje koeficienta za izračun osnovne plače za 0,45. Posebni pogoji za napredovanje v svetnika pa so, da je bil nekdo predtem najmanj 5 let svetovalec, ima visoko strokovno izobrazbo ter si je od zadnjega napredovanja pridobil najmanj 7 točk za strokovno izobraževanje drugo strokovno delo, Ker tudi naziva svetovalec doslej ni imel se nihče, ta pogoj ne bo veljal prvi dve leti od uveljavitve tega zakona, kandidati pa bodo morali imeti 15 let dela v vzgoji in izobraževanju ter izpolniti vse druge pogoje za pridobitev naziva svetnik. Kdor si ga bo uspel pridobiti, se mu bo koeficient za izračun osnovne plače povečal za 0,90. K vlogam za napredovanje pa bo potrebno priložiti dokazila, in to kopije spričeval, diplom ter drugih potrdil, ki jih je izdal pristojni organ (potrdilo o strokovnem izpitu, delovni dobi v vzgoji in izobraževanju, o uspešnosti dela, strokovnem izobraževanju in izpo polnjevanju ter potrdilo o dru gem strokovnem delu). Največ problemov bo vseka kor S potrdili o uspešnosti dela, ki jih bo moral napisati ravna- oziroma in druge strokovne Jela’ v vzgoji in izobraževanj11’ ... natege in njihove pa bodo ocenjevali Pe mki organizacijskih en0 voda republike Slove«1! šolstvo in šport. Na , enote v Murski Sobot' J nekaj predlogov za nje ravnateljev. Nekaj jev je sicer določenih " z učenci oziroma drug' leženci izobraževanja ' sabljanja, sodelovanje sdelf1 ter sodelovanje in tim z drugimi pedagoškimi1 kovnimi delavci - vendar dokaj trd oreh. np jijo, da bo to ocenjev^P več odvisno od s«J pogledov ravnateljev predstojnikov in da, j omenjeni pravilnik P11 । liko zmede, nezado* J i da vend’1' rnŽE^ * krivic. Upajmo bo tako. DEMOKRATI ZMAGUJEJO TUDI Ko H Cement, vreča 409,09 SIT Apno, vreča 336,36 SIT Bela opeka 1/1, kos 29,00 SIT Opeka 6/1, kos 22,50 SIT Betonska opeka, 30 kosov 59,00 SIT Nosilci, 3,60 m, m 249,00 SIT Polnila, kos 25,30 SIT Stešniki Bramac, kos 65,00 SIT Izotekt 4 rola 2.317,00 SIT Izotekt 3 rola 2.511,03 SIT Strešna lepenka rola 765,45 SIT Železo 6, 8,10 kg 54,21 SIT Zidne obloge m2 539,99 SIT Pluta iz uvoza m2 od 561,00 SIT Tervol m3 3.000,00 SIT - Centralne peči Ekonomic, 5 let garancije in AUTORECEK 8384 VV. Minihof 113 tel. 9943/22-69 NADOMESTNI DEU, NOVI AU RABLJENI BENCINSKI IN DIZELSKI MOTORJI DRUGI PLOČEVINASTI DELI Mešana družba IMOL Izolacije in montaže Lendava, d.o.o. Partizanska 9 69220 Lendava telefon: 069 75637 tel.: 069 75 630 30% manjša poraba kuriva že od 65.000,00. - Stavbno pohištvo Jelovica po tovarniških cenah in še dodatni 10% popust. Cene so brez prometnega davka! Samo pri DISKONTU - UNIVERZALU Križevci pri Ljutomeru, telefon: 87 630 Ljutomer, telefon: 61160 objavlja prosta dela ekonomista za finančno-računovodsko področje Pogoji: - visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri - 3 leta delovnih izkušenj - izkušnje pri delu z računalnikom - organizacijske sposobnosti Kandidati naj pošljejo prijave (z vsemi dokazili) v 8 dneh po objavi razpisa. objavlja prosta delovna mesta V OBRATU ZA PROIZVODNJO ANTIBIOTIKOV s sedežem v LENDAVI 1. VEČ TEHNIKOV Pogoji: - V. stopnja izobrazbe medicinske, farmacevtske ali elektrotenn računalniške smeri - 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko pripravnik - delovni proces je v štirih izmenah - poskusno delo 90 dni (ne velja za pripravnika) 2. VEČ PROCESNIČARJEV Kogoji: - IV. stopnja izobrazbe - smer strojni ključavničar - 6 mesecev delovnih izkušenj - delovni proces je v štirih izmenah - poskusno delo 60 dni 3. VEČ DELAVCEV Pogoji: - IV. stopnja izobrazbe - smer kemijske alt strojne smeri - 6 mesecev delovnih izkušenj - delovni proces je v štirih izmenah Delovno razmerje se sklene za nedoločen oz. čas. ndd^e Če vas zanima naša ponudba in izpolnjujete pogoje objave, jd., vlogo s kratkim opisom delovnih izkušenj na naslov: LJUBLJANA, Kadrovsko-pravni sektor, 61000 Ljubljana, VeroV 57. Rok prijave je 8 dni po objavi. . ... . . . 24/06' Informacije lahko dobite po telefonu, št. je 061/182-161, In*. ! 2. novembra 1992 stran 7 __ — - sociala, šolstvo, zdravstvo Do štipendije skozi luknje Ar — _ ■__ « if k * zakonu > Jr * k I" w ifJ Begunski otroci in šola i »mlini«, ki so jih pognali za novo šolsko leto, se ^hi *S,aV*jaT°- dijaško »zrnje« je bilo namreč v glavnem že 'n presejano do konca oktobra, študentskega pa tudi ni ^7 *aJ dosti, taki* da naj bi te dni vsi prejeli svojo »merico« jp. *r seveda, brez katerega nekateri že težko shajajo. Kakšna ‘Pravzaprav štipendijska »letina« v Pomurju? II. DOHODKI IN POPJEMK1 DRUŽlHt 1, DOHODKI Z KMETUS« DEJAVNOSTI A) KATAS1R5M DOHODEK KMETIJSKIH IN GOZDNIM ZEMLJIŠČ V MINULEM LETU. ČE JE lASTNIK VLAGATELJ. ZAKONEC STARŠI OZ VZDRŽEVALCI ________ -...................................... DOHODEK KMETIJSKIH IN GOZDNIH 2EMU ŠČ V MINULEM KOLEDARSKIM LETU. Čf SO LIIUJA OSEBA. ____________________ KMETIJSKE OEJAVNOSTIV MINULEM KOLEDARSKEM lElU A-JNTi ) DRUGI DOHODKI ŽIG m »00*IS DA^CutG* OGan* Zvonec še molči V Sloveniji je našlo začasni (?) dom tudi okrog 17.000 šoloobveznih otrok Iz Bosne in Hercegovine. Ali živijo v tako imenovanih begunskih centrih ali pa pri sorodnikih in znancih. Ko jih včasih vidimo na televizijskih posnetkih, se nam zdi, da še kar veselo in razposajeno skačejo naokrog. Videz je prav gotovo varljiv, saj prikrivajo svoje hrepenenje po domačih krajih, kjer so lahko pred vojno brezskrbno tekali naokrog, se družili s prijatelji, hodili v šolo... Naenkrat je zanje skoraj vse drugače. je to že običajna praksa, . Jeli rešeto v rokah stro-delavci za štipendiranje republiškem zavodu za zadnje _ Enoti Murska So-JS »Rešetati« pa so morali tako, kot o velevajo /Tsi, oziroma po navodilih publike. Kriteriji so po eni , vse bolj strožji. sistem pa omogoča tudi neupra-f“- štipendije. bil° predvideno (z da bo zadnji tok za J vlog za republiške (»so-hu^tne«) štipendije 5. sep-^7 za srednješolce ozi-L. W. september za štu-U’ Kasneje je bilo ugotov- Ji ' ppn71lC v kraju stalnega bivališča. Pri učencih in študentih, ki se šolajo zunaj kraja svojega stalnega bivališča, pa dohodek na družinskega člana v enakem obdobju ni smel presegati 110 odstotkov zajamčenega oseb- 2. DOHODKt IZ OPRAVUANJASAMOŠTOJNf DEJAVNOSTI IN DOHODKI PRAVNIH OSEB I PRISPEVKI za SOCIALNO VARNOST v minulem KOLEDARSKIM LETU .SLI MAT- .. MINULEM KOLEDARSKEM LETU 3H MATI.., 7 B) DOfelČ E K O BRATOVA L NIC -Sli Sil 2IN POOflS DAVČNEGA GUGAM C) BILANCA USPEHA (DOBIČEK PODJETNICA) V MINULEM KOLEDARSKEM UIU OČE .SLI MATI .SIT — j k, (.jouu na nov izračun glede določitev zajamčenega dohodka v Sloveniji. •podaljšali do 12, To Pa je po drugi V Povzročilo zamudo pn ^avanju prošenj in naka-štipendij, Srednješolci V,111 ^ari prosilci) m lanski i" ' ■ ■ Štipendisti so jih do-K ^Ptember šele 20. okto-tii S' prosilci z visokih in ; Pa do 10. novembra. P ll bilo približno toliko V/ kot za lansko šolsko *,. Je okrog 4-600. Med N;“bdo 1.566 novih prosil-kj 11 srednješolcev (večt-E sn ?Ci 1 letnikov). Proš-fcj lahko ugodno rešili Kaj pa kadrovske štipendije. to je tiste, ki naj bi jih podeljevala podjetja, zavodi ali ustanove? Pred leti so tekla dokaj močna prizadevanja, da bi v glavnem podeljevali samo take štipendije, solidarnostne (sedaj republiške, prej pa iz združenih sredstev) pa samo tistim, ki bi bili drugače socialno ogroženi. V šolskem letu 1989/90 je bilo tako v Pomurju Že čez 1.400 kadrovskih štipendistov. Za to Šolsko leto je bilo razpisanih samo 94, in Še te niso vse podelili. Po eni strani kaže razumeti, da je gospodarska kriza in da marsikje nimajo denarja niti za plače, kaj šele za štipendije. vendar skrbi za kadre ne bi smeli prepustiti le drugim. To bo lahko prineslo še večje negativne posledice. ŽIG .N FODftS SDK Vzorec 1. strani zahtevka za republiško štipendijo. Nobeden od prosilcev ni prikazal drugi dohodkov iz kmetijske dejavnosti v minulem koledarskem letu, pogosto pa je prazna tudi rubrika Zakaj jih 1. septembra nismo vključili v naše osnovne šole, da bi si lahko tudi oni nabirali novo znanje in se usposabljali za samostojno življenje, ki ga bodo morali nekoč živeti? Odgovor ni preprost, dejstvo pa je, da jih ni bilo možno kar tako pomešati med naše šolarje od 1. do 8. razreda, da bi imeli enak vzgojno-izobraževalni program. Že zato ne, ker za- »^"kom. preostalim pa ,negativne odločbe in nazorno prikazali (s nega dohodka, to je 23.463,00 SIT bruto. Tisti, ki so že prejemali republiško štipendijo v šolskem letu 1991/92 oziroma jim je le-ta »mirovala«, pa niso smeli presegati 80-odstotnega dobiček obratovalnice. cenzusa oziroma 110 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka po zakonu za več kot 20 odstotkov. Četudi nekateri prosilci niso presegli cenzusa za dodelitev štipendije, le-te vseeno ne bodo dobili. To je v primerih, ko nekomu pripada nižja štipendija kot je 5 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka (npr. 600.00 SIT). Delež staršev za pokrivanje stroškov se je namreč letos povečal do 40 odstotkov (lani do 25^>). Vse naj bi bilo jasno tudi pri prosilcih iz kmečkih družin. Poleg katastrskega dohodka (le-ta je v večini primerov dokaj nizek) naj bi v posebni rubriki navedli tudi druge dohodke iz kmetijske dejavnosti (prodaja lesa, dohodek piščančjih. svinjskih ali govejih farm idr ), toda ta rubrika je ostala pri vseh prosilcih prazna. Kdo pa naj bi se podal od hiše do hiše in ugotavljal, ali je res tako? Nekdč (bilo je še fr ^tri1^1^^'^" zakaj '' -Hiin h 1 ne P^paJa- Vs'-4 % j,u^če- so meli ali 2 " ib Voli° T5-dnevni rok I Siti,.0 ^-e'ta mora biti ar- ■1%^ Le‘ta mora bit’ ar‘ p « konkretnimi pori S7^'jo. da so oškodo-% u. ,'h Pripomb pač ne eva,b Pravico do Sc, ^‘Pendije imajo K i "r"o iiMi učenci instu-kL 'ctih dohodek na dru-liu ' 'uuh v drugem trime-^1^ 1613 ni presegal 80 oseb- I N.^^Kii po zakonu, to je P ta r°larjev bruto. To ‘,s,e- ki se Šolajo Štipendije pa niso namenjene le kot pomoč pri šolanju socialno ogroženim dijakom in študentom, temveč tudi tistim, za katere šole predlagajo, da so posebej nadarjeni, to pa potem ugotovijo s testiranjem tudi psihologi republiškega zavoda za zaposlovanje. Ti dijaki in Študenti dobijo Zoisovo štipendijo. Če'dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju ni presegal povprečja republiških osebnih dohodkov za to obdobje, to je 58.639,00 tolarjev bruto. V Pomurju je takšnih štipendistov 300. Precejšen del med njimi izhaja , iz družin, ki so Še kar dobro gmotno preskrbljene. Tudi zaradi tega je precej pripomb med ljudmi. Čeravno je Še kako prav, da posebej spodbujamo nadarjene, pa se velja res vprašati, ali kaže to nadarjenost plačevati z gotovino. Prav gotovo bi lahko našli druge oblike spodbujanja, recimo nagradne ekskurzije v domovini in tujini, nakup strokovne literature, sodobnih učnih pripomočkov idr. samoupravljanje) so sezname prosilcev obravnavali v svetih krajevnih skupnosti, vendar tudi to ni kaj dosti pomagalo, ker marsikje niso bili dovolj objektivni, ponekod pa te naloge sploh niso opravili. Kot novost pri kmečkih družinah pa je. da se letos upoštevajo tudi stari starši, če živijo skupaj S prosilčevo družino in jih je potrebno preživljati. Osnovni kriterij je dejansko obdelovanje kmetijskega zemljišča ter s tem ustvarjanje katastrskega dohodka, ne pa lastninska pravica. Skoraj nemogoče je ugotoviti dejansko finančno stanje prosilcev obrtnikov in zasebnih podjetnikov, saj si sami določijo osebne dohodke, ki so v večini primerov precej nižji, kot je tov resnici. Skoraj nobeden. na primer, tudi ne prikaže realnega dobička, čeprav delajo najbrž ravno zaradi tega. Podatki občinskih davčnih uprav pa so tudi v glavnem nerealni. V prihodnje naj bi bilo tako, da takšnim prosilcem praviloma ne bi odobravali štipendij; če pa bodo mnenja, da bodo sicer socialno ogroženi, bodo morali to dokazati s potrdilom uštrezne socialne službe . Dejstva je torej, da si večina prosilcev iz premožnejših kmečkih in obrtniško-podjetni-ških družin uspe pridobiti štipendijo, med ljudmi pa je zaradi tega precej upravičenih pripomb. Rešeto, ki ga imajo v rokah strokovni delavci za štipendiranje, ima očitno prevelike luknje, ki pa bi jih morali zamašiti drugi. JOŽE GRAJ center za socialna delo v projektu Slovenske gorice ^zvoj demografsko ogroženih Socialnim delom *ts Sl.,,. . kS',iv0in LCentor za socialno delo sodeluje v projektu hitrej- Prvič, socialna preventiva, ki 1 -- ' ■ -s fl---nr-rtri, Gr« ZB je tl V Pomurju je okrog 150 šoloobveznih otrok iz Bosne in Hercegovine. Tudi oni bi redi hodili v šolo, se igrali... (Fotografija: N. Jubnov). radi jezika ne bi mogli enakovredno slediti slovenskim otrokom in ker zanje v naših šolah enostavno ne bi bilo dovolj prostora, razlogov pa je še več. Nekaj pa je vendarle treba storiti. Nazadnje je obveljalo spoznanje, da je potrebno pripraviti zanje posebne, in sicer skrajšane programe izobraževanja. Sprva so računali, da bodo take programe pripravili strokovnjaki iz BiH-a. vendar tega ni bilo mogoče izpeljati. Zato so se dela lotili na Zavodu za šolstvo in šport Republike Slovenije, pomagali pa so si seveda z učnim načrtom in predmetnikom za osnovne šole v BiH-u. Kot je naposled dogovorjeno. bo trajal pouk za te otroke po 15 ur na leden, in sicer vsak šolski dan od ponedeljka do petka po 3 ure V prvih štirih razredih bodo imeli na urniku materni jezik (v večini primerov hrvaščina), matematiko, naravo in družbo, likovno, glasbeno, telesno in zdravstveno vzgojo. Na predmetni stopnji pa bo namesto glasbene in likovne vzgoje pouk tujega jezika, zgodovine, geografije, biologije, kemije in fizike. Prav tako je bilo dogovorjeno. da bo treba priskrbeti učbenike in druge šolske potrebščine vendar se je zataknilo pri denarju, tako da te dm učbenikov še ni bilo. Kar se tiče učiteljev, so iskali v prvi vrsti ustrezne kadre (prostovoljce) med odraslimi begunci iz Bosne in Hercegovine, štu- I dente in druge. Prijavilo se jih je okrog 400. Čeprav je bilo predvideno, da se bo pouk začel domala povsod v začetku novembra, se to ni zgodilo. V Pomurju, kjer je okrog 150 šoloobveznih otrok iz BiH-a, so uspeli začeti z rednim vzgojno-izobraževal-nim delom po sprejetem programu samo v zbirnem centru * je 21 šolarjev. Oblikovali so 3 kombinirane oddelke (od 1. do 4. razreda. 5. in 6. ter 7. jn 8 razred), pouk pa se je začel že oktobra. Učbenike in druge šolske potrebščine so si za silo priskrbeli sami - nekaj na Veržejski osemletki, nekaj pa v Strigovi na Hrvaškem in drugod. To so lahko štorih tudi zato, ker so v njihovem centru med begunci tudi 4 pedagoški delavci. Tako so lahko nekatere šolske aktivnosti izvajali že prej. Kot smo zvedeli na Zavodu za šolstvo in šport Republike Slovenije - enota Murska Sobota, bodo imeli 17. tega meseca skupen seminar za tiste, ki bodo sodelovali pri izvajanju pouka za begunske šolarje Predvideno je. da bodo imeli v zbirnem centru v Domanišev-cih 1 oddelek s 13 otroki od 1 do 4, razreda m I oddelek z « Solarji na predmetni stopnji. V Vidoncih bo 18 otrok obiskovalo pouk na razredni in 8 na predmetni stopnji. Po en oddelek razredne in predmetne stopnje pa bodo organizirali tudi v Murski Soboti za otroke, ki prebivajo pri družinah. V občini Gornja Radgona so evidentiran 20 šoloobveznih otrok. 13 jih prebiva v zbirnem centru v Zgornjem KonjiŠču, ostali pa so pri sorodnikih m znancih. Predvidevajo, da bodo organizirali pouk za vse v zbirnem centru v Konjišču, prevoz do tja pa bodo kombinirali z vozili, ki vozijo tja prehrano. V Lendavski občini pa je vpisanih 25 Šoloobveznih otrok iz BiH-a. 14 jih je v zbirnem centru v Lendavskih goricah, 11 pa jih živi pri družinah. Zaenkrat velja dogovor, da bodo imeli pouk vsi skupaj na Lendava, in sicer popoldne, ker v centru nimajo za to ustreznih pogojev, Oblikovali pa bodo kombinirana oddelka od 1. do 4. razreda ter od 5 do 8. razreda. Zaradi prevoza otrok pa naj ne bi bilo posebnih problemov. Žal se lahko zgodi, da bo marsikje ostalo le pri namerah m načrtih šole pa ne bo, ker ne bo dovolj denarja. Slovenija sama namreč ni sposobna spe-za beSunske otroke. Kakšna kruta resnica! JOŽE GRA1 'Ko?3 ^etnografska ogroženih Slovenske g«r’t‘^ Sfe »H projekt šestih občin, v S PMala S k. hPl',’arno proučevanje zajeli na* Fu ‘ Godemaro, 7- .h^vci, Kuršinci, Drakovci, JSi a -1 štiristo družinskih skupnosti. J« ' začetek ali S** P° jih raziskuje s socialnega - Posuotek ali socialna slik* dnm šP|nik, ogroženih naseljih, za kar so prip ho,eil zaieti ra’ ' ?'v,ienja. kako * v. 7 ^J0- * kakšnimi ne So sh^ovanj-< i,. ' premoženje in KIT gospodariti 5 t 1 So krne>ije funkci-WPreina ni’b mtad’ I,u' '■C'STn° nameravali družinske skupno-ugotovili, da bi Fi '"-ovaij več časa t1 । r*l‘ s**™ dsle-t^lia J”0 Klinje slabše. 'Mnt" ‘0Hk0 kW ■ uružnK socialno °d^ldal’ j, !*’ moči. Seveda to velja ob predpostav' 'oSooVs organizacija oz. delodajalci upoštevan SKP za gospodarstvo; v nasprotnem P na p.. blem ne pojavlja, saj se delavcu, ne g* vseb^ 1 določba posamezne kolektivne pogodb-sedico »najmanj«, lahko izplača več. Mnogi problemi bi odpadli, če ne pogodbe (morda po inerciji) vseboval’ ’ povprečja. Ker ta prispevek sovpada s . 0^j Janj o kolektivnih pogodbah, naj za5,'L, pozornosti predlog, da se namesto । n^f j dogovorijo o fiksnih zneskih, ki booo1 • • z rastjo življenjskih stroškov oz. kas- u bodo določeni v DEM ipd , j^t pC^ii Zanimivo je tudi vprašanje. kol|K delavcu solidarnostna pomoč- Ati t>P je v j, vsake tri mesece enkrat, ne glede na 1 u; vse leto, oz. gradbincu vsak 3 solidarnostna pomoč tudi, če je po pr'1^4 lezni ponovno bolan 3 mesece Ah ' -0 ^sl pomoč le enkrat v koledarskem Ie _ t-i . ।' leto ponovno, če je npr. bolan 15 n" ’ kovib^d Dikcija 72. čl. kolektivne pogodb« . 3 i* pj elektroindustrije ob daljši bolezni -- govon le o enkratni pravici do ak.J 3, 0j j. pa, če je delavec bolan od 1. 1 ' ' flpr- ’/lJ izplačano pomoč ter ponovno b^ipiSi^iti do 31. 7. itd. Ali v obeh primerih |Z’ . ' F^ii1 enkratno solidarnost pomoč ali pa 1° avi^-ni^ nh priznati Celo bolj bi jo bil do' ( delavec, ki je brez prekinitve leto a11 .(a O tem primeru je sodišče komisijo za razlago kolektivne Po8.opoP'J ske in elektroindustrije Slovenije 10 ' a" . objavljeno. Praksa kaže, da so solidarnostne P jp, u aF področij, ki ga delavci zelo slabo p° ^piatrz' . zacije oz delodajalci jih razen ur-na izredno zahtevo posameznih “?!a. j;č BRANKO LUTA • stran 9 kmetijska panorama rategiji razvoja slovenskega kmetijstva Okolju prijazno kmetijstvo ™ U ln "KRorim problemom v Sloveniji v zadnjem času nismo velike pozornosti, zato ne preseneča, da so se težave - zaostrovale. To zaostrovanje pa ne gre pripisati skrbi za kmetijstvo, pač pa splošnim zaostrenim gospodar-j*™1"' niso mogle zaobiti tudi te panoge. Nazadnje je bil n * i* fr 1 ir'i razvoja kmetijstva in živilske industrije izdelan mli 11,1 sPreJe1 '"di srednjeročni razvojni načrt, po tem času Tin dokumenta, ki bi opredeljeval razvoj na tem področju, ^teski kmetijci so zato že nekaj časa opozarjali, da potrebujejo jhie „S,r#teRiji> razvoja kmetijstva, odločitev o njeni pripravi je ild, ' ^vrlvirnu vlada, z delom pa nadaljevala sedanja in tako smo *Slm ° h dokument, ki nosi naslov Strategija razvoja kmetij-ht rni|i. Nekaj več kol 841 strani obsegajoči dokument je po vsebini osnovnih razdelkov, ki obravnavajo analizo stanja kmetij-^"ja v živilski industriji, stanje in tendence v razvoju v Evropi, analizo razvojnih možnosti ter cilje razvoja kmetij- 31 j* ti F jt U J? * s* S Ut ... razvoja kmetijstva Jji temelji na analizi stanja n’h možnosti in je izrazito •" dokument. ki bo opre-globalne razvojne sestavljalci tega do-I., 1 Opozarjajo, da strategije k:,r,f". kot plan, niti kot • 1 teti kot napoved. Razu-Ki Jo' veščino identificiranja M ,7*' »tvoja kmetijstva, ki akciji najhitrejše skupne rJj^Marske rasti Strate-ijj,namena, da hi dolo-kb«'?Medstva uresniče-^'•djenih ciljev, saj je to l,*™^ kmetijske politike. C^cev pa p. bil. iti hi cilje te'1** ka *niu zelo pestre na-I, T? 1 za kmetijsko pridc-pa l,h na sPloSno jkrj1- ° kot težavne Sodi evr°pske države, ki h-, j Iežavne pridelovalne n" M« k lern dodamo še neu 7* do kmetijstva v pre- J Miicujsiva v pre-i'P,n ne preseneča, da je Nt ^t^tvo na ravni, ki m , * Neustrezna kmetijska pre-što, trgovine in tudi dva frizerska salona. Ljudje radi zahajajo v gostilne, kjer si pogasijo žejo. V Borečih, ki je naša sosednja vas, so Križevske opekarne, kjer iz gline delajo opeko Ope karna se imenuje po naši vasi zato, ker je večja. Če hočete prhi do naše hiše, sploh ni težko. Po cesti, ki vodi proti Radencem, kakšen kilometer od šole, zagledaš knjigarno Čebelica. Pelješ se še malo naprej in na levi strani ceste zagledaš našo hišo. Spoznaš jo po roza ometu Le malo jo zakriva stara, že na pol porušena hiša, ki jo je kupila neka družina, pa čeprav ne živi v njej. Imamo dobre sosede. Imamo tudi domače živali. Mednje seveda spada tudi psička Murika, ki je moja najboljša prijateljica. Oče se ukvarja s čebelarstvom. Pomaga mu moj brat Tadej, ki je leto in pol starejši od mene. Tudi mama je zaposlena. Oba sta učitelja. Hišo si delimo z babico, ki je stara že osemdeset let, zato ji z bratom večkrat pomagava. Na svojo vas sem ponosna. Nikamor drugam si ne ždim, najmanj pa v mesto, kjer dihaš onesnažen zrak tovarn. Raje živim v vasi, kjer je mir in lahko uživaš ob spoznavanju narave. IVA TOPOLNIK, 5.b OŠ Križevci pri Ljutomeru Spraševanje V okviru novinarskega krožka smo izvedli anketo o na^° danem spraševanju Spraševali smo učence in učitelje- ^Ijt Napovedano spraševanje je boljše, mi pomaga, a-pripravim. Ocene niso nič boljše kol pri nenapovedanem. u ^pi-- Podpira nesprotno učenje, celo pridni učenci se tu ’ panjsko. - Napovedano spraševanje je boljše, ker se več uct - Napovedano spraševanje podpira lenobo - Učenci bi morali biti vedno - Je čisti nesmisel, ker se pod. Anketo sta pripravljeni _ Dira kampanjsko uce,l•pjR izvedli MIHAELA 1 , in VALENTIH* Novinarski krožek O Prometna nesreča Zjutraj, ko grem v šolo, in popoldne, ko se vračam vidim avtomobile, kako drvno z neprimerno hitrostjo in ne upoštevajo cest no-prometni h predpisov. Že večkrat se je v naši vasi zgodila prometna nesreča. Ni dolgo tega, ko sem prišel na kraj nesreče Mladi fantje, polni mladosti in razposajenosti, so drveli proti naši vasi. V blagem ovinku jih je zaneslo na nasprotno stran vozišča. Treščili so v betonski most in končno pristali na njivi Poklicali so policijo m rešilni avtomobil. Oboji so prav kmalu pridrveli. Policija je delala zapisnik, drugi so reševali voznika. Vse solze in vprašanja so zaman, ko do nesreče že pride. Vsi vozniki in udeleženci v prometu bi morali skrbeti, da bi se število nesreč zmanjšalo. BRANKO GRAH. S.a OŠ GRAD In vsaka sveča j NATAŠA Ob dnevu Spomnimo se vseh-ki jih več ni ■ hi.? ’ Skupaj vsem o prišlo je .. slovo. se Težko od njih srti NikoP0^ saj so nam velijo r Smrt je pobrala njim za nas vec n tj se rjdtfj ob oko orosi ■ ^nik, 12. novembra 1992 - —— stran 11 kulturna obzorja Premiera na novih orglah V'vl spadajo v kategorijo prastarih instrumentov, ki so ,'tiyiaulos« prišle iz antične v zahodno kulturo ter se izpopolnile. ”av,e *” zamenjale lesene in kovinaste piščali za jezičke. Vzvode za odpiranje in zapiranje piščali so zamenjale tipke, vodni pogon P zamenjal nožni pogon z gredami, igro so izpopolnili pedali. Od so postale cerkven inštrument. Podobno so se razvili prenosni S ’’ pozitiv in regal. Modema doba je ustvarila iz orgel s pomočjo •dimke naravnost veličasten instrument. ^antne 37-rcgistrske nove * w v soboški katoliški cerkvi Hai ’a’ ^l0 orglarskega moj ',ii2nlona SUabla iz Rogaške Tj ' orglarski mojster jih jc ■*,. sodelovanju z nemškimi le obrti. Orgle se lahko ^1° v skupino največjih v Slo- Gtnogočajo izvedbo vseh 'z glasbene zakladnice, od prek romantike pa vse do bih stvaritev Prav gotovo so , P°legobrednega inštrumenta b jplošna kulturna pridobitev, j?** odslej pn nas omogočajo gostovanja najodličncj-^^istrov orgelske igre. Kot in priznanje vsem it,, "'"om. organizatorjem, so-% iln tcr finančnim podporni-b so omogočili ter izpeljali to , bT-blHltii akcijo z dolgoroč-| jj^no-kutlurnim učinkom, K premiera jc bila v so-h[t novembra, ob 19 uri. Čast '’l' H LVaia'cu )c pripadla profe-“tertu Bergantu, ki jc prav najvidnejših orgelskih na Slovenskem. Je redni r tcga instrumenta na Aka glasbo v Ljubljani. Kol \ ■ doma in v tujim pred i * rno svetovno orgelsko li-levilo njegovih koncertu v stotine Posnel jc dve leta 1977 diihil nagrado ||E*^ sklada. ■ n je vzbudil izredno zani-IthZ Sa< je bila cerkev nabito sl cev ki so vse do zad-Gnetljivo zbrano sledili Iti"lu koncertnemu spo- 1 iZ zajemal: Dva korala in ' ■. “acha, skladbo »Zahva-,'"zu' Franca Lizsla, Tri . Avc Marijo Maksa Ro-odstavek 4. Sonate za J* Uh'r' Bos,efa. skladbo go-- "«i J' * 'z Slovenske maše odlomek iz Titc-Pie, i n’ee Marcela Duprčja, N ha caŠ' Gospc 1^ Emilia Busolinija. Moč teles Olivicrja Aklamacije Jeana Teža sporeda je bila prav gotovo na »stebrih« svetovne orgelske ustvarjalne literature s težiščem na Bachu. Lizstu, Rcgcrju. Dupreju in Messiaenu. izgovoriti cn sam stavek v Madžarščini, kar je bilo povsem v skladu s čistim romantičnim vite-štvom v boju za zatirano ljudstvo. Iz njegovega »kulinaričnega« obdobja izhajajo njegova dobro mi šljcna madžarskopatriotska dela 19 rapsodij, ki pa slonijo na zmoti - to kar jc v Lizstovih očeh veljalo za »pravo madžarsko«, namreč ciganska melodična snov njegovih ple sov, je dejansko nekakšna psevdo-folklora, ki sojo notirali aristokratski diletanti. Lizst je v resnici ena Bach je napisal vso svojo glasbo »v božjo slavo in za okrepitev duha«. Ta dvojni namen je usmerjen samo na dve težišči - na mušica sacra in mušica mundana Duhovnost ali posvetnost za Bacha sploh nista bili vprašanji, vsekakor pa nikakršen slogovni kriterij. S Fugo slavi božjo vsemogočnost, v veseli tonski igri v mnogih delih pa preprosto vsakdanje življenje. Tonska umetnost, naj si je duhovna ali posvetna. mu je božanska umetnost, prava pnsjrodoba svetovne harmonije - »kjer sc to nc upošteva, ni nobene prave glasbe, marveč hudičevo dreljc in lajanje«. Bach jc prav gotovo najveličastnejši in naj-plodovitcjši skladatelj, saj njegova dela za instrument instrumentov obsegajo več kot 15 zvezkov obsežnih orgelskih del. Lizst jc gotovo najsijajnejša zvezda na koncertnem nebu Evrope, Čeprav nemško vzgojen, jc dajal prednost francoščini in sc priznavat za Madžara, ne da bi znal od najplemeniiejših, najdrznejših in najbolj kompleksnih umetniških osebnosti romantike. Morda je bil najbanalncjši tam, kjer mu je uspelo, in najbolj originalen tam, kjer mu je spodletelo. Nekdanji liberalec in saintsimonist Lizst je postajal z leti vedno bolj religiozen. Preselil se je v Rim. kjer je sprejel nižje redove in se posvetil študiju musicae sacrue Organisti v svojih koncertnih sporedih vseskozi naklonjeno Spre- je m a jo Regerjev opus, ki v sebi združuje bachovsko linearnost s pozno romantično zvočnostjo. Reger jc bil odlični orgelski virtuoz, s svojim kompozicijskim stilom pa je prav gotovo postavil temelje novim smerem XX. stoletja. Oliver Mcssiacn kot mistik in ekstatik sodi k »nefrancoskim« pojavom, brez katerega bi francoski kulturi manjkala fascinantna barva njegovega bogatega spektra. »Težim za glasbo.... ki je nova kri, nov značilni gib, neznan vonj, vedno budna ptica..., glasbo, ki prinaša konec obdobij, vsepričujočo ost, poveličana telesa, božanske tn nadnaravne skrivnosti, pravo teološko mavrico«. Kot organist cerkve Trinite v Parizu jc ta teozofski mistik od leta 1931 izvabljal orglam nov vznemirljiv zvok: Iz piščali so vneseno pedi ptičji glasovi, namesto kontrapunkta jc stopil opojni zvok. Messiaenov katolicizem je užival v čutnem vesolju. Atonalne ekstaze zvenijo puccini-jevsko sladko. Značilna poteza nje gove umetnosti jc univerzalnost. Zvočni opoj in ekstatika sta sc v njegovem poznem delu umirila v sistem reda. Messiaen jc segel tudi po hindujskih ritmih, kot so pratapacektmara, gajajhampa in sarasa, ki jih je udejanjil v svoji orgelski knjigi leta 1953, imenovani Livra d’Orgue. Mojster Bergant je spored različnih stilnih obdobij od baroka do moderne izvedel z veliko izvajalsko rutino, tehnično briljanco in v pretežni meri prepričljivo. Bolj prepričljiv je bil v podajanju zvočnih sklopov v reševanju tehnično zahtevnih obratov in v iskanju ter podajanju zvočne barvitosti kot pri trdi. neizprosne melodično in akor-dično soodvisni motorično dosledni gradnji baroka. Prof. LADISLAV VOROŠ foto: N J Razstava v črenšovski šoli počili koncert v Murski T^ti in odlični kvintet UM vruu*«Bu »TU Bilcev v Puconcih Si ^ariluirskih vokalnih solistov seje v torek, 27. oktobra I . 'f j,, Rrajski dvorani občinstva predstavila z zelo obsež- * •“»kalno in interpretacijsko zahtevnim programom * iB ■ ^fentalnih del iz železnega repertoarja zgodnje ba-Klas,‘''. Tako so bili v prvem delu sporeda naj'zraz'1ej^ ustvarjalci monodičnega glasbenega •N z*, i. •» beneške šole zgodnjega baroka iz začetka 17. sj, ' 501 Gahrielli, Caldara, Siradeila in drugi. Glasbeno '*slušalca lahko zamenjujeta. Pogovor začenjamo z uvodnim vprašanjem. Odgovor nanj pomeni, da je bila vzpostavljena zveza med sogovorcema. Ta se vzpodbuja tako dolgo, dokler snov ni izčrpana. Odgovori lahko velikokrat preidejo v krajša pripovedovanja, v takih primerih je dvogovorna oblika (dialog) že prepletena s samogovorom (monolog). Pogovor zaključimo z obrazcem ob slovesu, na primer: Tole je vse za danes - Želim vam prijeten dan. Snov pogovora je poljubna. Od snovi sporočila in od družbenih okoliščin je odvisna izbira socialne zvrsti: narečja, pogovornega ali zbornega jezika. Za pogovor so značilne lastnosti govorjenega jezika. Vidne so tako na glasoslovni kakor tudi na oblikoslovni in skladenjski ravnmi, zlasti še v besednem redu, z nedokončanimi povedmi, na primer: Se mogoče Še spomniš, takrat...? (nedokončanost), Takoj pojdi, Če ne.. d (zamolk). Ce pogovor zapišemo, imajo posebnosti govorjenega jezika v pisanem besedilu lahko poseben slogovni učinek. - Posebna oblika sporazumevanja med ljudmi je pogovor po telefonu. To je pogovor dveh govorcev, sobesednik je v trenutku, ko »govori« prvi udeleženec jrogovora, navzoč predvsem v mislih govorečega Najznačilnejša pogovora sta zasebni in uradni Splošna značilnost telefonskega pogovora je. da govoreči naslovnika obravnava kot sogovornika pri pogovoru. Nekaj značilnosti uradnega telefonskega pogovora: ko sogovornika pokličemo, se najprej predstavimo (lahko povemo tudi svoj naziv, poklicno ali drugo dolžnost, odvisno od okoliščin sporočanja), potem povemo, koga ah kaj želimo ali nas zanima (če nimamo izbranega sogovornika). Na primer a) Jože Drvar pn telefonu, prosim, če bi lahko govoril z g. Drvaričem (sporočimo svoje Želje); b) Jože Drvar pri telefonu, zanimam se za nakup stanovanja itd. (povemo, kaj želimo). Včasih se po telefonu zanimamo za različne informacije, pa se ne želimo predstaviti. V tem primeru naslovnika vljudno ogovorimo. na primer: Spoštovana gospa, zanimam se..prosim, če mi lahko poveste (predmet našega zanimanja). Nikoli pa ne kličemo po telefonu zato, da bi svojo jezo ali svoje težave prenašali na druge. Ne privoščimo si tudi različnih vznemirjanj po telefonu, kajti teh imamo ljudje povsod dovolj. Tudi kadar gre za (telefonski pogovor uradne, neprijetne vsebine, ne smemo pogovora začeti npr. s Poslušajte, kaj si pa vi mislite itd Tudi kadar se po telefonu pogovarjamo zasebno, se najprej predstavimo in Šele takrat začnemo pogovor Danes ima veliko podjetij in tudi zasebnih stanovanj avtomatsko (elektronsko) »tajnico«. Te se ijudje velikokrat ustrašijo m brez potrebe ter nekulturno odložijo slušalko. Sporočilo pustimo, kot če bi govorili z našim sogovornikom. Navadno nam avtomatski telefonski odzivnik tudi pove: »Prosim, če poveste svoje ime in priimek ter naslov in oddate sporočilo. »Tega se tudi držimo in naše sporočilo bo sprejeto. »Tajnica« nam lahko sporoča tudi različne informacije, vendar je ne moremo obremenjevati z dodatnimi vprašanji, kot to lahko »živega sogovornika« In še nekaj besed o zaključku telefonskega pogovora Včasih posamezniki telefonski pogovor zaključijo tako, da enostavno odložijo slušalko. To storimo le v primeru, če nas kdo po telefonu vznemirja. Sicer se poslovimo vljudno trudi če s pogovorom nismo zadovoljni, kajti oseba na drugi strani žice večkrat ne predstavlja same sebe), npr. Na svidenje, adijo (zasebni pogovor). Lahko pa dodamo kakšno frazo ob slovesu, na primer Želim vam uspešen dan To je samo nekaj vzorcev sporazumevanja, pri oblikovanju besedil, govorjenih in pisanih, pa ljudje ustvarjamo nove, žive različice. Pri pogovoru in pri telefonskem pogovoru moramo zmeraj imeti v mislih sočloveka IRENA ŠTUHEC kulturni koledar 50 izvedli: Mira \ 'Ne?, Majda Šva-। n'“pran, Ivica Tru-ll' Mracsek-Na- **< Robert Mracsek d „ (U ■ da baročni glas t 2a'"eva popolne S JVi j«, punsko glasbeno ■sbe’"'Menim smislom ‘^tu Oblačijo in inter- JC dokaj uspelo ^stii r?^1 Majdi Švagan Trubič. Tudi vi-l!^ ' veliko mero "'C*(na vktjuče-je bit'.f^beni ton, pi-V ■’ v "J0* suveren inter-°P°ro soli-*' s objektivnim Si^'Bkin?man,lčnim in’ 'I i' Maniram na do- ! S ,fMy|ltopa-pi |e pnn AT1 r„ PreiuisrLil ul.t-, *' jr h'l JvVlii^ 'gram slovesnosti \i31 okt^^^ije v so-''^^bra 1992, v pu- Svečano in resno je k programu prav gotovo veliko prispeval tudi glasbeni del, ki je poleg sakralnih vokalnih det v izvedbi dokaj ubranega domačega pevskega zbora v ta spored vključil tudi instrumentalna dela iz svetovne glasbene literature, tako Bachovo Fugo v gis-molu in Chopinovo Mazurko v prefinjeni m subtilni izvedbi obetajoče mlade pianistke Adriane Magdevski iz Maribora. Prav gotovo pa je vse navzoče prijetno presenetil in naravnost očaral odlični kvintet trobilcev iz Ljubljane, ki je z ustrezno naravnanim sporedom: Bach, Preludij in Fuga v gis-molu. Seibert. Kvm tet v slogu »Sonate da Chiesa« ter z izvedbo Brahmsovega Motetta s svojo odlično izvedbeno tehniko, barvo tonov in sijajno interpretacijo zlasti Se-ibertovega dela prav gotovo veliko prispeval k resničnemu ozračju svečanosti, ki gaje vseskozi preveva) praznični program. Prof. LADISLAV VOROŠ Zavest zgodovinaijev Člani pomurskega zgodovinarskega društva so posvetili v novembrskem lepem vremenu zopet en dan svoji dopolnilni dejavnosti - usklajevanju spoznavanja razvoja in spoštovanju domovini vrednih vzvišenih osebnostih. Predsedstvo je bilo pobudnik za strokovni izlet, ki ga je težko govorno osvetliti m še težje pisno opisati - če žjlim prikazati tiste duhovne silnice društva pom. zgodovinarjev v M. Soboti, ki je zmeraj v okrutnem finančnem boju za svoj obstoj. , Člani društva so si s ponosom efeledovali kulturne dosežke vzvišenosti Slomškovega čustvovanja za ubogi slovenski narod in prizadevanje za Čast in pravico ter ljubezen in globoko spoštovanje maternega jezika v majhni slovenski državi. Zadnji sprehod skozi Maribor m Ptuj, skozi muzeja in arhiva ter Slovenske gorice je bil v znamenju avtentičnosti nekega kulturnega dosežka med odnosom zgodovinarjev in duhovnim odnosom vere in nevere! V društvu tudi m nobene jrodložniške miselnosti, ki je bila včasih mno-gokje usodna za resnicopisje zgodovine. Zdaj je svoboda posameznika tudi pravica, da izpove, kar misli o duhovnem razvoju svoje pokrajine. Taki novi spomeniki Maistrov, Slomškov idr. kažejo človekovo prvino, da razžaljeni in ponižani v ogledih edinstvenih muzejskih razstav lahko razglašajo svobodo kristjanov pri nas! V ozki zvezi zadovoljstva in ponosa na kulturno vrednost pomembnega doživetja smo se pred krajem še razvneli pri nežnih zadevah skupnih žejnih in lačnih duš v pozivu - Odpri srce, odpri roke, da se složno posvetujemo s soobčani o nepreziranju zgodovinskega društva, ko izražamo z jezikom svoja čustva m govorimo v jeziku svojih mater in očetov! Težke zgodovinske prilike iz preteklosti nas učijo, da ne smemo kloniti pred malodušneži, če hočemo izbrisati spomine na razdvojenost in needi-nost senčnih strani vere Bogomile! DINI TITAN RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V petek. 13. novembra, ob 17. uri bodo v Galeriji odprli mednarodno likovno razstavo PAN-NONIA ’92. Razstavljali bodo umetniki iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Razstavo bo odprl dr Jure Mikuž, namestnik ministra za kulturo Republike Slovenije* LENDAVA: V Galeriji je razstava 20. mednarodne likovne kolonije. Razstavljajo: Karoy Borbeiy. Marino Kas-setti, Zmago Jeraj, Istvan Koz-sti, Jorist Kuvast, J a nos Ne-meth, Mirko Rajnar, Zoltan Szeny in Huiqin Wang. RADENCI: V galeriji Medi-koss v hotelu Radiu so na ogled dela akademskega slikarja Stefana Hauka. Razstava bo odprta do 15. novembra. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure. LJUTOMER: Ljudska univerza Ljutomer. Muzejska zbirka novejše zgodovine vabi na otvoritev razstave Skavti in gozdovniki na Slovenskem v petek. 13. novembra, ob 18 uri v galeriji Anteja Trstenjaka. Na ogled bo do 12. decembra. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V petek, 13. novembra, ob 16.30 in 20.00 bo v dvorani 3. osnovne Šole javna radijska oddaja Zaigrajmo in zapojmo po domače. Obe oddaji pripravlja radio Murski val. Nastopili bodo znani pevci in ansambli LENDAVA: 26 m 27. novembra bo v hotelu Lipa simpozij o srednjeveški Lendavi Na njem bodo sodelovali zgodovinarji iz Madžarske in Slovenije. Položili bodo tudi temeljni kamen za gradnjo kulturnega doma. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Po krajinska in študijska knjižnica je odprta vsak dan od 8. do 18. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Odprta je tudi Čitalnica. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure. ob torkih in petkih pa od 8. do 12. ure. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ra teden priporočajo: Danielle Steli; Utrip srca. Mladinska knjiga. Jože Smole Pred usodnimi odločitvami. CZP Enotnost. Svetlana Makarovič: Mati parkelj Malič. Mladika Ljubljana. stran 12 vestnik, 12. novembra 19^ & Profesor X Med sanjami in resničnostjo Slutnje Meseca avgusta 1945 sem se spričo okoliščin znašel v Banjaluki, večjem bosanskem mestu. Vreme je bilo pravo poletno z mnogo sonca in svetlobe. Tiste dm sem v nekakšnem mladeniškem razpoloženju brezbrižno hodil po ulicah mesta in se zagledal v napol prazne trgovine. Posledice vojne so se opazile na vsakem koraku. In takrat me je nekega jutra preprosto prevzela neka čudna slutnja, ki je bila iz dneva v dan močnejša in me je okupirala skoraj mesec dni. Namreč vsakokrat, ko sem slučajno pogledal na bleščeča okna visokih zgradb, sem imel občutek, kot da me izza teh oken gleda smrt »Bog, kako pogled vara. Torej,« sem razmišljal, »jaz sedaj hodim in gledam na stepo okenska stekla, obsijana od sanjskega sonca v prvem, drugem ali tretjem nadstropju. Izza teh oken v eni od mračnih in temnih sob pa zagotovo v tem Času nekdo umira. Nekdo, čeprav sam ne vem. kdo. Morda moja mati ali Oče. Toda onadva sta zdrava in sta mi pisala pred dnevi Živita v nekem drugem mestu. Takrat nisem niti vedel, da se ta slutnja smrti nanaša na mojega očeta. Dva meseca in pol kasneje ga je mati {►okopala v meglenem novembrskem popoldnevu. Podobno slutnjo sem doživel veliko let pozneje na povsem drugem mestu, toda tedaj je bila ta slutnja povezana s povsem dni g im primerom. Bilo je čudovito jutro, toplo in brez sapice kakršna so lahko le prava letna jutra. Bilo je Še zelo zgodaj. S šopkom cvetov vsem odšel na materin grob. Tedaj še ničesar ni spominjalo na kakšno oddaljeno tragedijo. Šel sem po stezici med grobovi. In tedaj mi je naenkrat brez kakšnega vzroka padla na misel prismojena zamisel. »Kaj bi bilo,« sem pomislil, »če bi se nenadoma stresla zemlja, Če bi nenadoma prišlo do katastrofalnega potreša in bi se grobovi začeli odpirati, okrog mene pa bi padala okostja « Čeprav sem večkrat obiskoval grobove, nikoli prej nisem pomislil na tako možnost. Toda tega jutra me je slutnja o katastrofalnem potresu povsem prevzela. Ko sem prišel domov, me je žena pričakala z neugodno novico. Malo prej je bila po radiu sporočena novica o močnem in katastrofalnem potresu v Črnogorskem primorju. To se je zgodilo leta 1979. Drugih številnih slutenj se niti ne spominjam. Vse te slutnje o smrti nekoga, o neugodnih dogodkih ali boleznih v moji družini so me nekako težile in me prežemale z nepopisnim strahom. Vedel sem in slutil, da se bo zgodilo neko zlo, nekaj strašnega, Česar pa nisem mogel preprečiti. Na žalost! Skrivnostni koraki v noči To je resnična zgodba o mojem očetu. Gre za neobičajen sen, ki mi je napovedal njegovo smrt, o čemer sem pisal na drugem mestu. Tokrat pa je beseda o nečem drugem. To je moje prvo srečanje z nekim posmrtnim bitjem. V svetovni književnosti je napisano že veliko o tako imenovanih hrupnih duhovih. Omenja jih tudi angleška literatura, ko opisuje zaklete dvorce in hiše, v katerih se ponoči slišijo neobičajni vzdihljaji ali pridušeni koraki po Jesenih in trohnečih stopnicah. Zame to niso nikakršne izmišljotine, razen izjem. Tudi tu se včasih najdejo take zgodbe, ki na atraktiven način želijo pritegniti kar največ neobičajnih turistov, ki uživajo v takih senzacijah. O hrupnih duhovih piše tudi znani znanstvenik A. Clark v svoji knjigi »Svet skrivnostnih sil«. Na žalost omenjeni pisec piše o teh pojavih z nekakšnim nezaupanjem in določenim skepticizmom ter mimogrede navaja dokaze, s katerimi želi v večini primerov ob manjših izjemah dokazati neobstoj teh duhov. Po mojem mnenju zato, ker omenjeni avtor ni imel nikakršnih podobnih izkušenj. O smrti svojega očeta sem zvedel v hercegovskih planinah visoko nad Borskim jezerom. Ta noč leta 1945 je bila grozna. Dež je lil kot iz škafa, a na planini so odmevali potuhnjeni in razvlečeni bliski. Bil je november. Prišla je zapoznela novica. Po takšnem neurju sem krenil popolnoma sam po nepoznani Janini Spuščal sem se j>o brezpotju, moker do kože, ponoči, ki ni obetala ničesar dobrega. Bal sem se volkov in medvedov. Tik pred zoro sem prispel do narasle in podivjane Neretve. Ker so tod v povojnem obdobju vlalti neredno vozili, sem zamudil na pogreb. Prispel sem isti dan, ko so očeta pokopali, toda šele zvečer. BU sem Žalosten. V trenutku, ko sem vstopil v hišo, me je minita žalost. Slutil sem nekaj neobičajnega. Moj oče vendarle ni umrl’ On je tukaj, v hiši. Slutim njegovo bližino. Fizično jo čutim. Njegov duh me obletava! .. .Nimam besed, s katerimi bi to lahko opisal. Ko ie mati malo kasneje pogrinjala mizo za večerjo in postavljala krožnike zame in zase, sem ji z nekakšno notranjo prepričanostjo rekel: »Mama, postavi še en krožnik na mizo! Ata bo večerjal skupaj z nama. On je tu, pri mizi. Čutim njegovo bližino« Mati me je samo pogledala, kot da je bila tudi sama enakega mnenja (Nadaljevanje prihodnjič) ne zgodi se vsak dan Lepotice niso koze Blaženost med ženami S kolegom sva bila na srečanju s finalistkami z letošnjega tekmovanja za najlejjšo Slovenko in, kot piatonik, bom povedal kar na začetku: bil sem očaran. Te mlade ženske so v resnici lepe. Lepe so kot objekti in kot duše in veseli me. da bom lahko s tem pisanjem v duhu nekega Schillerjevega sporočila prispeval svoj majhen delež k estetskemu vzgajanju človeštva. Ne, ne bom nič pridigal ali modroval. samo za Schillerjem bom ponovil: v lepem pojavu je svoboda, ker se v njem »snov zatira z obliko«. Z drugimi besedami to pomeni, da lepotice niso koze! Bal sem se. da ima tisti svinjski m pohotni moški Šovinizem kaj resnice na sebi. Češ te lepotičke so same koze, samo za tisto jim gre, in vse, ki so kaj dosegle, ki so zmagale na lepotnih tekmovanjih, so morale prej opraviti tlako v postelji z ocenjevalci, pokrovitelji, mentorji in drugimi »pofukljivci«. Trdim, da je to laž Opravil sem s temi predsodki. To s kozami je bila ena plat moje bojazni. Tole pa je druga: V četrtek je bil vsaj nad polovico Slovenije lep jesenski dan, vsaj od Prekmurja do Celja. Tam v bližini Celja . v vasici Prekorje, v Bdi galeriji slikarja Jureta Cekute, je bilo srečanje s finalistkami letošnjega tekmovanja za mis Slovenije. Jesen pa je tako lepa, da bomo tukaj pustili spregovoriti Puškinu, ki pravi, da mu »pri srcu je jesen, z lepoto pisano. s tišino plemenito«. Zdaj kolega Jože, zdaj jaz sva med vožnjo v Prekorje vzdihovala, oh, glej, ta gozd, te barve, ta od umiranja žareči jesenski gozd, te turkizno zelene trate... Kako zaboga naj ob tej lepoti jesenskega časa lepo pišem o nekakšnih lepoticah? Kako vendar? Ali ni Nietzsche rekel, da se »zaradi spodnjega dela telesa človek nima tako lahko za boga«? Potem pa piši lepo, ob vsej tej nečloveški jesenski lepoti, če moreš, o mladih lepoticah! Toda, Nietzsche tukaj enkrat za spremembo nima prav. Schiller ve v tem primeru bolje od njega: v lepem telesu se snov zatira z obliko. Pa vseeno, kaj more dva odrasla, da ne rečemo zrelejša in pretežno konvencionalno živeča človeka moškega spota nagniti k temu, da se odpravita na srečanje z lepotičkami, kaj ju iztrga iz blago dehtečega družinskega in redakcijskega miru in ju tako rekoč sune v avanturo z negotovim izidom? Ko sem gledal tisto vabilo, ki nama ga je s celibat no gesto (mož namreč med tednom živi popolnoma samsko življenje) porinil urednik, me je kmalu popustilo vsako najstniško natolcevanje. Spomnil sem se televizijskega prenosa s tekmovanja za mis Slovenije, ki ga je vodil Sandi Čolnik, spomnil sem se na hčer, ki je stara že skorajda toliko kot tiste na videz poznavalec ženske lepote na tem srečanju je bil zagotovo naš gostitelj. lastnik Bele galerije, slikar Jure Cekuta, Njegovi gracilni kot sanje lepi Ženski akti so narejeni v jesenskih barvah, na mnogih od njih se pojavlja konjska glava. Slovenske lepotice sem gledal globoko v oči, v njih sem v resnici videl jesensko »sončno luč«, zrelost »prve zgodnje slane«, pa tudi »blišč, ki z njim žarijo« (Puškin), Pogovarjali smo se o različnih stvareh, z eno to, z drugo ono. vsako sem vprašal, kakšen lepotni ideal je po njenem ona, kaj pooseblja in kaj misli o konjih. Natal ia, Metka, Brigita, Irena in Mihaela. Na fotografiji ni Nataše, Maddalene in Elene. Pa tudi Jožeta ne! Kje je bil in s kom, boste izvedeli v naslednji številki. prezeble revice, pa na vse one zgoraj naštete predsodke sem se tudi spomnil. Rekel sem, da bom Šel tja kot ogorčen državljan in oče ter prireditelje, če bodo od deklic zahtevali. naj se nam novinarjem kažejo v kopalkah, opomnil, da je deklicam morebiti mrzlo, prosil jih bom, naj ne bodo kruti. In potem bom vsaki plača! čaj z limono, da se malo pogreje, če se bo kateri prileglo, pa tudi kostanjev pire. Potem pa bom odločno zahteval, naj jih spravijo domov. Nisem storil tega. Pogovorjal sem se z vsemi, ki so prišle, in pravim, da so lepe in pametne mlade ženske. Najbolj strokoven in priznan Prečudna fara Prečudna b'la ie prej ta fara, hrvaško pet je njeni zvon. Kak' tuje lahko le udarja, če na Slovenskem je njen dom? Irena Cesar, 22 let, prodajalka iz Orehove vasi, rjavih oči, visoka IBOcm, od vseh edina nekoliko nimfomanska. Konjev nima rada, ljubi zajce. Rekla te, da ne ve, kakšno lepe to naj bi predstavljala, ni razumela, kaj mislim z vprašanjem. Brigita Polšak, 20 let. študentka iz Maribora, visoka 168cm. Ljubi rjave konje, oči ima sivo modre, po njenem je na njej »neke vrste slovenska lepota«. Veliko da na človekovo dušo, »vsakega je potrebno poznati tudi po duši«. Sicer pa je rekla, da so letos lepotice izbirali tudi po velikosti. Natalia Franko vič, 17 let, dijakinja iz Maribora, visoka 166cm, oči modre, »Če me naučite jahati, bom vzljubila tudi konje, oh, sicer oh jih tudi tako ljubim...« Kakšna lepota? Štajerska, št ajers ko-pri morska, je rekla. Z Natalio je bil njen spremljevalec, mlajši fant, ki bi lahko bil tudi njen brat, vendar se mi zdi, da jo je včasih nekako ne-bratovsko prijemal za roko. Metka KlajdcriČ, 21 let, modro zelene oči, Študentka iz Hoč visoka 173 cm. Preden je lahko na standardno vprašanje o Icf" idealu sama odgovorila, sta m Natalia rekli: »Lepot3 ' j lj,c«. Soglašala je. Ne * lepota«, ampak »le|Wta r Ijic«, ne imaginarna m na““ fik. ska lepota, ampak slikarska , livna lejjota. Takšna kot v i jah k pravljicam. Konje' svojemu spremljevalcu NI terega oče je iz oerimev. j za vsako poziranje iz njegove Metka je bila vanju za izbor mis Slovenije $ Maddalena De w študentka iz Kopra. rjavi soka 168cm. »Sem Jatin Ska. mediteranska lep0 oče je iz Urugvaja « Kaj P »O. konji, jaz ljubim konje dalena ima sveta1 nimi tekmovanji, je najb J Ijanska. Ne razume. kaKO izbirajo, tudi v Kalij' 01 ^<11 najlepše. To pravi src Z njo je bila mama obl. Ja. Čanja je v gostiteljevi ki Mihaela Kolarič. 18let iz Maribora, modre • |epU 170cm. Po njenem je nje>^r severnoevropska Konje g Spremljala jo je s*«'0**^ pd' lesno izražanje, ki J° I ent" cala ko so fotografi „ začeli pritiskati. V Pre ja (4 sorodnike, na tekmo* J lepšo Slovenko pa je 'L j{W Nataša Abram. J Kopu*- ' rjave oči. dijakinja >z »lorei’’1 soka 181 cm. Na^^leMCi »* v letošnjem letu. 3 ...l. jap"' imel pod njenimi p0® c, t “ izjavo ene od njenih t). rekla, da so ji zmag r|V>«' finalistkami najbolj sj. M Opazila je to in me 1 rani)'7 tam piše o njej. pozorna m skrbna, pa j0togl» Ljubi vrance. ZagrebšK navdušen nad njo (1> 'S vsem deklicam. 4 rtn**1*^ nam je potrebno da so lepe. ji lepe Drugače pa. k Nietzsche: »Žensk -v skladu s tem. omamljati«. i j j j P £ p f OVEN BIK DVOJČKA RAK Ona Pogovor s prijateljem le bo pomiril in povrnil že zdavnaj izg u oljeno samozavest Ne trudi se. da tu ubogala dobronamerne nasvete, ampak raje delaj po svoji gtavi. Presenečenje! On: Vse okoli sebe gledaš predvsem s temne siran,, kar pa nikakor m dejanska slika tvojega okolja. Stara prijateljica si bo na vsak način poskušala ponovno pridobiti tvoje zaupanje. Slopi jr naproti - ne bo tl žal Ona: Ne ravnaš najbolj pametno da živiš iz dneva v dan in ukrepaš, ket se ti v danem trenutku pač zazdi. Raje Irdneje (►oprimi za delo in nehaj počivati na lovorikah, ki so že preteklost Isto pa velja tudi za ljubezen. On: Postavi se na noge in si zavihaj rokave! Le tako lahko upaš, da se ti bodo načrti tudi uresničili Prijetni pogledi te bodo sicer za kratek čas zmedli, vendar pa se boš kaj hitro znašel. Le pogumno! Ona' Preveč se ženeš in poskušaš dokazati, da si v vsem najboljša Pusti težave tudi drugim, sama pa se posveti bolj zanimivim rečem in za spremembo tudi uživaj. Kajti nekdo te že dalj časa prav željno ofiazuje. On: Zdaj je čas, da se odločiš in greš do konca! V začetku bodo rezultati res nekoliko nespodbutlr toda na kancu se bo vendarle pokazalo, kdo je imel prav. Vsekakor boš ogromno pridobil, več kol izgubil Ona: Kar nenadoma te bo obšlo, da se ti godi velika krivica. Kar brez skrbi saj se ti ni treba prav ničesar bati. In nikar se ne pritožuj. saj drugi niso prav v ničemer na boljšem; kvečjemu obratno On: Nikar ne verjemi govoricam, ki jih razširja tvoj samozvani prijatelj, saj je resnica nekaj povsem drugega. Z odkritosrčnostjo ti bo uspelo tudi tam. kjer se je ustavite veliko večjim osvajalcem, kol si U. On pa med svoje iti noče, na tujem mu bolj diši. Slovence v Hrvate hoče posili spreobrniti. Skupina vernikov je vstala, slovenski hram zaprla, pastirja tujega pozvala, naj med svoje ovce gre. zvezde vam kažejo LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona: Včasih se obnašaš, kot bi bila edina na svetu. Ali te dosedanje življenje res m se ničesar naučilo/ Ne delaj preveč daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne veš, kako se bo vse skupaj izteklo. On: Bližajo se ti trenutki, ko boš do vratu v delu. Toda na neki način ti bo to tudi všeč, saj boš lahko končno dokazal svojo resnično vrednost in sjmsobnost. Slaba stran pa je, da bo trpela ljubezenska plat življenja. Ona: Zaradi opravljanj,te bo pošteno pekla vesi. To bo povsem upravičeno, saj dobro veš, da si si s takšnim ravnanjem nakopala kopico sovražnikov Ne bi bilo slabo, če bi začela razmišljati o opravičilu... On: Odlično se boš počutil, saj ii bo šlo naravno-.! fantastično. Oglasila se ti bo prijateljica in skupaj bosta preživela karseda nor Kone • tedna. Nikar ne odlašaj, saj ti lahko marsikaj uide Ona: Tisto, kar ti roji po glavi, bi bilo sicer idealno, a le ob predpostavki, da bo za stvar tudi tvoj partner To pa bo v iem trenutku bolj težko... Spoznala pa boš nekoga, ki bi ti v lem prav rad ustregel. On: V nekaterih stvareh si vse preveč vase zaverovan, kaj lahko pa se li pripeti, da se ti bo vse skupaj pošteno izjalovilo. Malo manj govori in več delaj, saj bodo tvoja dela govorila kar sama od sebe. Ona: Nikar ne objokuj tistega, ki te je pustil na cedilu, temveč se raje posveti tistemu, ki si le želi. Tiha voda bregove dere... Sicer pa je zadnji čas, da vsaj malo poskrbiš tudi za denarne zadeve On: Nekdo, ki si ga sicer izbrisal iz svojega spomina, se bo ponovno oglasil in ti predlagal konkreten posel. Raje dobro premisli in se nikar ne spuščaj v tvegane avanlure, saj se ti lahko zelo maščuje V PONEDELJEK 16. NOVEMBRA, OD 8.00 DO 17.00 LEOPOLDOV SEJEM v avstrijski LIONS KLUB vam bo ponujal izbrana rab kakovostna oblačila. Izkupiček bo namenjen elovekoljvbn>m r- STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona Potrebno bo začeti s shujševalno si< ji posieoice še oooias' On Nikar ne obupuj zaradi drobnih saj ni mislila ničesar hudega Raje se P® , k spravo, ki se lahko kaj hitro sprevrže 1° prijetnejšega 12. novembra 1992 stran 13 za vsakogar nekaj Krčne žile m u v* m v* E j' la (C ir d. it v O Mnogi ljudje, ki jih mu-1J° krčne žile, gredo " zdravniku šele tedaj, ko težave že dokaj hude. Mnogo pametneje pa se je ®teti zdraviti takrat, ko se Sele oblikujejo. Katera zamenja napovedujejo tčne ži|e? Odgovorite na slednja vprašanja z da ali pa boste bliže spozna- le predebeli? Ali veliko °}'te ali sedite? Ali se nas-tnalo gibljete? Imate ecer utrujene ali zatekle Se vam na zgornjem sPodnjem delu stegen javljajo drobne popo- kane žilice? Vas pogosto bolijo noge? Imate ponoči pogosto krče v mečih? Ima kdo v vaši družini krčne žile? Ste imeli med nosečnostjo težave z nogami ali krčnimi žilami. Če ste na vsa vprašanja odgovorili z ne, so vaše noge zdrave. Če ste na eno do pet vprašanj odgovorili z da: več se morate gibati, noge pogosteje položite na dvignjeno mesto, nosite posebne nogavice proti krčnim žilam. Če ste na več kot pet vprašanj odgovorili z da. se posvetujte z zdravnikom. . ^veste kaj je Be Radio? ^dir Ursil0 glasbena skupina je to, ki vedno bolj Hi—' na ^®VCO8ko glasbeno sceno. Nastopila je tudi v televizij' . aJ’ ^Slcj in zadeni, v kateri predstavljajo obetavne sloven-IV- ,a,cn»e. trjj se lahko z laskavo oceno priznanega glasbenika An-^etf. ^a nasloP k bil eden prvih v sklopu predstavitve 1^. * naslovom OD SONCA RAZVAJENE PESMI. Na ■tJ^Posnetki laNtnih skladb. Fantje in dekle ne ustvatjajo l glasbe, ampak so se odločili za težjo pot do uspeha, * 'n dobrimi besedili se predstavljajo Dorina Simonič, V in m °binec, Roman Kovačič, Dejan Berden, Janez Čizma-*l, pr<4 an Celec. Predstavljajo se s skladbami Dieta, Slovenija Sflrr* a**13 no$ za re^’ Nc v pepelnik bruhat. Tujec in ^eti -'il1 Velja prisluhnili in zaželeti ob veliko trdega dela tudi ^ben'1 rnu.ne *®e niti, da bi se pridružil kakovostni slovenski , 'SCeni- SMILJA BARANJA — Glasbene lestvice SKLADB 4441/ Ml l lnxs j “Utr o LOVE-SuziQuam> i ‘'I K- r ,kJMF R! IME - Mungo Jerry < NEEDS A I R1END - Dance’ j ' A,, . kjC THE WORLD GO BY - Gun 'AkE Ti, h.™ clapton L ,K1S H LARI - Richard Marx ur k »ure H iu TONIGHT-Smokic 1 'VAS vor K LOVEK - Sophk-1». Hawkins OVINKI ZABAVNE GLASBE wiih A Stranger I JbNJU - Avtomobili 1 i '» *-A ’ Tl* Kamns 1 ^MAJ -Faust I 1>LKLL tanko Roprel in Don Menlony 1 r?JlC k' ^AI*OJ - Rdeči baron Radio K u |, M Calj{OTnij <>mavricnih ljudeh -Sank rock < kSEfcj - Dušan Uršič ^Akr/^^^^^^ABAVNr; GLASBE *NCERKONI’AZMAREI.OE l a11, •^4 Zi?41 11 LE EN NASMEH Fimlie ireh dolin * kJMa m V| VOJAK -Ans t oneta Čučka ! M N|R^??A 1A ' ’ Z1"" S 11- r L’ NE UMRE - tiral je iz Oplotnice - j *SE- Ans. Vilija Petriča Itr,. Ans. Mihe Dovžana G ” Modru kronika tan J™1 st ZDRAV - Katarini! in ans. Sli>»cnijn bOIMA-Ans. huna Ruparja ■*« čvlrtka. IV. mncMbra u“*>v Murski k, • t 'cHhai Murska Sobuln, za elastični-Itslvicc. št. 38-------------------------------------- » * "'^»kladN, 11 ^taek A * ter naslov Ovratne rute Dandanašnji so v modi spet ovratne rute, ki jih lahko izberete iz različnega blaga. K bluzam z ovratniki lahko nosimo približno 5cm široke in 70cm dolge ovratne rute iz tanke svile. Takšno ruto zavežemo kot kravato, tako da si jo položimo okoli vratu, jo spredaj prekrižamo, spodnji del ovijemo okrog zgornjega in ga od spodaj zataknemo (1) in spredaj potegnemo skozi zanko (2). Ovratno ruto lahko zavežemo tudi tako, da si jo položimo okoli vratu in naredimo vozel (1). Z zgornjim delom prekrijemo vozel in oba dela zataknemo med zgornja gumba na bluzi. Kuhinjski slovarček V zadnjih letih je trg preplavljen z najrazličnejšimi kuharskimi knjigami, ki nam jih ponujajo založniki. Lepo je torej imeti doma kuharsko knjigo, m pa lahko razumeti vseh izrazov, ki se v kuharstvu uporabljajo. V nekaj številkah Vestnika bomo vam približali nekatere pojme in izraze, ki jih najdete v kuharskih knjigah, da vam bo kuhanje lažje in prijetnejše in brez zagat. Agar začimba iz vzhodnoazijskih držav Agrumi - kiselkasto južno sadje (limona, pomaranče, mandarine...) Angostura - grenak liker iz posušene skorje južnoameriškega drevesa Antipasto - po italijansko začetna jed Arak - riževo žganje Arancini - usladkorjeni pomarančni olupki Armanjak - visoko kakovostno žganje Aromatičen - blago dišeč, prijetnega okusa Artičoka - vrsta cvetne zelenjave italijanskega izvora Aspik - hladetina, žolica Baiser - poljubček, vrsta peciva Belpaeese - italijanski mehki sir Bešamel - bela omaka s smetano Biftek - hitro popečen goveji zrezek Biskvit - prepečenec, testo iz jajc, moke in sladkorja Blanširati - politi Živilo z vrelo vodo Blini - mlinci iz ajdove moke Borsč ruska zeljna jed z mesom Bovla - hladna in topla pijača iz vina, sladkorja in sadja Brij uš - fino kvašeno pecivo okrogle oblike Nadaljevanje Lepe prsi Kozmetična industrija ponuja kopico stvari, ki naj bi prsi napravile Čvrstejše in prožnejše. Tu so kreme, želeji, preparati za peeling. olja in ampule. Toda vedite: tudi prsim najbolje dene redna vsakdanja nega: najprej prhanje ali umivanje z mlačno, nato s hladno vodo. Labko ji dodate malo kisa - preskusen recept babic, ki pa danes rade zatrdijo, da so prsi prav zaradi kisa in mrzle vode dolgo lepe. Držaje tudi zelo pomembna. Hodite vzravnano, z dvignjeno glavo, ramena naj bodo povešena. Med hojo globoko dihajte in napenjajte prsne mišice. Če boste res vztrajni, se bo čez kak mesec že lepo poznalo. Prsim imenitno denejo tudi preproste telovadne vaje z vzmetmi (ne pretežkimi), utežmi ali navadno vrvjo za skakanje. Zapomnite si še nekaj: masaža je sicer priporočljiva, vendar morate biti pri tem zelo nežni, saj premočni potegljaji tkivo razvlečejo, namesto da bi ga utrdili. Kuhajte z nami Med drugim vsebuje svinjsko meso tudi klejaste snovi, ki jih je največ v svinjskih parkeljcih, repu, glavi in v koži S kuhanjem se ta snov v mesu spremeni v žolcasto tvarino, ki se ohlajena strdi. Iz teh delov pripravljamo žolco. Potrebujemo: 6 svinjskih nogic s parkeljci, 25 do 30dag svinjske kože. 50dag svinjskega mesa (nemasten ham), 21 vode. 2 Žlici kisa, korenino korenčka in peteršilja, eno drobnejšo čebulo, sol, piment, poper, lovorov list. 2 do 3 stroke česna, timijan. Skrbno očiščene svinjske nogice presekamo po dolgem, dodamo meso v kosu, kožice, zelenjavo, začimbe in kis z vodo. Solimo in pri počasnem vrenju skuhamo do mehkega. Po potrebi dolivamo vodo, da dokuhamo začetno količino. Ko so nogice popolnoma mehke, jih poberemo iz juhe in izluščimo iz njih kosti Zrežemo jih na manjše kose, kožice pa na rezance Meso narežemo na večje koščke. Vse mesnine damo v večjo skledo, ki smo jo prej splaknili z mrzlo vodo. Z nekoliko ohlajene juhe poberemo mast. Se toplo juho precedimo skozi prtič, da postane žolca bolj bistra in jo vlijemo v skledo na mesnine. Vse skupaj postavimo v hladen prostor, da se strdi Preden žolco uporabimo, skledo za trenutek postavimo nad soparo ah v toplo vodo in jo takoj poveznemo na krožnik. _ _ Žolco lahko okrasimo s trdo kuhanimi jajci in kislimi kumaricami. Lahko pa jo potresemo s tanko nahstano čebulo in prelijemo z oljem in kisom DOBRO JE VEDETI Kostanj, ki ga boste spekli, zarežite vedno na vzbočeni strani. Če ga pečete v pečici, ga pecite pri 200 stopinjah 25 minut. * Če boste skuhali kostanj v mleku, bo imel poseben okus. * Da bi kostanj lažje olupili, ga postavite v zamrzovalnik, kjer naj stoji 24 ur, nato pa ga stresite v vrelo vodo. * Pečen in očiščen kostanj potresite s sladkoijetn, prelijte z rumom, dodajte malce masla in postrezite ohlajenega s sladko smetano. Nakup akvarijskih rib Preden si omislimo akvarij, se moramo odločiti, čemu bomo dali prednost, ribam ali rastlinam. Najpogostejša in najlepša j? srednja pot - imejmo oboje. V tem primeru kupimo ribe, ki niso rastlinojede in nam ne bodo pojedle vsega okrasnega rastlinja, in ki potrebujejo podobne življenjske razmere in se med seboj prenašajo. Pred nakupom se moramo tudi pozanimati, od kod ribe izvirajo: ali so bile križane v bližjem sorodstvu ali ne. Prepričati se je treba tudi, pri kakšni toploti so dotlej gojili ribe, kolikšna je trdota in kislost vode in koliko so ribe približno stare. Odločimo se za mlajše, stare tri mesece. Do doma jih prinesemo v plastični vrečki, v kateri je ena tretjina vode in dve tretjini zraka. Če je zunaj mrzlo, zavijemo vrečko v več slojev časopisnega papirja. Rib prvi dan, ko smo jih prinesli domov, ne hranimo, naslednja dva dni pa naj dobijo le toliko hrane, kot je pojedo v nekaj minutah. Ribe se novemu okolju privajajo do pet dni, da so se prilagodile, pa opazimo takrat, ko brez skrbno in igrivo plavajo, dobijo intenzivnejše barve, parčki pa si dvorijo. V prostoru, kjer imamo akvarij, ni dobro pretiravati s kajenjem, ker se ribe z nikotinom lahko zastrupijo. Rože romajo k počitku Listje se obarva rumeno in oranžno rdeče, jutra so hladna in dišijo po zimi, zemlja bo zdaj zdaj pripravljena za počitek. Pa rože, tiste, ki jih gojimo v čebričkih in večjih zabojih? Skrajni čas je, da jih preselimo na toplo, kajti v posodi, pa naj je Še tako velika, je zemlje premalo, da bi zavarovala korenine pred pozebo. Preden prenesemo rože v klet oziroma v tisti neogrevani, pa vendar pred pozebo zavarovani prostor, v katerem bodo prezimile, jih temeljito pregledamo. Preverimo, ali niso nemara bolne, ali jih ne ogroža mrčes. Če opazimo sledi škodljivcev, rastine popršimo s sredstvom za uničevanje mrčesa. Nekaj dni pred selitvijo rastlin ne zalivamo. Mnoge pred prezimovanjem precej prirežemo. Lahko jih skrajšamo celo za dve tretjini, to so: pelargonije, fuksije, marga-retke m rumeni oleander. Čim bolj eksotična je rastlina, tem prej mora v varno zavetje. Prostor, v katerem prezimujejo rože, naj bo svetel m hladen. Nekatere rože prenesejo tudi zmerno ogrevane prostore, na primer spalnico. Pozimi rastline le malo zalivamo, vendar pazimo, da se korenine ne izsušijo. Odstranjujemo uvelo listje, uvele cvetove in tanke mlade poganjke. sestavil MARKO NAPAST OBNAVLJANJE REMONT OPLEMENITENJE TKANINE PRAPODOBI OBROKI. DELEŽI LJUBKOVALNO MOŠKO IME JUNAK VANDOTOVE POVESTI VISOKO-ŠOLEC ČLAN AKADEMIJE POVRTNINA POSEL. DELO KOLEDAR S P0DC9AMI POSRED-KIK V ELEKTPO TEHNIK IGRALEC NELSON VRSTA VRBE GLASBENIK soss MLADE KRAVICE PODOLGOVA KROŽNIK r HRVAŠKi POPEVKAR (VICE) STARO GRŠKI KIPAR LOJZE ROZMAN PODEŽELSKI NASELJA VULKAN PO HAVAJSKO GLOBEL kotanja KOŠARKAR -SKI KLUB PESNIK RACIN AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE TOVARNA PUAC REKA NA POLJSKEM SULIČASTA RIBJA KOST TOVARNA VOZIL V ULMU 09 NECKARJU RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI PRITOK KAM NEKDANJI turški VOJAK ENAKO PRAVNOST REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Poitier, ondatra. ptomam, LA, alka, Arat, ar, vinar, lokvanj. J, resje, Ela. tor, noht, Rb ep, Lika, Caracas. stran 14 vestnik, 12. novembraj992 podlistki ■E: Začenjajo se prizadevanja za-spremembo drugih posebnih statusov. ekonomskega, prestižnega itd. Učinki kulture revščine se nevtralizirajo na individualni ravni, kjer ti posamezniki, ki so družbeno privilegirani, kot zgled s prikritim taktiziranjem s strani sistema postopoma ampak učinkovito vnašajo na getoizirana območja uveljavljene načine življenja, kjer se s strani države in teh posameznikov, ki so v obliki socialnih pomoči deležni storitev socialnih delavcev in se postopoma uveljavljajo metode pozitivne diskriminacije, s čimer naj bi se postopoma kompenziralo pomanjkanje socialnega organiziranja. Pn uveljavljanju metod pozitivne diskriminacije so domnevno deležni brezplačnih dejavnosti, zniževanja zahtevnosti šolskih standardov in blažjih kriterijev pri zaposlovanju. Toda to ni tako, še zdaleč se metode pozitivne diskriminacije ne uveljavljajo v praksi Je prav nasprotno, saj so depnvile-grrani v družbenem življenju, ker bi se s štipendiranjem otrokom omogočilo nemoteno šolanje, v stečajnih postopkih ne bi najprej odpustili Romov. Romom izobra-žencem-intelektualcem bi bila omogočena zaposlitev in ti bi potem delovali profesionalno in s srcem za reševanje romske problematike. Jože Livijen Romsko vprašanje V osnovi se postavlja narodnostno vprašanje kot problem uresničitve ekonomske, politične, kulturne, jezikovne in druge enakopravnosti. torej kot problem uresničevanja pravice slehernega naroda ali manjšine do samostojnega razvoja, ki ga aktualne politične sile ne smejo omejevati Kljub dialektični povezanosti razredne in narodnostne eksploatacije. zaradi česar je narodnostno-manjšinska osvoboditev odvisna od splošne človeške osvoboditve, ne moremo čakati na mesijance. ki bi sprožili tovrsten mehanizem vsesplošnega osvobajanja ker če ne bomo zmožni artikulirati in z danim vedenjem zahtevati od države, kar nam pripada, bo prišlo do neizpodbitne asimilacije. Zaradi zgodovinskih okoliščih je rešitev narodnostnega vprašanja eno osrednjih dejanj ob takih ali podobnih demokratičnih spremembah Velika večina takih sprememb je zaznamovana z bojem in potrebo za narodno st n o-manjšinsko osvoboditev, saj je zaradi ne- razčiščenih manjšinskih vprašanj dostikrat prišlo do revolucij in prevratov. Toda narodnostno vprašanje ostane na dnevnem redu tudi po rakih definitivnih spremembah. Skratka, kot etnična skupina ne bomo nikoli imeli enakih pravic ne svoboščin kot drugi občani, sploh pa če bodo le-ti odločali namesto nas m dokler ne bomo priznam kot narodnost. načelu in tudi v praksi nam staius narodnosti ni priznan, kar se vidi najbolj po tem. da nas ni v organih, kjer so sicer zastopam pripadniki posameznih narodov in narodnosti. Nobenega Roma ni v republiški skupščini, slabo pa smo zastopani tudi v občinskih skupščinah, čeprav se tu in tam najde kak delegat, vsi organi skupščin pa se zgovarjajo na majhno število predstavnikov, posledica pa je neobjektiven vpogled v družbeno dogajanje V prejšnji zvezni ustavi so nam zagotovljene vse pravice kot vsem drugim narodom in narodnostim, kjer je v členu za narodnostna vprašanja omenjeno da imajo občani enake svoboščine, pravice in dolžnosti ne glede na na rodnost,'raso, spol, jezik, veroizpoved, izobrazbo ah družbeni položaj. Zakonska odredba se ne ujema z dejanskim stanjem, ko se krši lastna ustava, kjer se nobena od navedenih pravic in svoboščin ne udejanji v praksi. Eden od očitkov je. da nimamo filozofske in kulturne zgodovine Nesmiselno je, vsaj jaz tako mislim. da naj bi to bili normativi, po katerih naj bi nas sprejeli kot narodnost. Mnogo manjši narodi imajo priznan status narodnosti. Tudi Cigani si to zaslužimo, če že ne zaradi velikega št ari la. potem zaradi, po mojem mnenju, visoke stopnje avtohtonosti, saj smo na TIGOP, Gančani 87 tel. (069) 42-101 Priporočamo nakup: • betonsko železo, kolobar • betonsko železo, palice • armaturne mreže 4.2 x 4,2 armaturne mreže 5 armaturne mreže 6 armaturne mreže S armaturne mreže 9 4.2 4,2 5 6 armaturne mreže 10 x 6 pocinkane cevi 0 črne cevi 0 vreča Termopuca 46,20 SIT 53,00 SIT 1.320,00 SIT 1.562,00 SIT 1.640,00 SIT 3.770,00 SIT 4.478,00 SIT 4.846,00 SIT 133.00 SIT 90.00 SIT 943.00 SIT TdRNAR, d.o.o. Jusa Kramarja 33, Črenšovci telefon: 70-762 Gostilna MENCINGAR KRAJNA, vabi 13. in 14. novembra na domače koline z bujto repo. Telefon: 46 390. Balkanu in drugih območjih nekdanje Jugoslavije več kot 800 let. poleg tega pa je bilo nomadstva zanemarljivo malo in je lahko nepomemben dejavnik pri avtohtonosti. Najbolj pa bi morali biti priznani po zgodovinsko-moralni plati, saj smo dali sorazmerno številu največ žrtev in kar je najbolj zanimivo, morili so nas tudi rdeči komunisti t. i. partizani in nas morijo še tud: zdaj, seveda pod drugimi barvami m drugimi nazivi, seveda v blažji permanentni obliki, toda kljub temu morijo. Največji dokaz je 65 člen, namesto »dolžnosti in pravice posebne romske skupine, živeče v Sloveniji«, bi lahko napisali: dolžnosti in posebne pravice oz. pravice do bivanja muh in žab. živečih v Sloveniji, bodo urejali lovci na žabe in druge zaščitene živali. Če je eden od pogojev sprejetja v Evropo izpolnjevanje najrazličnejših konvencij in udejanjenje le-teh v praksi, potem mora biti pogoj tudi urejevanje narodnostnih vprašanj, pa čeprav so to samo ciganska. j Se slabše ja. če se Romi omenjajo v 65. člegu ustave, ki določa: »Položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon.« Pn vsem tem pa se postavlja vprašanje, kateri bo tisti varovalni mehanizem (in če bo), ki bo nadzoroval izvedbo take ali drugačne zakonodaje po osamosvojitveni vročici in ali bo Evropska skupnost nadzorovala izvedbo tovrstnih konvencij, saj vemo, da imajo drugje v Evropi Romi še slabši položaj kot v Sloveniji. Ta varovalni sistem naj bi nam med drugim zagotovile konvencije o manjšinah, ustavni zakon in neka kombinirana varovalka (IzkušN1 z Romi m odnosi z okoliškim p«' bivajstvom). Kolikor sem razume -je v ustavi beseda »zakon« nap sana v ednini, kar naj bi potnem -da naj bi bi! skupen zakon za »e nje, kulturno življenje, socialo, poslovanje in urejevanje naaebJ udejanjenje v lokalnih samoup-vab. Vsekakor je to lepo p dano, vprašanje pa je. če b° nodaja zaživela v praksi. O upravičeno dvomim, saj iz p klosti vemo, da tudi prihodnost more biti obetavna. S takimi in podobnimi spre banu, kot so v tej nekoliko sp« njem ustavi, sta državam^ posebno področje, na kate je in se že razglaša prav M vseh pripadnikov različnih naw« in narodnosti ter etničnih s P V nasprotju s tem po** tovrstnim razglašanjem enakos i postala naša družba sora s temi spremembami, ki spremljali najrazličnejši stični ekscesi, ki smo jun priča m žrtev * vSIovemji.še bolj družba e ske in socialne neenako -malone popolnoma 'znl£',a postavke oz. zametke, n temeljita formalnopravn ,^eiu m manjšinska pluralnost, « $ členom v novi famozni Nujno bi bilo, da bi * nju omenjene socialno P tike pristopilo _družben kompleksno, saj se je k socialne problematike stopalo dokaj različno, ugodno m nujno in bi j formirati koordinacijski u bi poenotil pristop k romske problematike- (Nadaljevanje prih* 1 Mb t 3 'h: * PONUJAMO TUDI DRUGI GRADBENI MATERIAL PO UGODNIH CENAH! • Vse cene so s prometnim davkom. • Kuhi nje, jedilnice in drugo pohištvo prodaj amo na 24 obrokov po 9-odstotni letm obrestni meri. nzM Tel.: (061)40 787,' - keramične ploščice - orodje Black & Decker - kmetijska mehanizacija -mopedi Tomos (na 6 obrokov brez obresti) Q metalka * M >4 h S »h * •k * J 7 shujševalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji "preparati za. hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang • Šlang. čaj za reduciranje telesne leže po kita j s ki recepturi. Je zd ra vil e n, iz n ara vn i h sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang -Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang • Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica Čang • Š lan ga vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garanti j a za dosego želene telesne teže Po pit ju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang, čaj s tradicijo več kot 1 700 let li izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Slan ga pred spanjem. Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo. p. p. 45,61000 Ljubljana in po telefonu: (061) 40 787, (066) 33 734 Čang • Slan g prodaja na slovenskem tržišču ekskl uzi vno pod je t je Džir lo, d.o. o., Ljubljana. Cena Čang - šlanga je 599 SIT + poštni stroški. Plačate po povzetju. ime in priimek 1 ulica in št. poštna št. in kraj število zavitkov Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana JANEZ BALA^|C 41 ohaimes, Ognila * Ji M, 'J Na območju tu miške pražupnije je sredi 13. stoletja domovala staroslovenska plemiška rodbina Jura. Ta se prvič omenja v zvezi s plačevanjem desetine zagrebškemu kapitlju leta 1256. Zagrebčani so se namreč pritožili, da dol-njelendavski Hahold že pet let zadržuje plačevanje cerkvene desetine njihovi škofiji. Spor je rešil zagrebški podban Aleksander, Hahold pa je moral škodo povrniti.1 Izjerrine vrednosti je, da so bili prvi lastniki tumiške pražupnije (zemljišča Črnec) plemiči slovanskega porekla. Za časa rodovine Jura je bila zgrajena prva črnska (turniška) Mariji posvečena cerkev. Zgovoren dokaz za to je že v romaniki zgrajena in vse do danes ohranjena apsida Žal plemiči tz družine Jura niso ostali dolgo lastniki svoje matične posesti, saj sta Ryhenova sinova Pavel in Peter leta 1265 zamenjala zemljišče Črnec s Haholdom IV. Ta jima je dal v zameno sedem vasi v Železni županij: (v Slovenski krajini vasi okoli Gornjih Petrovec).3 Do zamenjave zemljišč je prišlo zaradi izsiljevanja in pritiska Ha-holda IV. Spor se je naposled izravnal leta 1267 v ustanovni cerkvi rodbine Jura, torej v Črncu (Turnišču) - »to ecclesia beate Vir-ginis sita in Chumuch«. S- pridobitvijo zemljišča Črndc so si dolnje-lendavski Haholdi razširili posesti v prejcnjuskem' delu Žalske županije. Ti *vdi so ostali v njihovi lasti vse do leta 1644. ko je umrl slednji moški potomec rodbine Hahold, Nikolajev sin Krištof Banffy. Ob rodbini Hahold je zanimivo, da so si že ob koncu 12. stoletja pridobili posesti v Prekmurju. V okviru srednjeveške Ogrske so madžarski kralji podeljevali posesti v Prekmurju kot kronske fevde. Svoj položaj so si Haholdi utrdili zlasti leta 1192, ko je Hahold II kupil od Parida, sina grofa Ivana, Dolnjo Lendavo Rodbina Hahold izvira iz staro-nemške veje Orlamiinde in se je na Ogrsko priselila že leta 1164. Pozneje se je delila na več vej, najpomembnejša med njimi pa je bila dolnjelendavska. Po nakupu Lendave leta 1192 si je rodbina naglo pridobivala nove posesti. Poleg drugih je bila za Haholde izjemno pomembna pridobitev zemljišča P s leta 1928) • । ><■ 1383 1 ' „ Leta 1928 uničena votivna podoba rodbina Hanffv iz ie j n^.,^ črnske cerkve- M* pnp3 o* novi je skorai Cjmlai^p^* ločilna beseda slavuL.ki gaje ob Nikolaju L na ' ^lo^ ' L votivni podobe U j ■ torski vlogi Uadi' pr:^ ., j« izjemno obsežen ,^iavii- j -i legende o sv. ‘ uiUbil« U^1 ncz» Ak«le V I*"!1 dež arhidiakonBia ’ Ivan Kronika. 169-171 ■>1 s j 3 ‘J Md^r !?stnik. 12. novembra 1992 stran 15 kronika Pet tisoč ljudi pri sodniku za prekrške V«, j; ^^^“tgana za postopek o prekrških Anica Gomboc nam je hst« l d* •♦tno več kot pet tisoč predlogov za uvedbo kUa s To,ikoprekrškov je samo na območju soboške občine, rialih ' *na **' številka, če bi dodali še število predlogov iz * beh pomurskih občin! Predlogov za uvedbo t^*3 (približno 70 odstot-tojUf^113"3^ na kršitve cest-^,'Hih predpisov. Druge Mi pa ,e trel>a uvestl za’ 'tev javnega reda in ^.S^podarskih predpisov, režima, kršitev , 0 orožju in tako naprej, ^in . nekaj kršite- ^'no dodeljenih kazni! • le bil kaznovan, ker je Mio|ap!°,r učinkom alu. btektronski alkotest je •v?« rkui promila. Ka 1^ tolarjev in 1.000 to-tako imenovane pov-klvj.116’ Sodnik pa ni izrekel •k, j??. v°zniškega dovolje-|>w <•' traktor po ustreznih ni motorno vozilo, joj AVozdo na motorni po-Ui eprav je to na videz »^2 Pa le ni tako. Ukrep ^ie 3 vozn,škega dovoljeni jik ^no izreči le za vozila, z A, B, C in parijo. ^av vozi' osebni avto, % le »konzumiral alko-t^^jposto vprašanje milič. ' Alkotest je pozelenel in tatvine X je v popoldanskih q *do vlomil v stanovanje Jkrju ,' adarski ulici v Lendavi i^^Lbtolariev- X ki ;?bra ,e Franc G. iz Mari-v Moravskih Toplicah j^kd0, .Okolico, ugotovil, da 'del 'z nJe barvni tele- ^ttj ju Jamnik in radio. ?*> u j 0*tobrom in 2. novem-Vdf*f'teoVlonil’':no v zdrav' je . r. Gornji Radgoni Izgi-u-^kai • amPul različnih zdravil Jkj| 'Akcijskih igel. 3. noJ ^ber?^0roVl1' da je bit na k loj, s 'Z Radenc /Si. »a 6. november je Ve iolr S silo prostore os- Radencih. Očitno je, Si<”ar' kajli drugega pre noč? pnsvojd pa je >mel neznanega ^ji Rlokal Muzej '800'' Postregel si je ‘^niin 'n Pdačo, pobral pa je vZt',w" tolarjev. CMi mj,- ° °dkritju na medna-■ । I etn prehodu v Gornji ^^^'“'omerčanu Danielu , * hotel 5 gramov marihuane, ।' Prenesti čez mejo ^•na škoda i ’ tolaijev ’ Gh^rib/3^ ie z80(,ila v kn-Vhiji fjJ, c 'n Poličke ceste Si * kar?7*on' prometna ne-ff, na ? hudo P°5k<> X Uruzovec z Ivanj- 1 ? ^Potnica M. B. iz S £>iXne' Oba 50 prepeljal, v s°boško bolniš-avtu pa je za ^P r c, ' VESTNIK M •©stnik, 12. novembra 1992 stran 19 pisma, mnenja, stališča... ^aj pojasnil radgonskemu ^určniku ir K V tl J lir ii jt np I* i' i-'- |S p r £ M * p le časa nas Vestnik vsak četrtek zalije z mil-~' da je potem cela Radgona do nasledniega četrtka '/ mehurčkih Anonimnemu -Radgončanu« (mo-kakemu novinarju alt novinarki) ta anonim-. ^tno ustreza, da lahko klali vsevprek. Čeprav se nekaj posebnega, za nekakšnega radgonskega se večkrat vuh, da piše o stvareh, o katerih ah pa naklada kar tjavendan. Okvirček na ,,; ' ^rani Vestnika je pac potrebno zapolniti vsak tem pa uživa, ko vsi daleč naokrog ugibajo, ^niki je ta »pogumnež« ■ 10 ni namen mojega pisanja. V zadnjih Mehurčki nm,reč pisal o kandidatih za novega predsed-^^gonskega IS in spet ustrelil nekaj čudnih. . kandidata sta v javnosti dobro znana, zato so ^f^odveč. G. Vodenika nekateri poznajo po pov-nespečnosti IS, drugi pa po posebno vztraj-kruiztranju dela IS. Začetek te kritičnosti sum-Nfi,i0,'pad‘1 1 dnem, odkar brat g. Vodenika ni več 'nwW ^Olnunale. Vsakemu, ki količkaj razmišlja l^^ktvo Pa je tudi jasno, da je bil in je cilj g. zasesti mandatarski stolček. .. kandidat je g. Kocuvan od sv Jurija, predlo ra^k°nske SKD. Radgonski Mehurčnik očitno prebere samo svoj okvirček, saj bi mu bilo potnem jasno, da nas je »pišočih SKD-jevcev« M S Kocuvana tudi g. Moge kot podpredsed->ttOniS1^ kot diplomirani ekonomist član IS pred pr-'^kratičnimi volitvami. Če bi bila takrat za to 9Jti " ^dna njegova »barva«, bi ga prav gotovo ne ", ‘ hi član tisti čas edine »stranke« la očitek včdržt resne kritike. Vsekakor pa si je za predstavljati Človeka z visoko izo-»O^kot pa obrtnika, za katerega uspešnost je p0 ■ predvsem njegova žena«. I ■ Mehurčniku. Če bo novi predsednik IS 'naje,, mogoče lahko zaprosili, da vam da "slavni« bunker, ki je za vas očitno druga '^hč^^^nejša stvar r Radgoni Lahko bi ga upo-'a izdelavo milnice. KAJDIČ IVAN Gornja Radgona Spadam v skupino malih ljudi, potnih napak m bojazni za obstoj, ki so posledica preživetih stisk in lakote v otroštvu in ki jim m bilo dano uspeti po lizunstvu in politični pripadnosti. Mnogo nas je takih Slovencev, ki smo si morali naklonjenost vladajoče kaste pridobivati s pametjo in trdim delom. Smo najmanj mehurčki, ki jih lahko upihne najmanjša sapica vetra. Upamo, da bo čas mehurčkov mimo m, da se bo s polnim imenom in priimkom pisalo tudi o krajah, političnih malverzacijah, manipuliranju z ljudmi nižjih slojev, krivicah in stiskah brezposelnih, o tistih, ki so najmanj smeli a so si gradili vikende doma in p tujini, bivali pa v družbenem stanovanju, za katerega smo združevali sredstva vsi. Pričakujemo, da bo resnica enako pojmovana za vse Slovence, kajti glej tudi midva Mehurček sva imela različna pojma o resnici. Radgončani domačim pravijo, da so Radgono razdejali vseh vrst civilni in vojaški prišleki - politični funkcionarji in njih pribočniki, ker je niso imeli radi. So prišli, jo razdejali, tudi izropati in mnogi šli! Razdejanja in posledice so ostajale. Gornjo Radgono se ponovno obnavlja. Sedanji funkcionarji so se nekako zbali, da bi jih zgodovina in domačini nekoč uvrstili med tiste, ki so Radgono le razdejali, oropali in šli! To pa je pozitivno in tega ne kritiziraj, Mehurček! V kratkem času se je postorilo več, kot prej v mnogih letih. Kakšno bo v bodice Življenje v Radgoni, je odvisno od vseh Radgončanov in njih žuljev na rokah m ne na jeziku, ne glede na politično pripadnost! Morda Mehurček moj, je prav tvoja strahopetnost in anonimnost pomagala do tega prepričanja vsem, za katere misliš, da bi te radi spoznati’ Bog daj, želim ob koncu, da se roparji, tanki, topovi, puške in njih zagovorniki nikoli več ne bi oglašali na ulicah našega obmejnega mesteca. In da bi se radgonski mehurčki več ne bali tudi najmanjše sapice vetra. Te lepo pozdravlja Tvoja senca! MARINKA JAUŠOVEC Grajski hrib Gornja Radgona Odgovor na pismo g. Jožefa Perša z dne 22.10. 92 U 11 i 3 h /Javljen radgonski Jurček nOvt»“h« si se razpisal in že dodobra dogajanja v Gornji Radgoni. Da smo .। kdo si, si domišljaš! ’ domnevam, da si tudi ti prišlek! Ni ti bilo jNkoin Prei’ ne fedaj. kot vsem radgonskim me-prejšnjem sistemu nisi kritiziral in pisal h H™ smel, ker bi bil ob stolček. l 0 recimo: ‘ . v°lilnih kuhinjah in položaja lačnih politi- ' o r(t '"Nnih zdrahah in aferah, t^kil P<^ai°čem radgonskem gradu in sodobnih ’ ki niso skrbeli ne za okolico, kaj šele za ’ o n^1!1 osnovne lote ob pokopališču ^Mih ,nll prašičje farme v Podgradu m velikih 0 c miah malo od vodovoda, na Meleh (sedaj trgovina), ki je C? tun* ibarskega prišleka, najboljših kmetijskih površin na Me- " E,rad), . 'it, Klavnice tik ob državni meji (te ne moti / 0 f'st;tr^Ve klavne živine v centru mesta?), l'.u Bratstva in enotnosti in mladinskem V* je f,P Požrl mnogo delavčevega denarja (pro-^>1 Sferno, enotnost m propada tudi mladinski /' Prosim v prostore muzeja NOB, videl proPadanja stare kulturne dediščine. 4tnar cestah, saj si vedel, da se je prenekateri 'bran za ceste, potočil po grlu vladajoče l" ,, ° kraji družbenega premoženja pred mo“i° te veljaki prejšnjega sistema. K^qMjo'> - "kapute* in oni iz prejšnjega sistema. '^^lertu ‘n drugih barv kapitalisti. j,u,), pjj/ neanonimno o naših poti-■; -v,,’ . ’ ki si pripisujejo razvojne zasluge, a so ^^/evanjem davkov m lizunstvom ušiva' Ofttpc>tUl r,ke Bi večja premoženja. i^tije, f n‘B piši, ki kličejo, »vrag vzemi prejšnje '^»‘kak, ’ ks skrbijo zgolj za svojo ta zadnjo. ij' so Usti, ki smo jih volili pozabili, da so iSbrem^0' tistih, ki so po agrarni reformi N^li u ofenie zastonj in ga nato za drag denar ^Živeli. ■ naš radgonski, da bi ti minila Pon j* se pod sv°Pm' mehurčki v časopi-iit^. ‘'is°vati. Za tvoje pisanje so prizadeti 'oh tv "'e>u m le čutim posledice. Postala sem '■■Gt vej N strahopetnosti - tvoja senca. ■ Strahopetnost mi je tuja, še bolj anonim- Spoštovani gospod Perš! Srce mi ne da miru, da ne bi prijeta za pero in vam odgovorila. Na vašo žalost poznam nekaj več dejstev o stvareh, na katere ste vi tako alergični... Kot prvo govorite o posojilih za gradnjo hlevov, namesto teh naj bi se gradile hiše Ta trditev ne drži Kmet se je vedno bal velikih posojil, saj je bila naša agrarna politika in še vedno je kot aprilsko vreme, na katero se tudi ne moreš zanesti. Zato so se ljudje bali, kako bodo sploh vračali denar, če ne bodo imeli kje vzeti. Nasprotno pa so delavci (m prav pm dam - naj so, Če so lahko, škoda za tistega, ki je zamudil priložnost) na veliko najemali posojila, saj so imeli zagaran-ti rano delovno mesto, inflacija pa je tudi naredila svoje. Tisti, na katere vi cdjate. g. Perš, so svoja posojila že odplačali, in sicer že po 6 mesecih - 10 vam najbrž ni bilo znano! Oblast, pa ne komunisti, na katere se vi tako radi sklicujete, ampak že sedanja nova oblast nam je dala posojila, češ, gradite, v kmetijstvu je bodočnost, obljubljali so nepovratna sredstva in odplačilo šele po dograditvi oziroma končani gradnji hleva, kar pa naj bi bilo v dveh letih. Samo nor ne bi zagrabil lake priložnosti, čeprav smo se po drugi strani bali, da nas bodo spel zapeljali. In res so se naša sumničenja uresničila, ko smo po 6 mesecih dobili račun za plačilo prve anuitete in astronomske obresti. Hvala bogu, da nismo niti v polovici izkoristili zneska, ki nam je bil odobren, saj bi se nam ob 1000% obrestih zmešalo. Bili smo prisiljeni odplačali dolg v vsoti, ki smo jo takrat zmogli. Počasi, z velikim odtrgovanjem in zategovanjem smo se tudi tega dolga rešili. Ni me sram povedati, da je šel denar za odplačilo iz moje plače, da je mora! mož za zaslužkom v Avstrijo, čeprav prej nikoli ni bil lam na delu. Tako vidite, g. Perš, smo hlev dokončali s svojim denarjem. Državi smo vrnili, kar nas je prosila, če pa ona ne zna gospodariti s svojim denarjem, njena stvar. Kakor je tudi njena stvar, če se slučajno v staji znajde črna ovca oziroma take sorte, o katerih pišete vi. Naj bo oblast takšna ali drugačna, te so bile m bodo. Kot drugo pravite, da naj kmet bo kmet, delavec pa delavec. Strinjala se bom z vami, le da z enim pogojem: država naj kmetu omogoči enak standard pod enakimi pogoji kot delavcu. Ne tako, da kmet na pomlad posadi, v jeseni pa proda za par tolarjev, s katerimi ne pokrije niti stroškov dela V tem je razlika med. kmetom in delavcem; slednji dobi plačo vsak mesec, kmet pa kakor kdaj, nekaj resda mesečno (za mleko), drugo pa kakor se kdo znajde. Ce ima srečo da ostane krava ob 5. pripustu breja, bo čez 9 mesecev dobil telička, tega bo še dve ten krmil in takrat dobil 2 do 3 mesečne plače enega delavca To, vidite, je razlika med delavcem in kmetom, je pa razlika tudi v tem. da tedaj, ko se vi lepo sprehajate po parku mora kmet v štalo ah na njivo. Kmet ne pozna »langsam. firme, če hočeš delaj, če ne, si pogorel. Takrat, g- Perš. ko bodo naši politiki omogočili kmetu da živi od sadov svojega dela enakovredno kot delavec od svojega zaslužka, bom tudi jaz pustila službo in Živela samo od kmetovanja. O pravicah delavca in kmeta pa še tole. Ce bi pravica bila - kakor je ni - potem tisti, ki poznate vse fmte za pridobitev bolniške, ne bi tolikokrat menjavali služb dobivali stanovanj po privilegijih, ki jih ni oziroma vam ne pnpadajo. Pa prav vi se sklicujete na plačuje v tolarjih ali markah njeno neskromno zaokroževanje sploh ni kdo ve kako opazno, kadar pa kupec plačuje v šilingih, je na majhnem prodajnem pultu dovolj drobnarij, da se prikradejo v račun. Ob reklamaciji v slovenščini seveda ničesar ne razume, šele pri vztrajanju v »njenem« jeziku s težavo popušča in na koncu dokazovanja užaljeno vrže prisvojeni denar na pult Slovenci, ki žive v bližini meje in so stalni obiskovalci Radgone posebnost te trgovine poznajo in se jo zato tudi izogibajo, še vedno pa ostane dovolj obiskovalcev iz notranjosti, ki svojo naivnost drago plačujejo. Priznan moramo, da je v nas še močno zakoreninjeno malikovanje vsega tujega; resnici na ljubo je potrebno povedati, da je po besedah poznavalcev radgonskih zadev, omenjena gospa-naše gore list. Pri tem se mi nehote postavlja vprašanje kaj k takemu početju, ki sploh ni nobena javna tajna, porečejo radgoske oblasti? Molčijo, ker ta gospa goljufa samo Slovence? Kajti, če ne bi molčali in se s tem strinjali, bi ta trgovina že dolgo ne ponujala blaga naivnim Slovencem, oz. bi tu na tako donosni lokaciji prodajal nekdo, ki ve kaj je poštenost, poslovnost in nenazadnje kaj so to dobrososedski odnosi. Nenazadnje, ta goljufiva gospa predstavlja tudi avstrijski narod.mar ne? VANJA FORJANIC-RANKEL Zakaj je delavec manj vreden kot kmet To, da so bili kmetje vedno izkoriščevalci, ne bo povsem držalo. Gospod Perš iz Sobote obtožuje na splošno vse kmete po vrsti. Naj se zaveda, da takšni očitki niso najbolj zdravi. Kar pa se tiče njegove solidarnosti, jo naj obdrži kar za sebe. Gospod naj očita svoje solidarnosti tistim, ki jih koristijo, ne pa na splošno. Star sem 60 let, pa do sedaj še nisem prejel nobene solidarnosti, razen te koruze, ki je taka malenkost proti domači pridelavi, da ni vredno govora. Kaj pa kmetovo delo ni solidarno in se tudi ne prizna, zjutraj od 4. ure pa do pozne 21. zvečer V kolikor pa zna za kmete, da so ravnali proti njegovi volji, jih pa naj kar javno opise, če je tako iskren. Za njegov prostaški izraz »lopovi« pa je tudi merodajno mesto za zagovor Ker se mož počuti tako sposobnega, naj prevzame vsa dela v svoje roke, da ne bo raznih izpadov samo na račun izpadov. Naj navedem g. Peršu samo nekaj primerov, kaj vse kmet doživi. Kupil sem drobilec silo 35 na Blisku v Soboti, pa ga nisem mogel rabiti, ker sem dobil takšen del zraven, kateri se m dal vgraditi Prvo je bilo plačilo, potem pa takoj popravilo na račun kmeta. Traktor torpedo 55 je bit lansko leto na popravilu v Agroservisu v Soboti še pod garancijo. Popravili so ga le toliko, da je za vožnjo paprike po asfaltu. Bil sem pri mojstru delavnice. Začel mi je razlagati, kje naj kaj razderem in sam popravim. Nadalje, prijavil sem popravilo televizorja Gorenje v Soboti 8. avgusta l. I. Po dogovoru je gospod povedal', da pride popravljat prihodnji leden. Čakali smo doma, žal ga še do danes ni bilo. Ne vem, zakaj nas je kaznoval mož Gorenja. Sedaj pa naj g Perš trezno in odkrito pove, kdo je sedaj tisti, ki koga skubi m bi koga oskubel. Kdo sedaj koga jezdi in kdo ima koga za norca Gospod piše, če pride h kmetu po mleko, da ga vpraša, če ima denar; pravilno, saj mu »lopovi« niso dolžni dajati mleka zastonj. Kmet je vsaj toliko pošten, da dela za denar, drugi pa niti z« denar nočete več pošteno delati. Zakaj potem hodi gospod h kmetu po mleko, ki ga dobi za 20 tolarjev liter, naj si ga kupi v trgovini za 40 tolarjev. Gospod Perš se naj preseli na kmetijo, ker vidim, da se dobro razume na ciganijo. Slemenšek, Renkovci Kako dolgo še ožemanje kmetov Sem manjši kmet, vendar sejem letno po 0,80 ha pšenice, ki je ne potrebujem le zase, temveč jo lahko nad 30 centov prodam v živilski fond Slovenije. Da bi bil pridelek čim večji, sledim kmetijskim strokovnjakom, zato sem tudi letos semensko pšenico kupil na KZ TZO Lendava. Za 100 kg semenske pšenice sem plačal 4.000 SIT, za 250 kg tedaj 10.000 SIT. Seme sem kupil prve dni oktobra, o čemer imam dobavnico zadruge. Ko sem od drugih vaščanov izvedel, da so druge TZO prodajale semensko pšenico po 27 do 30 SIT, Semenarna Lendava pa po okrog 31 SIT, sem bil seveda revoltiran, zakaj potem prav KZ TZO Lendava guli kmete, tako da jim prodaja semensko blago za najmanj 9 tolarjev po kilogramu dražje kot recimo Semenarna, katere glavna naloga ni pospeševanje kmetijstva, kar naj bi bila prvenstvena naloga KZ TZO Lendava. Dodajam, da sem pri TZO Lendava preveč zaračunano ceno reklamiral, pa sem dobil odgovor, da bom dobil od nje premijo, ki jo je menda dala republika. Izplačilo premije sem že večkrat urgiral, vendar sem dobil vedno isti odgovor. Od nakupa semenske pšenice je poteklo že več kot en mesec, zato menim, da KZ TZO Lendava nima pravice zadrževati pripadajoče mi premije, temveč mi jo je dolžna 'izplačali Z obrestmi vred Menim, da je tak odnos KZ TZO Lendava do kmetovalcev iztemalski (da ne rečem oderuški) in ni niti malo v skladu z nalogo, ki jo ima ta v skladu s predpisi do kmetijskih proizvajalcev. Š. K. Popravka V naslovu pisem bralcev z dne 15. oktobra Kdo je kriv za likvidacijo borcev oboroženih enot kraljeve jugoslovanske vojske (plavogardistov) v Grčaricah na Dolenjskem od sept, do okt. 1943?, nam jo je zagodel tiskarski škrat, saj je pravilno »—.v sept, in okt. 1943?« Pri pismu ... Je čevlje sodi naj kopitar... nam jo je zagodel tiskarski škrat, ki je nepravilno podpi. sal vzgojiteljico iz Murske Sobote z Vero ROGAČ. Omenjena gospa je namreč soavtorica teksta Odgovori na članka g. Grilja in g. Ivanuša-Trajbarič o delu v VVO M. S. Za napako se opravičujemo. pravico! Pa brez zamere! Bralka iz Gerlinec Tudi v Radgoni nekaj smrdi Kadar me pot zanese v avstrijsko Radgono, si ne morem kaj. da ne bi vstopila še v majhno trgovino - mešanim blagom na Landgasse - nasproti lekarne. Nikakor ne zaradi ugodnih nakupov, pač pa zaradi inštrukcij kako se hitro »ofrnaži" naivne kupce - v glavnem Slovence. ča/ema gospa majhne rasti »krau Kassiererin« nima registrirane blagajne, tudi računov ne piše, zneske beleži na koščku papirja pred seboj. Kadar kupec Poznavalci že dolgo poznajo moč jajčnega beljaka pri čiščenju vina, vino postane popolnoma bistro in prav nič se ne pokvarita . aJi9^us Zato smo pripravili snov za čiščenje vina na osnovi jajčnih beljakovin. Izdelana je iz posebej izbranih jajc v popolnoma sterilnih pogojih s posebno obdelavo., ki ji zagotavlja trajnost, vonja in okusa vinu pa ne spremeni. . I Gotovo se radi pohvalite zvinom, ki ni le dobrega okusa in vonja ampak tudt lepo na pogled. Z dodatkom BISTRINA bo to vedno ’ mogoče. Beljak vsrka vse čreslovinaste snovi, ki naredijo vino motno in v nekaj dneh bo vino tako, da boste lahko skozenj gledali. BISTRiN je popolnoma naravna snov in vinu nikakor ne more ,n ostaneta enaka, usedlino pri pretakanju D°'^21etne izkuSnje vinarjev priporočajo upo-pn vina, moderna tehnologija pa ga ? d a zlahka uporabljivega. Uporaba BISTRINA je preizku -?npO^Cf?.na za uPoraoo s strani Kmetijskega inštituta Slovenije - oddelka za vinarstvo. BISTRIN lahko naročite vsak delavnik med 7 in 15 uro : R^’ Agrokombinatska 84, 61260 Ljubljana Polje telefon: 061 816-276, telefax: 061 814-140. Na tem naslovu lahko dobite tudi vse ostale informacije. ' Na zdravje ! I COOPING d.d CANKARJEVA ZALOZBA + 80.000,00 SIT PREVOZ vse 1 39.000,00 SIT PREVOZ - valut, klavzula TOVORNJAKI RIVAL DOSTAVNA VOZILA POLY VOZILA LADA -40% lastna udeležba -14% letna obtesma mera a) b) c) d) e) I. MOŽNOST 13 mes - 70% lastna udeležba - 0% obresti SPLOŠNA KMETIJSKA ZADRUGA ČRENŠOVCI razpisuje prosto delovno mesto It. MOŽNOST/« mes. - 50% lastna udeležba - 9% obresti na najeti kredit - valut, klavzula Prijave in informacije: CANKARJEVA ZALOŽBA Kopitarjeva 2, Ljubljana, tel.:061/123-320 ^LOPflOO^ ------^675.79*« 64S,B31.» TIP VOZI-A_____________ JUGO 101 >65 E SKALA POLY JUGO 101 D5 SKALA POLT ■ KREDIT ZA TOVORNA IN DOSTAVNA VOZM* lil. možnost/«^ CENA S POPUSTOM. 643.614,00 616.030,00 murska sobota, p o. 9700 IN KONCENTMIh^^ IS VI m’ tovarna močnik KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ .Krf) 19'CD m! POSUHE Ml PROSIM, PROSPEKT S PODATKI O BEUAKOVIMSKaMINEFlALNC-VlT^ KONCENTRATIH OBČINA MURSKA SOBOTA Sekretariat za družbene dejavnosti objavlja RAZPIS za prijavo predlogov za oblikovanje letnega programa kulture v občini, ki bo v letu 1993 financiran iz proračuna občine Murska Sobota Predloge programov, projektov, akcij in drugih aktivnosti lahko prijavijo vsi pravni subjekti, ki so v občini registrirani za dejavnosti s področja kulture, občinska društva ustvarjalcev in njihove zveze avtorji in avtorske skupine ter samostojni kulturni delavci, če izpolnjujejo splošne razpisne pogoje in veljavne kriterije za posamezna področja kulture. Kulturni zavodi, katerih redno dejavnost financira Občina Murska Sobota, prijavijo svoje programe na krajevno običajen način. Zavodi, katerih redna dejavnost je financirana iz republiškega proračuna, pošljejo sekretariatu za družbene dejavnosti en izvod prijave, ki so jo posredovali Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Dejavnost zavodov bo financirana v skladu z obstoječimi standardi in normativi v dogovorjenih deležih ter v skladu z usmeritvami in opredelitvijo prednostnih nalog občine. III. Predlogi drugih predlagateljev iz I. točke bodo obravnavani projektno. Prednostno bodo obravnavani predlogi, katerih vsebina bo predstavitev občine Murska Sobota (Prekmurja) oziroma dogodkov in domačih avtorjev, predlogi mladih perspektivnih avtorjev, ki ne bodo profitno usmerjeni, ter predlogi, ki pospešujejo predstavitev tujih kulturnih dosežkov v občini. Praviloma bodo uvrščeni v letni program le predlogi, pri katerih predvideni delež sredstev iz občinskega proračuna ne bo presegal 50% vseh potrebnih sredstev za njihovo uresničitev. Predlagatelji pošljejo en izvod predloga, iz katerega mora biti razvidno: naslov programa organizacije, skupine ali posameznika, vsebinska in finančna utemeljitev, strokovna mnenja in morebitne ocene, čas in kraj izvedbe ter število ponovitev ter realizacija iz prejšnjega leta. IV. Članice Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota prijavijo svoje programe pri ZKO Murska Sobota, Trubarjev drevored 4. Na podlagi prispelih prijav popravi zveza skupen predlog za vključitev v občinski program kulture. V. Predlagatelji (razen iz IV. točke) pošljejo svoje predloge na naslov: Občina Murska Sobota - Sekretariat za družbene dejavnosti. 69000 MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, do 30. 11. 1992. 69000 Murska Sobota Ul. Štefana Kovača 28 Telefon; (069) 31-782 Te1ex: 35-219 Tetefax: (069) 24-190 projektivni . inženiring Iro ST 3 Informacije po telefonu (069) 31 782,31 783 vsak delovni dan razen sobote od 8. do 14. ure. PSllUEK. ZASTOPNIKE ORGANIZATORJE SKUPIN Za zbiranje prednaročil eksluzivne petletne zbirke: XX> Za vse prizadevne zastopnike odličen zaslužek, ki bo trajal lahko tako dolgo kot zbirka. ----------------k Vsak četrtek Vestnik DIREKTORJA ZADRUGE Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti še - višjo ali visoko šolo agronomske, ekonomske ali druge ustrezne smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj v kmetijskem zadružništvu na vodilnih delovnih mestih. Delovno mesto se razpisuje za 4 leta. Prošnje z ustreznimi dokazili naj kandidati vložijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Splošna kmetijska zadruga Črenšovci, Crenšovci, Prekmurske čete 23, z oznako »za razpis direktorja«. V sodelovanju s SKB - INVESTICIJSKO PODJETJE, d. o. o Ljubljana pristopamo h gradnji: POSLOVNO-STANOVANJSKEGA OBJEKTA v Gornji Radgoni, Cesta na stadion - ob sejmišču PRODAJAMO: lokale, stanovanja in pisarne BUTIKOV ob hotelu RADIN pri stekleni dvorani v RADENCIH LJUBLJANA, CELOVŠKA 264 Tel. 061/19-20-22, Fax: 061/19-23-85 MOŽNOST JE PRILOŽNOST NAJCENEJŠE JE TA HIP IN VSE DOBITE S POPUSTOM IN KREDn TIP VOZILA CENA S POPUSTOM RIVAL 40.8 H KAMION 3,6 2.050.214,00 RIVAL 40.8 HN KAMION 3,2 2006.210,00 RIVAL 30.8 KOMBI 2,8 1943.681,00 RIVAL 35 8 H ŠASUA 3,6 1988.386,00 RIVAL 35.8 HN KAMION 3,2 2.124.204,00 RIVAL 35.8 HN KAMION 3,6 2.180.686,00 RIVAL 358 HN ŠASIJA 3,2 1 937.613,00 MALOPRODAJNA CENAJPO’* Zlil®’! 2106.520^ 2081,075,110 2.t)87J»« 2230.41*.®! 2,289.722,® 2,031.494,M TIP VOZILA_________ LADA SAMARA 130CZ3V LADA SAMARA 130O5V LADA SAMARA 15OO/3V LADA SAMARA 1500/5V LADA KARAVAN 1500 LADA NNA1600 CENA S POPUSTOM 535.700,00 608.600,00 566.100,00 639.100.00 494.500,00 614.600,00 715.»»® 665.3^® 750,1®!® 581 M® S® vse cene so mmM KREDIT - 50% lastna udeležba kupca - 20% letna obrestna mera, valutna klavzula - za dobo dveh let COOPING d.d. DOSTOPNE M PRIVLAČNE CENE, LASTNA GARANCIJA- NIH SERVISOV. 24 PRODAJNIH MEST PO VSEJ SL ur— NOpU.rj/. Jjlnm.......... hi. || llh/m VUHI snjfi Gr j/, Infvrksjiir. I j/afvEl^und 25. h'l- M01II Gfaz. GkKkvUnpirlplJh 5. K^rtenumvf kauF, J d -*1»udf Štirni tlruvk/Mnr. Komim1 h a k4ilrHnNnA^4illhvh-1lliin 22, l*'L 11 MUHI J Cii hi'n, OuniiiiiLjrdfg Jmc |. hi. II ,1H JjA|2 J 92 ŽIDINJ LtnlH* n, f Ijuilpljlv H j h Ju^pu ulitih NAŠI MEŠALNKI NE MEŠAMO SAMO KRMIL IN MINERALNO-VITAMINSKIH MEŠANIC MlVl AMPAK TUDI beljakovinsko-mineralno-vitaminske . KONCENTRA KONCENTRAT TL PIT 40 \ KONCENTRAT TLPIT25) KONCENTRAT A J5 KONCENTRAT K-25 KONCENTRAT PU ZA PUJSKE KONCENTRAT KONCENTRAT BEK25I' svim" KONCENTRAT PL za plbmenskb KONCENTRAT MOza^aRce-^ KONCENTRAT BRO JAR z* KONCENTRAT ASATza kokošin^ _ ___________ TOVARNA MOČNIH kJ praženci NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 NOVEMBER SOBOTA NOVEMBER NEDELJA NOVEMBER 7 / /^7 y PONEDELJEK; /U Z/ NOVEMBER TOREK NOVEMBER SREDA TV SLOVENIJA 1 10.30 Moja družina io druge živali, angl, nadaljevanka - 11 00 Lutkovna igrica - 11.20 Alpe-Donava-Jadran - 11.50 Po sloma borza - 12.00 Poročila - 16.20 Go- spodarska oddaja 17.00 Dnevnik 1 — 17 10 Tok tok oddaja za mlade - 19-05 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20.00 Volitve - 22 05 Odloženi raj. angl, nadaljevanka - 23 00 Dnevnik 3 - 23 30 Sova Bagdad Cafe. amer, nanizanka: Beverly Hills. amer, nanizanka; Vsi so zmagovalci, angleški film Drugi program 16 40 Sova, ponovitev - 18.00 Studio Maribor - 19 00 Jazz m blues - 19.30 Dnevnik Tv' RA1 - 20.00 Koncert simfonikov RTV - 20 45 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nadaljevanka - 21 10 Večerni gost. dr. Jožko Savli - 22 00 Studio City Radovedni TaČek - 8.15 Lonček, kuhaj - 9 15 Klub Klobuk - 11 JO Zgodbe iz školjke - 12.00 Poročila - 14.30 Večerni gosi - 15.20 Ostržkove pngode ital nadaljevanka - 16.20 Marijana, franc risanka - 17.00 Dnevnik 1 - P 10 Otoki ljubezni, poljudnoznanstvena oddaja - 18 00 Prisluhnimo tišini - 18.30 Kuharski nasveti Paula Bocuseja - 19.00 Risanka - 19.15 Žrebanje 3x3- 19.30 Dnevnik 2-20-00 Utrip - 20 45 Knžkraž - 21.50 Sova: Popolna tujca, amer nanizanka. Beverly Hills. amer, nanizanka; Chcny 2000. ameriški film 9-10 Živ žav - 10.00 Eba in Didrik. švedska nadaljevanka - 10 30 Folklorni ansambel iz Bratislave - 11 05 Sprehodi po stari Ljubljani - 11 30 Obzorja duha - 12.00 Poročila - 12.05 Slovenski magazin - 12 35 Videomeh - 13.05 Begunci - 13.20 Slovenci v zamejstvu - 15.15 Življenje Klima Sam gina. ruska nadaljevanka HTV 1 Drugi program 14 30 Tok tok - 16 25 Sova - 17.40 Poglej in zadem - 18.25 Videomeh - 18.55 Kitajski cirkus - 19 30 Dnevnik ORF - 20 00 Čarobnost plesa in glasbe Caneras. Domingo. Pavarotti - 20.25 Jezni mož. fran-cosko-kanadski film - 22.00 Tračarije - 17.00 Dnevnik 1 - 17 10 Poštar zvoni zmerom dvakrat, ameriški film (čb) - 19 05 Risanka - 19.20 Slovenski loto - 19.30 Dnevnik 2 20.00 Zrcalo tedna - 20.30 Zdravo - 21 35 Življenjske preizkušnje. angl serija - 22.25 Dnevnik 3 -22.55 Sova Ameriške video smešnice; Beverly Hills, amer nanizanka 7 /V'/7 wo VEMBl J I u ČETRTEK NOVEMBER M0I0 MV - MURSKI Vfll - UKV 94.6 MHz (dopoldne tudi SV 648kHz TV SLOVENIJA 1 7,00 Dobro jutro. Hrvaška - 10.00 Poročila- 10.05 Šolski program - 1130 Oddaja za mlade - 12 00 Poročila - 12.05 Ah. te majhne razlike, amer nanizanka - 13 30 Mikser M - 14.00 Poročila - 14 05 Slika na sliko - 14 50 Zaspanci, serijski film - 15.50 Modre čelade - 16.00 Poročila - 16.05 Nemščina - 16 35 Malavizija Bever|y Hills - 17 30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18.05 Morje - 18 35 Santa Barbara - 19 15 Risanka - 19 30 Dnevnik - 20 05 Klub, avstralski film - 22 35 Dnevnik - 23 00 Slika na sliko - 23.55 Poročila HTV 1 Dragi program 14 10 Sova - 15 30 športna nedelja - 19.30 Dnevnik HTV - 20.00 Druga godba - 20.30 Tv-prodaja nepremičnin - 20.3$ Na obisk k bogu, dokumentarna oddaja - ji.25 Dirigenti in muzikanti, nadaljevanka HTV - 22 20 Mali koncert - 22.25 Športni pregled 9.10 Otroški program - 9.50 Odloženi raj. ang), nadaljevanka - 1100 Utrip. Zrcalo tedna - 12.00 Poročila - 15 50 Slovenski magazin - 16.20 Dober dan. Koroška - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Radovedni TaČek - 17.25 Risanke - 18.10 Obzorja duha - 18.45 Moja knjiga o džungli, nemška serija - 19 05 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 Predsedniški kandidati se predstavljajo - 21.40 Svet na zaslonu - 22.25 Dnevnik 3 - 23.00 Sova: Brooklynski most, amer nanizanka; Bever!y Hills. amer, nanizanka; Ameriška kronika Drugi program 16.15 Sova - 17.30 Športni pregled - 18.00 Studio Ljubljana - 19.00 Videošpon - 19.30 Dnevnik RAJ - 20.00 »16 črk«, tv-igra - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nadaljevanka - 21.00 Gospodarska oddaja - 21 30 Sedma steza, športna oddaja - 22.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah - 22.45 Ligejin grob, angleški film - 0 05 Moda 9.00 Zgodbe iz školjke - 9.50 Šolski program - 11.00 Sedma steza - 11 30 Prisluhnimo tišini - 12.00 Poročila - 14.15 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah - 15 30 Ligejin grob, angleški film - 17.00 Dnevnik l - 17.10 Lonček, kuhaj? - 17.30 Risanke - 17.45 Po belih in črnih tipkah - 18 40 Mostovi - 19.10 Risanka - 19.30 Dnevnik 2- 20.05 Mariborska regija v pričakovanju volitev - 21 40 Prava Charlotte. angl nadaljevanka - 22.30 Dnevnik 3 - 23.15 Sova: Haggard 11. angl nanizanka; Beverly Hills. amer, nanizanka 9.50 Risanka - 10.15 Po belih in črnih tipkah - 11.00 Prava Charlotte. angl, nadaljevanka - 12 00 Poročila - 17 00 Dnevnik 1 - 17 10 Klub Klobuk - 19.10 Risanka - 19 30 Dnevnik 2 - 20.05 Film tedna: Flambirana ženska nemški film - 21.50 Sprehodi po stari Ljubljani - 22.25 Dnevnik 3 - 22.55 Sova Radio FM. amer, nanizanka: Beverly HiUs. amer, nanizanka 10.30 Program za otroke - 10.50 Šolski program - 12 00 Poročila - 15.20 Športna sreda, ponovitev 17 00 Dnevnik TV AVSTRIJA 1 9.00 Dobro jutro. Hrvaška - 10.30 Oddaja za mlade - 11.30 Hrvaške zgodbe za otroke - 12.00 Poročila - 12.05 Beverly Hills. amer, nanizanka - 12.50 Allo. alJo. humor serija - 13.15 Slika na sliko -14.00 Poročila - 14.05 Pozdravi iz domovine - 14.30 Izbrali ste - poglejte 16 00 Poročila - 16.10 Prisrčno vaši - 17 00 Risana senja - 17.30 Televizije o televiziji - 18 00 Poročila - 18 05 TV-razstava - 18.20 Santa Barbara - 19 30 Dnevnik - 20.00 TV-teden - 20.20 Pot pod noge, kanadski film - 22 05 Preteklost v sedanjosti - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila HTV 1 8.30 Poročila - 8.45 Slika na sliko - 9.30 Huckleberry Finn in prijatelji, serijski film - 10 00 Poročila - 10.05 Nedeljski živec -11.00 Svečana maša iz cerkve sv Marka - 12 30 Poročila - 12 35 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 13.50 Film za otroke - 15.20 Opera Box - 15.55 Družinski zabavnik - 17.20 Tulsa. ameriški film - 18.50 Risana senja - 19.30 Dnevnik - 20.05 Michelangelova pomlad, serijski film - 21.15 Virovitica, reportaža - 21.45 Glasbena oddaja - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila HTV 1 Drugi program 14.55 Svet na zaslonu - 15.35 Sova - 17 20 Svet poroča - 18.00 Studio Koper - 19.00 Orion - 19.30 Dnevnik ORF - 20.00 »16 črk«, tv-igra - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau nemška nadaljevanka - 21.00 Glasba. show in cirkus - 22.00 Osmi dan - 23 00 Svet poroča Drugi program 15 50 Osmi dan - 16.40 Sova - 18.00 Studio Maribor - 19.00 Psiho - 19 30 Dnevnik HTV - 20.00 Športna sreda - 21 30 Kvartet pozavn Slokar 1 - 17.10 Eba in Didrk. švedska nadaljevanka - 17 40 Živ žav - 18 25 Že veste . izobraževalna oddaja - 19.05 Risanka - 19 30 Dnevnik 2 - 20 05 Obala v pričakovanju volitev - 21 40 Tednik - 22 35 Dnevnik 3 - 23.15 Sova: Dragi John, amer, nanizanka; Majhna žrtev, amer nadaljevanka PETEK - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.15 Mali oglasi - 9.00 Borzni utrip - 9.15 Mariborsko zvočno pismo - 9 30 NSTSNMV - lestvica tujih skladb - 10.00 Poročila - 10 30 Pn reditve - 11.30 To bi moral biti kabaret - 12.00 Poročila (BBC) - 12 30 Novica dneva - 13 00 Slovo - 16 00 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 00 Prireditve - 17 30 Alternativno - 18 00 21 232 - 18.30 Poročila (BBC1 - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija HTV 1 Drugi program 16 45 Sova - 18.00 Studio Koper - 19.00 Videolestvica - 19.30 Dnevnik Tv Koper - 20 00 »16 črk«, tv-igra - 20 30 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nadaljevanka - 21 00 Podnebje in človek, angl, serija - 21.55 Umetniški večer: Fantom iz Opere, ameriški film (čb) HTV 1 9 00 Čas v sliki - 9 05 Roseanne - 9.30 Avstrija v sliki - 10 00 Ruščina - 10.30 Kaj ve mama o ljubezni, veseloigra - 12 05 V kraljestvu narave - 12 15 Reportaže iz Avstrije - 13 00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Sinha Moča - 14.00 Kobra - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - ]7 10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18 05 Mi - 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru - 19.30 Čas v sliki - 20 00 Šport - 20 15 Demck - 21.35 »Visoka« revščina - 23 05 Čas v sliki - 23.10 Večerni šport - 23 35 Smrtonosno zlato, kriminalka -1.10 Manni* - 2.00 Tisoč mojstrovin TV AVSTRIJA 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 šolski program -11.00 Slovesna seja Skupščine mesta Zagreb - 12.00 Poročila - 12 05 Serijski film - 13.30 Monofon - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14.50 Odletel bom. serijski film - 15.35 Modre čelade - 16.00 Poročila - 16.05 Učimo se o Hrvaški - 16 35 Huc-kleberry Finn in prijatelji, nanizanka za otroke - 17.30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18.05 Dokumentarna oddaja - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Slovesni koncert, prenos - 21.15 Filmski zapis o Zagrebu - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23 55 Poročila 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila - 10 05 Šolski program - 11.30 Mali svet - 12.00 Poročila - 12.05 Serijski film - 13.30 Monofon - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14.50 Druga stran paradiža. serijski film - 16.00 Poročila - 16.05 Učimo se o Hrvaški - 16.35 Malavizija - 17 30 Hrvaška - 18 00 Poročila - 18 05 Izobraževalna oddaja - 18.35 Santa Barbara - 19 15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20 05 Sartre in njegov čas. dokumentarni film - 21.00 V ospredju - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila 7 00 Dobro jutro. Hrvaška - 10 00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Risanke - 12.00 Poročila - 12 05 Serijski F1 1 - 13.30 Monofon - 14 00 Poročila - • 1 Slika na sliko - 14.50 Druga paradiža. serijski film - 15.40 Modre Čelade - 16 00 Poročila - 16.05 Učimo se o Hrvaški - 16 35 Malavizija - 17 30 Hrvaška - 18 00 Poročila - 18.05 Eugen Kvaternik - 18.35 Santa Barbara - 19 15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20 05 Jimmy Reardon. • ameriški film - 21.45 Izseljena Hrvaška - 22 35 Dnevnik - 23 00 Slika na sliko - 0.10 Poročila TV AVSTRIJA 1 HTV 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška - 10.00 Poro čila - 10 05 Šolski program - 11 30 Zgodbe za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.05 Serijski film - 13.30 Monofon - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14 50 Druga stran paradiža, serijski film - 16.00 Poročila - 16.05 Ličimo se o Hrvaški - 16.35 Malavizija - 17.30 Hrvaška - 18 00 Poročila - 18 05 Pogled skozi okno - 18.35 Santa Barbara - 19 15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Poslovni klub -20 50 Iščem sorodno dušo, humor, serija - 21 25 Ekran brez okvirja - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila SOBOTA - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan. . - 7.30 Informacije v slovenščini. nemŠčini in madžarščini - 7 40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8 10 Dopoldne na M V - 8 30 Ponudba v trgovinah - 9 00 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami. - 11.00 Sobotni gost - 12 00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na MV - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročita - 17.00 Prireditve - 17 30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18 30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija NEDELJA - 8 00 Začenjamo nov dan - 8.30 Horoskop - 8 45 Ta bi moral biti kabaret - 9.10 Misel in čas - 9 30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12 15 Nedeljsko postno premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami m pozdravi - 18 00 Panonski odmev? - 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija TV AVSTRIJA 1 TV MADŽARSKA 9.00 Čas v sliki - 9 05 Roseanne - 9.30 Doneča Avstrija - 10.30 Labod - 12.30 Halo. Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Kaj se je zgodilo na gradu Wildberg. film - 15.30 Otroški spored - 16.00 Spored po željah - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Moja knjiga o džungli - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Avstrija v sliki - 18 30 Dvorec ob Vrbskem jezeru - 20.00 šport - 20.15 Zmaga ljubezni, melodrama - 21.45 Zlata dekleta - 22.10 Teror na telefonu, kriminalka - 23.45 Čas v sliki - 23 50 Človek, ki je živel dvakrat, kriminalka - 1.40 Tisoč mojstrovin TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 9 00 Čas v sliki - 9.05 Pozor, kultura - 10 15 Univerzum - 11.00 Tiskovna konferenca - 12 00 Tednik - 12 30 Vsakdanjik - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Srečanje z naravo - 13 40 Srečanje v Madridu, komedija - 15.20 Verska slavja - 15.30 Otroški spored - 17 OO Mini čas v sliki - 17.10 Velikih deset glasbenih uspešnic - 18.00 Čas v sliki -19.48 šport - 20 15 Kaisermu-hlen blues - 21.10 Mož s Tirolskega - 21.10 Nauk Bude - 22 40 Jubilej gledališkega ansambla - 23.40 Opera - 0.45 Ar-ditti String Ouartet - 1 05 Tisoč mojstrovin 9.00 Čas v sliki - 9.05 Roseanne - 9.30 Iz parlamenta - 10.30 Brigadon - 12.15 Šiling - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Nesporazumi - 13 35 Sinha Moča - 14.00 Kobra - 15 00 Otroški spored - 15.50 Drugi obraz - 17.00 čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18 05 Mi - 18 30 Sedem brez - 19.30 čas v sliki - 2015 športna arena - 21.15 Pogledi s strani - 21.25 Miami Vice - 22 10 Nebo nad Berlinom, film - 0 10 Čas v sliki -0.15 Črni tovor iz Tajvana, komedija - 1.50 Tisoč mojstrovin 9 00 Čas v sliki - 9.05 Roseanne - Klub za starejše - 10.15 Pan-optikum - 10 30 Tujec na vlaku, kriminalka - 12.05 športna arena - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13 35 Sinha Moča - 14.00 Kobra - 14.50 Jutrišnji mojstri - 15 00 Otroški spored - 17 00 Cas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18 05 Mi - 18 30 Sedem brez - 19.30 Čas v sliki - 20 00 Spon - 20.15 Univerzum -21 07 Pogledi s strani - 21 15 Priložnost njenega življenja, pustolovski film - 22.55 Jaz ali ti - 0.30 Čas v sliki — 0 35 Manni* - 1 25 Tisoč mojstrovin 9.00 Cas v sliki - 9 05 Roseanne - 9.30 Kulturni magazin - 10.00 Angleščina - 10.30 Priložnost njegovega življenja, film - 12 10 Reportaže iz tujine - 13 00 Čas v sliki - 13 10 Mi - 13 35 Srnha Moča - 14 00 Kobra - 14 50 Družina Meier - 15 00 Otroški spored - 17 00 Mini Čas v sliki -17.10 Spored po željah - 18.00 Cas v sliki - 18 05 Mi - 18-30 Sedem brez - 19.30 Čas v sliki - 20 00 Šport - 20.15 Kaj se je zgodilo z Willijem. komedija - 21.45 Pogledi s strani - 21 55 Zorc - mož brez meja - 22,40 Sam proti vetru - 0 20 čas v sliki - 0.25 Dva tedna v drugem mestu, melodrama - 2.15 Tisoč mojstrovin 9.00 Čas v sliki - 9 05 Roseanne - 9.30 Dežela in ljudje - 10 00 Francoščina - 10 30 Dva tedna v drugem mestu -12.15 80 rojstni dan Otta Habsburga - 13 00 Čas v sliki - 13.10 Me ženske - 13 35 Sinha Moča - 14.00 Lorene in sinovi - 14 45 Bogovi in junaki Antike - 15.00 Otroški spored - 17 00 Mini Čas v sliki - 17 10 Spored po Željah - 18.00 Cas v sliki - 18.05 Mi - 18 30 Sedem brez - 19.30 Čas v sliki - 20 00 šport - 20.15 Veseloigra - 21 20 Pogledi s strani - 21 30 Dobro jutro. Vietnam, film - 23.25 Čas v sliki - 23-30 Jeza v mestu angelov, film - 105 Tisoč mojstrovin PONEDELJEK — 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini. nemščini in madžarščini - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.15 Mali oglasi - 9.00 Porabsko zvočno pismo - 9 15 Zgodilo se je - 10.00 Poročila - 10.30 Šport - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva -Slovo in vključitev Radia Slovenija -Popoldne na MV - 16.25 Obvestila - 13 00 16.00 16 30 Poročila - 17.00 Evropa v enem tednu - 17 30 Šport - 18.00 S kranščakom. cekron pa z ma-relof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18 30 Poročila (BBC) - 18.35 Bilo je nekoč - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija 5 40 Dobro jutro. Madžarska, vmes vaška tv - 8 35 Cez dan. informativni program - 8.45 Sosedje, tv-roman. pon. 145 poglavja -9 50 Žrebanje Ida - 10.00 Dallas, amenška serija. 99 del. Maščevanje - 11 05 Sotrpini, rehabilitacijski magazin - H.20 Pomoč v duševm stiski - 12.00 Poročila - 17 00 Popoldanski saldo, pre gled dogodkov dneva - 17.10 Podjetniška šola. 14. del - 17 45 Svet denarja - 18.00 Okno - 18 55 Vprašanja kristjanov - 19 00 Traffic jam. zabavna glasba s toplisto - 19 25 Igra - 19.40 Večema pravljica - 20 00 Dnevnik, teiešpork- 20.40 Dallas, pon - 21.40 Panorama - 22.45 Razgovor s pisateljem P. Eszterhžzyjem - 3.30 Opus Negrum. film - 11 15 Dnevnik TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8.50 Owen Marshal - 9.45 Bogat in lep - 10 05 Dr Welby 11.00 Viva - 11 30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski ma gazm - 12 30 Mladi m strastni - 13 20 Kalifornijski klan - 14 15 Springfieldova zgodba - 15 00 Ouincy - 16 00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17 30 Cena je vroča 18 00 Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19 15 Eksplozivno - 19 45 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Narodnozabavna glasba - 21.45 Dvorec ob Vrbskem jezeru - 22 15 Na življenje m smrt - 23 15 Gottschalk - 0.00 Pojdi m sleci svoje krilo, erotična komedija - 1 35 Tutti Frutti 6-10 Dobro jutro. Madžarska*, vmes vaška tv z vaškim doktorjem - 8 05 Reformatorski verski program - 8.15 Za otroke in ne le zanje pravljica, nsanke. filmi, kviz - 12.00 TV magister, izobraževalni program - 13 30 Panorama, pon - 14.30 Za ljubitelje rocka in heavy metala - 13.00 Komunikacije sveta. 2. del - 15-30 Pokrajine. mesta, ljudje - 16.05 Donovanov deček. Disneyjev film - 17.50 Kam hodiš v šolo9 - 18 25 Kultura bivanja - 18.50 Mediamix: Latvija - 19.25 Zaklad tem-plarjev. mladinska serija - 20.00 Dnevnik, telešport - 20 40 Rumeni revolver, francoski film - 22 20 Medved prihaja, tv-film - 23 05 Pojeta Kathleen Battle in Jessye Norman - 0 35 Dnevnik 6.40 Vaška TV. magazin - 7 25 Za otroke - 7.50 Biblijsko sporočilo - 8.G5 Kava s smetano, jutranje kramljanje - 8 30 Nedeljski magazin - 11.00 Dok film - 11.50 Madžarski dnevi v Torontu - 12 25 Za-boljši jezik - 12.35 The Look of the Year na Madžarskem - 12 10 Svetovna dediščina. reportaža - 13 40 Spomin na prvega unitarističnega škofa - 14.10 Serijski film - 15 05 Ida Haendel. 2 del filma - 16.00 Barkochba - 16.40 Evangeličanski verski program - 17 00 Dtsney: Racman. Zono. Poslednji vitez. Chip N’Dale - 18 45 Nogomet - 19.30 Teden, dnevnik, telešport - 20.40 Dr Strangelove. angleški čb film - 22.25 Sa-fi magazin - 23 05 Pogovor z zgodovinarji 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8 05 Financial Times, poslovne novice - 8.35 Čezdan. informativni program - 8.35 Disneyjevi filmi m risanke, ponovitev - 10.45 Igra - 12 00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17 10 Kupil bom to žensko. 100 del mehiške serije - 17 40 Videospoti - 17.50 Svet denarja - 18.00 Svaki - 18.45 Katoliška kronika - 18 55 Čez dan - 19.15 Igra - 19 35 O veri za otroke - 19 40 Večema pravljica - 20.00 Dnevnik, telešport - 20 40 Ars mušica, zgodovina mad žarske glasbe 17 in 18. stoletje - 21.05 Šepetalnica -21.55 Nastopačevo Življenje, tv-film - 22.30 Kronika. 2. madžarska armada na Donu, dokumentarna senja - 23.35 Dnevnik TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA RTL RTL RTL 6 00 Različne mladinske nadaljevanke - 9.00 Najstniki z Beverly Hilla - 12.00 Winspector - 12.30 Michel Vaillant - 14.00 Uliraman - 14 25 Policijsko poročilo - 14 55 Kmght Rider - 15.50 Ekipa A- 16 50 21 Jump Street - 17 45 Cena je vroča - 18.15 Družinski dvoboj - 18 45 Poročila - 19.15 Beverly Hills. 90210 - 20.15 Gledališka predstava - 22 00 Kontaktna oddaja - 23.00 Zrelostni izpit za šolsko klop, erotični film - 0.30 Grof Dra-kula grize zdaj na Zgornjem Bavarskem, erotični film - 2.00 Tutti Frutti - 2.45 Rožnata nanizanka 6 00 Različne mladinske nadaljevanke - 10.00 Umetnost in poslanstvo - 10.05 MoŽ iz Atlantide -11.00 Nebeški psi z Bo-ragore - 12 00 Tropska vročina - 13 00 Evropski pokal - 13 30 Družina Munster - 14.00 Disneyeva parada Iskanje Velike noge, pustolovski film - 1600 Ekipa A - 17.00 Misijonarja, komedija - 18.45 Poročila - 19.10 Dan. kot noben drug - 20.15 Dva supertipa v Miamiju kriminalka - 21 55 Spieglov tv-magazin - 22.40 Pnme Time - 23.00 Playboy Late Night - 0 00 Kanal 4 - 0.55 Družina Munster - 1 20 Qumcy 6 00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8.50 Owen Marshal - 9.45 Bogat in lep - 10.05 Dr Welby - 11 00 Viva - H 30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Mladi in strastni - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfieldova zgodba - 16 00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Cena je vroča - 18.00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19.15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi, slabi časi - 20 1$ Cigare za Šefa, kriminalka - 21 45 Qumcy - 22.45 Kulturni magazin - 23 15 Gottsc-halk - 0 00 Tropska vročina - 1.00 Grozljivo prijetna družina - 1.30 Owen Marshal 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.35 Čez dan. informativni program - 9 00 Teleloto - 9.05 Na konju smo. nemška serija - 10.00 Igrani film - 12.00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko. 10] del mehiške serije - 1? 40 Videospoti - 17 50 Svet denarja - 18 00 Dejstva, družbena reportaža - 18.45 Čez dan - 19.20 Proračun - 19.35 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik, telešport -20-^0 Dinastija Strauss, avstrijska serija - 21 45 Aktualno - 22.10 Osem portretov. L del serije - 22.40 Zalatnayjev Šov - 23 20 Dnevnik TV MADŽARSKA 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.35 Cez dan. informativni program - 9.00 Na konju smo. 29. del nemške serije - 1000 Lovejoy. angleška kriminalka - 11 00 Igra - 12 00 Poročila - 17 00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko. 102 del mehiške serije - 17 40 Videospoti - 17 50 Svet denarja - 18 00 Zdaj, za mladino - 18 30 Kulturni referent - 18.45 Za boljši jezik - 18 55 Čez dan - 19.15 Igra - 19 35 Za otroke - 20.00 Dnevnik, telešport - 20.40 Elizabetina nagrada, gala večer -22 50 Novi svet, ilustrirana zunanjepolitična kronika - 23 35 Dnevnik 5 40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.50 Financial Times za Vzhodno Evropo - 8 35 Čez dan. informativni program - 9.00 Na konju smo. 30 del nemške serije - 10 00 Hannay. angleška serija - 11 00 Igra - 11.15 Letni kolobarji- program za upokojence - 12.00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17 10 Kupil bom to žensko. 103 del mehiške serije - 17.50 Svet denarja - 18.00 Magazin za menedžerje - 18 45 Čez dan - 19 05 Zvezdniki - 19.35 Večema pravljica - 20.00 Dnevnik, tele-Šport - 20.40 Miami Vice, ameriška kriminalka - 21.40 Kepešev šov - 22 40 Aktualno - 23.05 Emerson Lake and Palmer - 0 15 Dnevnik TOREK - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8 00 Poročila — 8 10 Dopoldne na M V - kost oziroma gost dneva, mali oglasi, glasba tako in drugače (ob 10.00 poročila).. - 12 00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slkovo - 16.00 Popoldne na MV - 16-25 Obvestita - 16.30 Poročila - 17.00 Kost popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila (BBC) - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija RTL RTL 6 00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8 50 Owen Marshal - 9 45 Bogat m lep - 10 05 Dr Welby - 11.00 Viva - 11 30 Družinski dvoboj - 12 00 Opoldanski ma gazin - 12.30 Mladi in strastni - 13 20 Kalifornijski klan - 14 15 Springfieldova zgodba - 15.00 Teniški turnir - 16 00 Hans Meiser - 17 00 Tvegano - P 30 Cena je vroča - 18 00 Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19 15 Eksplozivno - 19 45 Dobn časi slabi časi - 20 15 Kolegi kolegi - 21 15 Zorc, moški brez meja - 22.15 Vroči stol - 2315 Gottschalk - 0.00 Zakon m red - 1.00 Grozljivo prijetna družina - 1.30 Qwen Marshall RTL 6.00 Različne nadaljevanke - 8.10 Morgan pospravlja, komedija - 11 25 V deželi Ku-blai Khana. pustolovski film - 14.00 Mini zvezde - 15 00 Teniško prvenstvo - 16.00 Hans Meiser - 17 00 Peter Kraus vam predstavlja - 18 45 Poročila - 19.15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi, slabi časi - 20 15 Nazaj v preteklost, komedija - 2215 Sternov tv-magazin - 23.15 Gottschalk - 0.00 Sunset Beat - 1 00 Grozljivo prijetna družina - 1.30 Owen Marshal 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8 50 Owen Marshal - 9 45 Bogat in lep - 10.05 Dr Welby - 11 00 Viva - 11 30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Mladi in strastni - 13-20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfieldova zgodba - 15.00 Teniški turnir - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17 30 Cena je vroča - 18.00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19 15 Eksplozivno - 19 45 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Angel za Feliksa, film - 21 15 Klic v sili - 22 15 Kako, prosim? - 23 15 Gottschalk - 0 00 Teniški turnir - 3 30 Hans Meiser SREDA - 5 40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan - 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7 45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8 15 Mali oglasi - 9 00 Kličemo banko - 10.00 Poročila - 10 30 Iščemo za vas - 12.00 Poročila (BBC) - 12 30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na M V - 16 25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17 30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18-30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija ČETRTEK - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan - 7 30 Informacije v slovenščini. nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - lestvica domačih zabavnih skladb Sedem veličastnih, kost oziroma gost dneva (ob 10.00 poročila) - 12.00 Poročila (BBC) - 12 30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16 00 Popoldne na MV - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - P 00 Kost popoldneva - 17.30 To sem jaz - 18.OO Najlepše Želje s čestitkami m pozdravi - 18.30 Poročila (BBC ) - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija Gostilna KEMA 69201 Puconci LOVSKI DOM Cankova Jože Bagola TeL: 40 024 Pri nas praznuje veliko družin rojstne dneve ob picah, ribah, jedeh z žara in drugih dobrotah - praznujte tudi vi! NOVO, NOVO rum v pomurju SLUŠNI APARATI SIEMENS s povračilom ZZZS Pridite naglušni — in odidite z več življenjske radosti — v manj ko! eni uri — s slušnim aparatom SIEMENS Vsak četrtek od 9. do 13. ure ABA OPTIKA MURSKA SOBOTA Lendavska 8 telefon 21 703 v IEMENS inf tel. (062) 513 698 od 19 do 20 ure motorna vozila JETTO TURBO DIZEL, letnik 1991, prodam Tel. 22974 po 15 uri, ali Huzjak. Bakovska 5. M Sobota. -m243 OPEL KADETT C 1.2, I 1975 prodam. Tel. 82488. od 17. do 19. ure. - m3956 VIŠO ollcit, staro 1 leto, registracija do oktobra 1993. prevoženih 20.000kn). ugodno prodam Robert Graj. Sred. Bistrica 50c. - m-jug JUGO 55, letnik 1990/6. spredaj ka-ramboliran. prodam Tel. 65135. m3388 A MI SUPER, vozen, neregistriran, z novimi zimskimi gumami, po delih ali v celoti prodam Stanko Kocuvan. Dra kova 75. Mala Nedelja. - ml91 ZASTAVO 101, letnik 1978. kleparsko prenovljeno, registrirano do sept 1993. ugodno prodam. Hozjan. Velika Polana 81. popoldan - m248 ZASTAVO 750 prodam po delih. Perkič. tel/ 46589. - m232 GOLF, starejši ktnik. dobro ohranjen. ugodno prodam Koren. Stara 10. Murska Sobota - m222 ZASTAVO 101 B, Jetnik 1979. prodam po ugodni ceni Zorica KicoŠevič. Andrejci 10. p. Marijana - m237 N1SAN PRIMERA 1.6, star leto in pol, naprodaj. Satjaš. Gaberje 19. Lendava. - m201 RENAULT 4 GTL. letnik 1989/2. ga-ražiran. ohranjen, prodam TeL: 79062. - 212 VOLKSWAGE19 (hrošč) 1303 spe cial. 72 letnik, registriran, prodam za 1800 DEM Tel 24 179 - m235 ŠKODO 120 LS, letnik 1982. registrirano I leto, ugodno prodam. TeL. 48400. - m220 VESTNIK Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota časopisni svet: dr Jože Bedemjak, Štefan Cigut. Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj. Rajko Stupar, dr Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Bernarda Balažic-Peček, Jam Dominko, Jože Graj. Majda Horvat, Milan JerŠe. Fen Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji). Ksenija šomen (tehnična urednica). Nataša Juhnov (lolografinia), Nevenka Emo (lektorica) Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Teletom: novinarji in odgovorni urednik 21-383. 21-064 in 25-019, glavna uredn>ca in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403. telefaks 22-419 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 4 trimesečje 1992 je 850,00 SIT, za podjetja 1.500.00 SIT, za naročnike v tujini 80 OEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št 16/16 z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov agencija za trženje Vodja agencije Renata Bakan - Ficko Propagandisti: Nataša Praprotnik. Franček štefanec, Robert Perš Oblikovalec Endre Gonter Dejavnost svetovanje, stiki z. javnostjo in publiciteta (izdelava vseh vrst informacij za javne medije, tiskovne konference, pokroviteljstva, protokol), oglaševanje v me- dijih (oglasi v tiskanih medijih, radijski in televizijski spoti in telopi, plakati, lepaki, letaki), publikacije (izdelava vseh vrst prospektov, oblikovanje, lektoriranje in ptevajanje) grafično oblikovanje (oblikovanje celostnih podob in posameznih komunikacijskih sporočil), fotografiranje, organiziranje prireditev Žalujoči vsi njegovi Naslov agencije Slovanska 41, M. Sobota Telefoni: 2t 383, g1 0b4, 22.403 Telefaks 22419 BELTINCI, Ravenska 27, tel.: 42151 ČRENŠOVCI, Prekmurske čete 20 • barvaste kavbojke 2.900 SIT • bombažni puliji 1.250 SIT RENAULT 19 CHAMADE TRE, star leto m pol. z veliko dodatne opreme, uvožen iz Avstnje. prodam. Tomšičeva 8. Rakičan - mttfh kmetijska mehanizacija IMT 558, star 13 let. 2700 delovnih ur. 5000 DEM. in Sleyr 540. potreben popravila, prodam Gregorec. Čakova 11. p Videm ob Ščavnici - m3386 KOMBAJN KLASS MERCATOR 50 z mercedesovim motorjem. Širina kose 2.8m. poleg je še originalna preša, prodam Stanislav Vučko. Dolnja Bistrica 83. p Črenšovci. - m213 TRAKTOR TD 6006 prodam Tel 24311 -m250 STROJ ZA ENOFAZNO OBDELAVO TAL EKO SEM 2 prodam - se tev brez oranja v enem prehodu Stroj omogoča velik pnhranek (do 50% vseh stroškov pridelave), prikolico 4.51 in 6.51 in motokulbvator Honda. 6 KS. prodam. Podjetje za zastopanje, trženje in storitveno dejavnost M. & V Kidričeva 73. Ljutomer. TRAKTOR ZETOR 6911 m mlade pave prodam Tel.: 86103. - m3950 MOLZNI STROJ WESTFAL!A, še nerabljen, po ugodni ceni prodam Tel. 81 910 - 3946 TRAKTOR STEYR 15 prodam Cena po dogovoru Dolič 27. - ml98 TRAKTOR ZETOR 4718, 47 KS. prodam. Žižki 84 - m236 TRAKTOR TORPEDO 6006 S, pro dam. KroŠka 42. - m239 NAKLADALNIK ZA GNOJ, na oljni dvig, ter super pi alo prodam Te šanovci. tel / 48307 - m208 TRAKTOR STEYR 126 PS, pogon na vsa Štiri kolesa, prodam Lemerje 40. - m230 TRAKTOR STEVR, s koso. 18 KS. ugodno prodam. Kočiš. Gaberje 92. - m245 CISTERNO za gnojnico in krožne brane prodam Tel. 70325. - m 1987 posesti STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem, sadovnjakom in gozdom. 80 arov, v Galošaku (Videm ob Ščavnici), prodam. Cena po dogovoru. Milka Žajdela. Borova vas 29/1. Maribor - m212 KEMA p. o, KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI V NOVEMBRU VAM PONUJAMO gradbeno lepilo 25 kg 770,00 SIT za vrečo lepilo za siporeks 25 kg 550,00 SIT za vrečo izravnalna masa za tla 25 kg 1.155.00 SIT za vrečo zidna izravnalna masa 25kg 770,00 SIT za vrečo fugirna bela masa 25 kg 1.210,00 SIT za vrečo parket, lamelnih hrastov 1.180.00 SIT za m2 parket, navaden, ekstra 1.870.00 SIT za m2 parket, klasični, standard 1.694,00 SIT za m2 keramične ploščice od 700,00 SIT za m2 cement Umag 450 484,00 SIT za vrečo V CENO JE ŽE VRAČUNAN PROMETNI DAVEK! Telefon: 45 020, 45 021 RTV SERVIS MARJAN ZEMLJIČ Glavni trg 14 69240 LJUTOMER tel.: 81 580 TRISOBNO STANOVANJE pro dam ali zamenjam za manjše. Tel/ 23430. po 18 uri. - m253 MANJŠO POČITNIŠKO HIŠICO s sadovnjakom na mirni in sončni legi z vso opremo prodam TeL: 32 861. - m200 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti ugodno prodam Možnost obročnega odplačevanja Naslov v upravi lista. - m242 STANOVANJSKO PRAVICO kupim. Nagrada v DEM. Informacije po 18 uri po tel : 23430 - m254 TUJEC Z OBRTJO najame trisobno stanovanje ali hišo opremljeno ah delno opremljen Možno predplačilo za 1 leto Tel/ 22483. - m234 PARCELO, 14 arov, v Dolgi vasi. 1 km od meje, primerno za gradnjo, tudi gostilne prodam Tel 79226 - m204 V MURSKI SOBOTI ALI OKOLICI vzamem v najem enosobno stanovanje - možen odkup. Tel/ 79132. - ml 14 VINOGRAD, 650 trsov, in počitniški hišico v Pincah prodam ali zamenjam za počitniško hišico na morju Tel/ (042) 8145439. - m4875 MEŠANI GOZD 6500m2 in njivo, 1500m2, prodam. Tel/. (0601) 61781. - m 223 V CENTRU LJUTOMERA prodam lastniško trisobno opremljeno stanovanje. centralno ogrevano. TeL 82147. dopoldan. - m3957 HIŠO s sadovnjakom, primerno tudi za obrtnika, ugodno prodam Motvar-jevci 57. tel 44028. - m224 živali PUJSKE prodam Gradišče 46. -m240 KOBILO, zaradi starosti lastnika, prodam Kustec. Gornja Bistrica 67 - m 193 KRAVO, brejo 9 mesecev, prodam. Pečarovci, tel/ 51408. - m221 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam po ugodni ceni Flegar. KupŠinci 23 - m207 PUJSKE, večje, prodam Magdič. Muzge 1 pri letališču - m257 PUJSKE prodam Krajna 15 - m223 PUJSKE prodam Rakovci. Partizanska 30. - ml47 razno SEDEŽNO GARNITURO, svetlo usnje, c n sed. dvosed, foielj. taburet. rabljeno dve leli. prodam. Tel/. 8I795. - m3955 KAVČ GARNITURO prodam Tel/ 24 541. popoldan. - m241 SEDEŽNO GARNITURO, kavč in dva fotelja, dobro ohranjeno, ugodno prodam Tel 53098 - m231 POSTELJO z omaro, kombinirano omaro m polka vč. ugodno prodam. Tel 24493 - m244 OIJ NI GORIl NIK, elektromotor 3 7kW. vodno črpalko, kompresor in barvni TV Gorenje ugodno prodam. Tel 21964. - m252 BOROV LES, po meri, za osirešje. prodam Tel. 25110. - mi94 PEČ MAGMA 7 prodam TeL: 41 555. - m!96 ŠEST STOLOV prodam Cvetkova 15. M. Sobota. - m246 ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE, 400! zelo ugodno prodam. Mladinska 28. Bakovci, tel 43 226. - m 188 OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in zibelko z jogijem prodam. Tel. 43 234. popoldan. - m 189 PREKLIC! Preklicujem veljavnost HK št 27544-6. izdane pri HKA Panonka Ivan Žalig. Ižakovci 132. Ižakovci. - m226 MAJHNO otroško kolo in voziček, kombiniran, težko Šofersko bundo, prodam Hertl. Razlagova 10, M Sobota, stanovanje 10. - m2O2 HLADILNIK GORENJE m otroško dirkalno kolo prodam Tel. 25172 - m203 PRILOŽNOST ZA KODOČE TR- GOV1NE! Naprodaj vse za samopostrežnico. Tel/ 48064 - m 185 PREKLIC! Preklicujem veljavnost ’ spričevala izdanega na OŠ* Beltinci w Sol I 1989/90 Jože Koaper, Razlagova 5. M. Sobota. - m 186 POSEBNA PONUDBA - SAT TV komplet sistem z montažo za sprejem satelitskih programov (HI-FI stereo), antena prem. 90 CENA: UIDEM glatlllvo v SH garanciji 1 teta DO 2000 DEM posodim Garancija čeki tekočega računa. Ponudbe na upravo lista pod. Ugodne obresti m2J4 PREKLIC! Preklicujem veljavnost HK Št. 390295. izdane pri HKS Panonka M. Sobota. Štefan Barbarič. Nemčavci 2(10 - m215 PREKLIC! Preklicujem veljavnost DIPLOME, izdane na SSGT v šol. I 1989 Danica Bračko. Lastomerci 15. m218 ŠTEDILNIK na ir do gorivo, šivalni stroj Bogat. 3001 rdečega vina, moped, generalno obnovljen prodam. Segovci 46. 69253 Apače m3385 VIDEOREKORDER, televizijo in glasbeni stolp, prodam Tel 57143. - m 209 PREKLIC! Preklicujem nalog za vpis - regres v HK št 247775, izdan pri HKS Panonka. Mihael Kerec Otovci 10. - m210 KRZNEN ŽENSKI PLAŠČ, peizij ski volk. Št. 42. prodam Tel 61126. - m3390 NOVO PEČ ZA CENTRALNO, plin in olje. 25.000 kalorij, prodam Horvat. Cel 46 192 - m205 SEDEŽNO GARNITURO in pre progo ugodno prodam TeL. 24 388. - m!92 BARVNI TV GRUNDING prodam za 25.000SIT Kumperščak. Vrazova 5, Ljutomer. - m3949 PRIKOLICO za avto prodam Petanjci 76. tel 46572 - m3387 BRIKETE, lesene, za kurjenje po ugodni ceni prodam Tel.: 87693. - m3951 MOTORJA z menjalnikoma za ford escori 1300 in za renault 12 ter motorno kolo M14 prodam. Tel 81587. - m3945 ZA RUŠENJE HLEVA (6 z 5 m) v Ižakovci h 55. ponujam vgrajen material. Doplačilo po dogovoru. Tel.: (062) 651 491. - m pp BOROVO HLODOVINO, suho, prodam. Tel.: 44 028. - m224 delo ŽENSKO za pomoč pri varstvu dveh deklic in v gospodinjstvu nujno potrebujemo Tel.: 48230. storitve IZDELUJEMO tračne žage za razrez hlodovine Tel.: (064)75310 po 17. uri - m3943 IZDELUJEMO Iraktorske kabine in varnostne loke, rotacijske m ulčarje za vse vrste traktorjev in mulhkullivaior-jev. Tel 22 943. Priporoča se kovaštvo Svetec - Čemelavci. - m 199 Nekje v tebi je bila bol. a zamahnil si z roko, ČeS, zmogel bom, močnejši sem, vendar ni bilo tako. . a V |etU Po kratkotrajni, a nepremagljivi bolezni nas je v j zapusti! naš Iskrena hvala vsem, ki ste ga tako množično pospremili k preranemu Kro*’u' cvetje, vence in sveče, nam izrekli ustno ali pisno sožalje ah darovali denar v u^Iešt| namene Hvala zdravstvenemu osebju intenzivne mternistične terapije Splo^ M. Sobota, govornikoma krajevne skupnosti m cestnega podjetja za ,. slovesa, gospodu seniorju Novaku za pogrebni obred, pevcem Ljutomerskcg' odpete žalostmke, godbi na pihala m godbeniku za odigrano Tišino Is . sorodnikom, prijateljem in znancem. kolektivuCestnega podjetja m Carinarnfcl' sošolcem in učiteljici, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob Str* Podjetje Komunala Murska Sobota, Kopališka 2, Murska Sobota obvešča zainteresirane P1^ jalce na Mikloševem sejmu, ki bo v dne 5. 12.1992 v Mu^ Soboti, da lahko pla^ uporabo prodajnega pr štora pri blagajni P djetja v Kopališki 2 v Murski Soboti- Vplačila bomo sprejemati 16. vsak dan od 7.W 8.00. . . S plačilom si zagotovijo sejemski P* štor. so s prijateljsko besedo odpete pesmi. Dobrovnik, 20. novembra 1992 Žalujoči: mama, oče, bratje in drugo sorods«*0 ZAHVALA Mirko Moreč Weč je bila Gospodu njegova duša, zato ga je hitro vzel (Mdr 4,1 > ZAHVALA 18 oktobra je Gospodar klical v 40. letu starosti jw p našega dragega sina in bra Janeza Šantaka iz Dobrovnika Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sor^ tvpvdi dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sov z nami, izrekli pisno m ustno sožalje. Bog plačaj 8OS^\ ^va dr. Jožefu Smejo za pogrebni obred in besede vsem duhovnikom za navzočnost, posebej domačemu g župniku Francu Krampaču. Hvala domačemu pevskem t in pevskemu zboru iz Bogojine za petje med mašo m p E Hvala kolektivu Mesne industrije Pomurke, osnovne.l> Roba iz Šempetra pri Novi Gorici, Izletnika iz e^,a5sU ,r; Francu Kovaču za besede slovesa in dr. Vilmosu pripravljenost in pomoč. Hvala vsem, ki ste darova h . maše, vence, šopke in sveče, in vsem, ki ste našega ^an,^sar se velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti enkrat - iskrena hvala. Nekje r tebi je bila bol, a zamahnil si z roko, Češ, zmagal bom -močnejši sem, a vendar ni bilo tako. ZAHVALA Ko se je tako nenadoma v starosti končalo življenje r>- (žSla, gega moža, očeta, u^'1" brata, strica in bo Slavka Horvata iz Moravskih se zahvaljujemo vsem, ki so s pnjaieijSKu , 18 meriti stisko m blažiti bolečino. Posebej prisrčna Ite>ir^ Bojnec iz Moravskih Toplic, vsem, ki ste darovali c ^jlj DU|IICV IA- IVIUI (IVJMII isrpiiv. r3f.ni, ki mv _ za svete maše, ter za ustna in pisna izrečena sožalj gl jemo se g. župniku za pogrebni obred in pevcem Žalujoči vsi njegovi Minila žalostna so leta tri, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi in svečka v spomin gori. V SPOMIN 27 oktobra minevajo tri žalostna leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, stric in prijatelj V SPOMIN Žalosten je spomin na 12. november 1991. ko so se končale najine skupne poti, dragi mož Alojz Čemi iz Martjanec 59 a Štefan Andreč iz Strukovec žalostni obiskujemo tvoj grob, vendar ponosni in hvaležni za vse, kar nam je dalo tvoje srce. Hvala vsem, ki kakorkoli počastite spomin nanj. kujoči: žena Ema, sinova Stefan in Emil ter hčerka Albina z družinami Za vse skrbi in vso ljubezen, kar draga mama si nam dala, zdaj ko brez tebe smo ostali, ti večna bodi hvala. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 90. letu starosti zapustila naša draga mama, babica, prababica in praprababica Marija Lebar iz Male Polane 31 boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo g. dekanu za pogrebni । e^. g. organistu in pevcem za odpete žalostinke ter vsem J^lnikom, prijateljem in vsem, ki ste nam v teh težkih ' ih pomagali, jo pospremili na zadnji poti ter darovali za vence in svete maše. Mala Polana. 29. 10. 1992 Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi Ni več besed, ne stiska rok ostal je le spomin na trpek /ok Ko Si odhajal, se nisi poslavljal, sa/ si verjet, da boš Se prijel a usoda je hotela, da si za vedno odšel. Dom je prazen in ototen, ker tebe več med nami ni ZAHVALA 1 11 1992 nas je nepričakovano in brez slovesa komaj v 33. letu starosti zapustil dragi sin in brat Ludvik Bertalanič iz Borejec Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov, ko si bil še med nami. Hvala vsem, ki se ustavite pri njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi in te še imamo radi V 85. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica in prababica Alojzija Repi ja iz Veržeja Ob boleči izgubi sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje ali za maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, in domu upokojencev v Lukavcih za nego in skrb. Iskreno se zahvaljujemo g. župnikoma za besede slovesa, pevcem za ganljivo odpete žalo-stinkc in govorniku. Žalujoči sinova Jožko in Andrej z družino V SPOMIN 17. novembra mineva žalostno leto, ko nas je zapustila naša draga mama Marija Poredoš roj. Vučko iz Ižakovec Ostane mi le bolečina, spomin na najine srečne dni. Žalujoča žena Marija V SPOMIN 11. novembra mineva leto žalosti, odkar smo brez dragega Jožefa Horvata iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se ga radi spominjate v dobrem in molite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bita močnejša od življenja. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 63. letu starosti zapustila naša draga fena mama babica in tašča Štefanija Sraka iz Gančan 52 Oh boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom m sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani m nam pomagali. Posebna hvala osebju Kirurškega oddelka murskosoboške bolnišnice, še posebej dr. Suzani Koltaj Zahvaljujemo se sodelavcem Mure M. Sobota za podarjene vence in izrečeno sožalje Prav tako se zahvaljujemo pevskemu zboru iz Gančan za odpete Žalostinke Gančani 2. november 1992 Žalujoči: mož Feliks, hčerka Štefka z družino in vnukinja Suzana Janez Ficko šofer Potrošnika iz Brezovec ~’ r' v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, prijate -* kancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali-iei,i, sožalje, darovali vence in cvetje ter za svete maše m ga v tako tivii V 5[ev'lu pospremili na njegovi zadnji poti Posebno hvala kolek . r, ,z M Soboie. gasilcem, posebna hvala domačemu društvu, g župniku za lep pogrebni obred ju pevcem za • žalostinke Iskrena hvala govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu Vsem še enkrat - iskrena hvala Beznovci. 3. novembra 1992 Žalujoči: oče. maino in brat Jože z družino Stara stara se pečat popušča tolti vosek kdo od nas preskoči stran sodbe in pokore (M Vincetič) ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata in Stari ata Franc Zrim iz Kuzme % i. Lltr| i izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni-v^'. prijateljem in znancem, ki ste nam ežl'h trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, daro-cvetje, za svete maše m ga pospremili na cSa ^dnjo pot v Kuzmo. Posebna hvala tišinskemu u 6- Marjanu Feslu m gornjeradgonskemu žup-Mp e Andreju Zrimu. tišmskim pevcem za ganljivo ia^iinke. govorniku Štefanu Kovaču za izbrane e 'h podjetju Banfi za pogrebne storitve. Vsem iskrena hvala! Sodišinci. 4. novembra 1992 Vsi njegovi 3. decembra minevajo štiri leta, ko nas je zapustil naš dragi oče Ivan Poredoš iz Ižakovec Otroci z družinami Nedolgo srno zrli še v tvoj obraz, a zdaj nikjer več te ni, zaman te iščejo naše očt, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči. ZAHVALA V 34. letu starosti nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi oče. sin. brat in svak Stanko Sinic iz Kupšinec 47 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli ustna in pisna sožalja. darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. seniorju Novaku za prelep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, OŠ Bodonci in Cankova, gasilcem iz Kupšinec in Zenkovec. Obrtni zbornici M. Sobota. Hvala še družinam Rakuša. Ščančar. Bagari in Gomboc ki so nas tolažile v najtežjih trenutkih in nam stale ob strani. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mama, brat Silvu z ženo Jožico, sestra Hermina z družino ter drugo sorodstvo Povej nam. mož in oče dragi, zakaj odšel si v grob prerani. Eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. K počitku leglo je telo, a delo in trpljenje pozabljeno ne bo V SPOMIN 9. novembra mineva žalostno leto odkar nas je zapustil naš dragi mnž. oče. dedek m tast Ignac Toplak iz Nedelice 79 Odšel si tja. kjer ni več trpljenja in bolečin Za njim je ostala velika praznina, v našem domu in naSih srcih velika bolečina. Ostali pa so sledovi pridnih rok Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in se ustavite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi, ki smu ga imeli radi V nedeljo, 18. oktobra, smo se na pokopališču v IŽakovcih poslovili od naše drage Žene, mame, babice in prababice Josipine Sreš upokojene učiteljice Čutimo globoko dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki so se v tako velikem številu prišli poslovit od pokojnice in namesto venca darovali v dobre na- \ mene. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za čustveni govor, ravnatelju osnovne šole Beltinci tov. Farkašu in predstavnici KS, ki so orisali njeno življenjsko poslanstvo in se poklonili njenemu spominu. Hvala jim za lepe in iskrene besede’ Žalujoči: mož Martin, hčerki Jelka in Milena z družinama, vnuki in pravnuki Odprli osem kilometrov asfaltnih cest Po dolgih lelih se je uresničila želja prebivalcev v krajevni skup nosti Pcrtoča na Goričkem in odslej sc bodo vozili po asfaltirani cesti Svoje zadovoljstvu so izkazali z množično udeležbo na nedeljski slovesnosti, ki su jo pripravili ob olvorilvi asfaltiranih cest Mnogo truda in denarja je bilo potrebno za to delovno zmago, ki so jo dosegli ob vsestranski podpori soboške občinske vlade. Podpredsednik sobo- Lendavski pereči Tako visoko se vzpne prekmurska kri, če se pred njo postavi na;lepša Slovenka Nataša Abram, ki men 181 cm plus 6 cm pet. Jože Craj običajno men čevljev pet in palcev pet. Slišite, lepotici, kako glasno udarja prekmursko srce za lepoto! S. Smej finalistkama letošnjega tekmovanja za najlepšo Slovenko Brigiti m Nala-lii razgrinja širino prekmurskega srca. Na levi je prva lepotica Hrva- . ; ške Elena Suzan na desni naj-| lepša Slovenka 92 Nataša Abram. Neznanec med njima, । . prekmurske krvi in zemlje, je izgoreval v intenzivnosti bilateralnih odnosov. * Štefan Dravec iz Pomurske turistične zveze pravi, da kljub temu, da je novinar Štefan Smej prek "dobre« samoreklame v "Svojem« Vestniku javnost seznanil, da Se je imel po predhodnem ukvarjanju s plavolaso damo priložnost srečati tudi Z diplomati, in kljub javnemu zapisu, da je Smej za naslednjih 99 let najel reko Muro, stan mlin in nekaj zemlje, zaenkrat za Sme jev mlin ni pravega navala. Zadrega pa se bo, kaže da po tem, ko se je nenadoma vanjo vključil neki slikar, vendarle začela razpletati. V sami gorečnosti Smeja po družbi z imenitniki, odkar se mu je bilo dano srečati z diplomati. za kar je neizmerno hvaležen Pomurski turistični zvezi. se mu je menda prikazal sam slikar Janez Akvila in ga ves ga- j njen, sentimentalen in seveda popolnoma lačen, kot se za Smejevega -soft« turista spodobi. zaprosil, če bi kmečki turizem lahko odprt kar v njegovem mlinu. Ker pa se Smej dobro zaveda, da tudi še tako gorečega "Soft« turista vsaj občasno popade nezadrfljiva skušnjava in sla po »inidu«, je vprašanje, če je podobnost osebe, ki se je vključila v nesebično pomoč pri pripravi jedilnika s tako vestnim anketiranjem Avstrijcev, katere "šnicle« imajo najraje. 5 Smejem lahko zgolj naključna. Dravec pravi, da ob tej skladnosti sploh ne bt bil presenečen. * Brž ko so izvedeli, da razkri-ška redovnica Vida Žabot ni poslušna katoliškim škofom, so ji prekmurski protestanti poslali pozdrave, v katerih jo imenujejo "Sestra Martina«. KEŠEMA KONJ rOKKOVITUJI: VEIETRGOV1NA POTROŠNIK MURSKA SOBOTA, ZAVAROVAL NICA TRIGLAV M SotKKa. ELTt M Subold ICL M Sob« v. GLOB AL KRT Velenje. PE M SobOU. CROATIA. M Sobola MESNICA DELIKATESA HANŽEKOVIČ Vrriej GOSTILNA VESELA GORIČANKA Radovci: GOSTILNA HORVAT-LOVENJAK Polona m ADRIA Gradec. G1DOS Lendava NAFTA Izdava PETROL M. Sobola ZLATARSTVO VLADO MANDIČ M Sobota ZLATARSTVO FERI DANČ M Sobola TRGOPREVOZ Lenart. M LINO PEK. M Sobola. RADENSKA Radenci. UNION Ljubljana; AtJTOCOMERCF. M Sobola LB POMURSKA BANKA. M Sobola: ZVEZDA M Sobni a, JANKO IN MILICA MAKOIER Cven. KK1ŽEV5KE OPEKARNE Boren. SODARSTVO MARJAN MAUČEC GanCam MIR G. Radgona. STEKLARSTVO MAUČEC Bohinci; 1PES G. Radgona. DOBRINA RogaSovci TRGOVINA KAVAŠ Odranci; AGROSEKVIS M Sobola; MINI MAR KET POREDOŠ Beltinci: T1BAUT-INSTIB Žižki; MURA M Sobota. MEDICOP M Sobola. MERCATOR-SLOGA G Radgona VIGROS M Sobola. KOVINOPLASTIKA KLTLER Centiba. IS SKUPŠČINE OBClNt M Sobola. KG Lendava. ŠPORTNA KONFEKCIJA MIHAEL BRUNEC Doklcžovp- INOKS Čcmelavci, LONMAR Lokavci. GOSTIŠČE SOBOČAN Kamnica; VR FNARS1VO M Sobota: OBRTNA ZBORNICA G. Radgona. LESPATEK Ljub Ijana. MARJAN MULEC Veržej. TRGOVINA VERE HORVAT Žižki. MARKO SLAVIC KljuCa lovci; HOTEL DIANA M Sobola: RAIFFEISENBANK avstrijska Radgona-Kloch: FIRMA SPF-LEC avstrijski Radgona. FOTO KLOCKL avstrijska Radgona. KOSSAR avstrijska Radgona; GOSTIŠČE RAJH Bakovci. Madžarsko-slovenski •v« ■ sporazum o manjšinah Kaže, da bomo imeli tako rekoč zgledno urejene medsebojne odnose s sosednjo Republiko Madžarsko. Tako je bil storjen prejšnji petek nov korak na tej poti. Madžarski in slovenski zunanji minister Geza Jeszenskj oziroma dr. Dimitrij Rupel sta namreč v Ljubljani podpisala skupen sporazum o zaščiti manjšin - slovenske na Madžarskem in madžarske v Sloveniji. Kot sta ob tem dogodku poudarila oba ministra, gre za sporazum, ki zagotavlja manjšinam večje pravice, kot je to kjer koli drugje v Evropi, saj presega veljavna mednarodna načela manjšinske zaščite. Tako omenjeni sporazum zagotavlja navzočnost jezika in kulture manjšine od vrtcev do visokega šolstva in spodbuja tudi večinski narod, naj se uči jezik manjšine. Nadalje jamči pripadnikom narodnosti v eni in drugi državi posebne pravice pri informiranju in znanstveno-raziskovalnem delu ter takšen gospodarski razvoj, ki ne bo spreminjal narodnostne sestave območij, kjer živi manjšina. Vključene so tudi pravice pripadnikov narodnosti do uporabe jezika v sodstvu, upravi in javnih ustanovah ter tudi napise v maternem jeziku na javnih ustanovah. Upajmo, da bo sporazum zaživet tudi v praksi na obeh straneh meje. J. G. Odkupne cene živine MiR Panonka Pomurka Biki, telice Ekstra k. 270.00 270,00 270,00 1. k. 240,00 246,00 260,00 II. k. 212,00 222,00 245,00 Krave 1. k. 175,00 180,00 170,00 n. k. 165,00 165,00 160,00 Prašiči do 150kg 180,00 170,00 170,00 nad 150 kg 176,00 165,00 165,00 škega izvršnega sveta in republiški poslanec Janko Halb, sicer domačin, jc v pozdravnem nagovoru uporabil del verza iz Prešernove Zdravice »žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan« ter dodal, da so tudi oni čakali leta m leta in se dočakali tega dneva, koso dobili asfalt. Predsednik KS Pcrtoča Anton Haužcr, ki jc govoril o poteku asfaltiranja cest, jc z zadovoljstvom ugotovil, da so dobili 8.369 metrov asfaltiranih cest, od tega 3.427 občinskih in 4.942 metrov vaških. Tako so z asfaltom povezali različne odseke cest, katerih vrednost znaša 10,603.700 Sl i’. Predsednik soboškega izvršnega sveta Ivan Obal, ki je simbolično prerezal trak in cesto predal namenu, pa jc k temu uspehu dodal, da so v soboški občini kljub težavam, ki so nastale po neuspelem referendumu. našli poti in denar ter nadaljujejo s potrebno modernizacijo cest v občini. V enem letu s* zgradili 38.5 km občinskih cest, pogodbeno pa imajo dogovorjeno gradnjo 22,5 km cest. Letos je v gradnji tudi 19 km magistralne ceste. S takšnim tempom gradnje cest pa nameravajo nadaljevali tudi v prihodnje. Novo asfaltirano cesto jc blagoslovil pertoški župnik Joško Vi n kovič, učenci podružnične osnovne šole Perločc pa so pripravili priložnostni kulturni program. FERI MAUČEC Cene sadja in zelenjave VRSTA TRŽNICA ZELENJAVA POMURKA Jabolka 00,00 63,00 Mandarine 140,00 150,00 Pomaranče 150,00 120,00 Banane 90,00 99,00 Limone 140,00 188,00 Grozdje 170,00 160,00 Kaki 200.00 120,00 Solata 200,00 200,00 čebula 50,00 40,00 Česen 200,00 300,00 Paradižnik 200,00 Krompir 35,00 28,00 Zelje 50,00 50,00 Korenje 110,M 60,00 Jajca 12,00 12,00 Orehi 1200,00 1200,00 Radgonski mehurčki Moja cena povečuje? Še malo, pa bodo zlati mehurčki, ki so značilnost Gornje Radgone in Šampanjcev, postali zlati cekini! Drugi prijatelji, bralci tega okvirčka: moja cena se povečuje zato, ker dobivajo na Vestnik pisma oziroma odgovore na moje pisanje. Vsako pismo mi poveča pomen m ceno' Hvala za vsako pismo, ponosen sem. da se vam zdi vredno reagirati na moje pisanje! Torej je pomembno Pa ne bom pisal o tem. niti polemiziral, kajti v Gornji Radgoni najdem dovolj zanimivih tem. o katerih lahko pišem, ne pa da bt polemiziral s strankarskimi pisuni, ki so se žc v vseh časopisih »uveljavili«, kot »kritiki«. Če mislite, da bom pisal o martinovanju, se motite! Tudi Martin je postal strankarsko obarvan, le da ima v vsakem mestu drugo barvo! Danes bi rad zapisal nekaj besed o gornjeradgonski kulturi in skrbi zanjo Pred dnevi sem se ustavil v naši knjižnici m presenečen, pravzaprav šokiran obstal pri vratih. Je to sploh knjižnica? V vsaki osnovni šob imajo večje in bolj urejene prostore za knjižnico. Kako naj izbiram knjigo, če pa so naloženi kupi nepregledni tudi prekriti s folijo. Pogovarjal sem se s tam zaposlenimi, ki si več nc morejo pomagati. Povedali so mi o dolgoletnih obljubah, o zavlačevanju prejšnjih in sedanje vlade, o tem, kako se bojijo, da bodo nekega deževnega dne vse knjige premočene. uničene. Joj. kam vse so jih že probali seliti, kje vse so jim nameravali graditi novo knjižnico - tudi na grad bi jih radi preselile Pa m bilo nič iz tega. Podobno je tudi z glasbeno šolo Kako težko vadijo člani pihalne godbe, ker nimajo primernih prostorov ne zase m ne za svoje inštrumente Poleti še gre. ker lahko vadijo m korakajo kar zunaj, pozimi pa je hudo No. menda jim zidajo prizidek kjer bodo lahko shranili inštrumente - vsaj nekaj! Pa ne mislite, da je kaj bolje z muzejem, ki si zaenkrat ne zasluži tega imena, ali pa s kulturnim domom, ki je postal igralnica biljarda - se vidi, da jc v Gornji Radgoni vse več hazarderjev in vse manj kulturnih ljudi ter ljudi. ki jim je kaj mar za kulturo. Čeprav sem v uvodu zapisal, da ne bom odgovarjal na pisanja, pa moram nekaj vseeno zapisati o jajcih: draga Radgončanka. jaz sem žc večkrat dokazat, da imam jajca na pravem mestu, ko jc to potrebno Zate tega ne morem trditi! Sicer pa se ti itak giblješ predvsem v »kuhinji«, zato raje pazi.da se ti tam ne »poterc« kakšno jajce. »RADGONČAN« Rad bi se pritožil čez vse, ki ne spoštujejo dovolj sv. Martina V Pomurju sla mu posvečeni le dve cerkvi: v Martjancih in na Kobilju. Pa tudi ni veliko ljudi, ki bi se imenovali po njem. Mar to pomeni da nimamo (ali pa nočemo imeti) lastnosti, kot jih je imel ta mož? Po drugi strani pa ga dobro poznamo, saj na dan. ko goduje - in to je vselej 11. november -. postane iz mošta vino, ki ga seveda radi »cu-knemo«, mastimo (ali prepiramo) se z gosmi in tako dalje. Če pa vse to ne utegnemo na njegov god. potem to storimo na prvo nedeljo po njem, torej na martinovo nedeljo. Tako je bilo doslej. V tem norem predvolilnem obdobju pa so se (vsaj zdi se tako) ljudem pomešali jeziki kot nekoč Babiloncem Niso razumeli oznanila župnika Štefana. ki je povedal, da bo tudi letos Mariin godoval 11. novembra. Eni nevedneži so začeli z martinovanjem že prejšnji petek, ko je bil sv. Lenart, drugi so krstili (beri: lokali) mošt v soboto, ko je imela rojstni dan Zdenka, pa v nedeljo, ko je godoval Ernest... Ker to pišem v torek, ko goduje Leon, ne vem, kako je bilo včeraj, ko je bil edino zveličavni dan tega našega priljubljenega svetnika. Vem pa, da je bil naš lendavski Leon zelo zaposlen v dneh pred Martinovim. saj je natrosil po celi občim množico rdečih srčkov, rumenih zvezdic in zelenih listkov To naj bi pomenilo po strogo zaupni izjavi tovarišice Marije ljubezen pod zvezdami v lipovem gaju. Ljubezen do bližnjega pa je bila tudi lastnost sv Martina, zato se mu esdepejevci ne bi smeli izogibati Ko je bil še mladenič m je jahal konja, je naletel na slabo odetega rača. Denarja ni imel, da bi ga dal. zato je potegnil meč’ razpolovi) svoj plašč in 1*8 dal. Ponoči mu je Jezus ta plašča vrnil m povedal angelom. da ga je z njim odel x nekrščem Martin. Pa tu® P^' neje. ko je postal škof, je IZ zova) dobrote in usmiljenje-Priložnosti za krst so se. veda mislim na vinski krs vem pa, kako je s do«®* »usmiljenjem« Lani, na Martinovo nedeljo, sem po lendavskih goricah, ce» stavljai sem se. da bi m' ponudil kupico vina, cep kalnega, pa je bilo zastonj tos bom spet preskušal, imajo naši vinogradniki lastnosti sv. Martina. Ne J nihče drug ne želi. da hi z »beračem« sod vina, po litrčka pa bi ga že lahko W vali. Morda pa so ' Marko. Geza. Jožel • ’ T" Bara, ki se tudi gre k«** dobrodušni kot sv. Martin, kupico mošta, ali žoaL hio uradno vino, pa ne po* ker imajo v sodu tekočino, P-dobno grozdnemu Lahko pa je tudi narobe slical? . Li.M Ja, tako je, ljubi moj-^ ta teden se vse giblje oKr S Martina. Še sreča, da . Martinovi nedelji ne zac ventm post, kot je to 1 . e gadni, saj bi se potem J" 1^, bolj nabasali Dejstvo J reč. da tudi zdaj, ko ' n£ mejo s Hrvaško, gl, manjka. Prej smo jih kur v Čakovcu, zdaj pa 5°.”»%, pripeljali v vaSke trgovl da bi (še) kdo redil to F p dvonožko doma na gru ’ . ni več v navadi. Kolega mi je v tej zvezi P?ve^js|jl je volj je ena pri hišr seveda na svojo star * dečki! NAC' Slavček razstavlja Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček iz .^e!^jsto** v soboto, 14., in v nedeljo, 15. novembra, pripravil v S stare osnovne šole (pri cerkvi) razstavo ptic. Obis bodo lahko ogledali različne vrste kanarčkov, PaP^\t) jg.OO križancev in divjakov Razstava bo odprta od 7.3U v (FM) Cene rabljenih avtomobiloV Mur»L '“''C lastniki rabljenih avtomobilov so na nedeljski seK01.1L.. , pf***^!. pripeljali 38 vozil, prodali pa le tri. Renault 9, letnik IW" .prt***! nimi 91.000 kilometri je stal 5.600 DEM; golf J, nimi 99.000 kilometri, 2.900 DEM in jugo 45, letnik 1987, s F’ 36.000 kilometri. 4.300 DEM. Znamka avtomobila letnik prevož. km Fiat regata D 1987 85.000 R 5 1991 15.600 R 4 GTL 1992 9.400 W jetta 1989 45.000 Lada 1600 1980 97.000 Lada 1300 1989 51.000 Lada karavan 1985 49.200 Zastava 101 GTL 1985 91.000 Zastava 750 LE 1982 89.000 Zastava 101 GT 55 1988 58 000 Zastava tOl comfon 1980 71.500 Jugo 45 1982 90.000 4.000 i ■ -n i; ŠVoj^niiki letaj Pumurakt bnnkr i id. novembra Srednji Bukr Slovake »rij« m1 M. nuvrmbn ------------------------------------------------——-^l pr®^. Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica Enota 100 101) 100 100 100 Banka Slovenije 842,0414 1.752,4509 5.924,4451 6,9286 6.599,2394 Nakup 850.M 1.736,00 6.050,00 6,45 Ti V XI $ 'L M t) 1 s1 M k 6.620,00 93,60 . 94,4771 Z BANČNO KARTICO DO GOTOV^ ZDA I (24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznik’ ^^t,1 Samo LB - Pomurska banka, d. d., vam .^^t lahko dvignete gotovino ob kateremkoli c BANKOMAT na sedežih poslovnih enot v Murski Sobo*1^ jih P goni, Lendavi in Ljutomeru in številni*1 Sloveniji. Lastniki tekočih računov! Za dvig gotovne mata potrebujete poleg bančne kartic^ osebno Številko, ki jo dobite v svoji eno 1 murske banke, d.d.