Italijansko bojlšče. Doseta italijariska ofen/iva ]e trajata od 13. nia.j:.1 ilo 1. junija. Ta dan je nastnl odmor velikih na(»ailov in sedaj se vršijo le mHnjSi spopadi. Italijanska armada je v iMnevni bitki izgubila, nič raiuii nego 180.000 ani mrtvih, ranjenih in vjetih, a vspeh za (p Oi»i'onne ?"tve ie naravnost roadenkosten: gora Kuk in poruieua vuj? Jamlje. Glavno pa je: Italijani kljub svojim o^romnim žrtvam v doseldan.ii desoti bitki niso mo^li prebiti naSe fronte. ki stoji trdno in neomajano. Vzradoščen nad tem vspehom je naš cesnr ohiskal hrabre soSke boje^Tiike. jim izrekel svojo zabvalo in pi-iznanjo tei- je njihov&ga slu\iioga voditelja Boroeviča odlikoval z najviSjhn vojaškim odlikovanjem, s komajiderskim križcefli vojafekega Marija-Tereziyinega reda. — Sedanji odmor v diesoti bitki pa Se ne pomeni konca olenzivnih italija«iskih nakan. Iz Italijo pribajajo porofiila, ki pravijo, da se Kadornova arniada zopet pripravlja na nove navale, ki bodo baje sedaj predvsetti naperjeni na južni del kraške fronte proti Trstu. Tam leži važno hribovje ,,Grmada" imenovano. Lahi so se v dosedanji ofenzivi ter se tudi v bodoče bodo na vso moč trudili, da bi z artilerijskim ognjem obvladovali okolico Trsta^ Sloveči naš vojskovodja, hrvatski general Boroevift, pa se v zaupanju na božjo pomoC nadeja, da Lah tudi v bodoče ne bo prodrl proti 'Trstu. Pot mu zaatttvlja junaška naša armada, med njimi na t&oce sk>venskih sinov. Italijani izgubili 180 000 mož V 19dnevni deseti soški bitki sq Italijani vrgli v boj najmanj 35 svojih divizij, kakor se je dalo zapaziti in doljočiti v prvih vrstab.. Po teh rafiunih, ki jih je sestavil naš generalni štab po natančnih podatkih, je na 40 km široki fronti od Tolmina do mor.ia naskakovala najmanj polovica vse italijanslke armade. Mrtvih in ranjenih ima v tej olenzivi do sedaj italijanska armada najmanj 1 6 0.0 0 0 m o ž, vjeli pa smo n a d 1 6.0 0 0 m o ž, tako da znašaflo oeloskupne italijanske izgube v deseti soški bitki krog 18 0 t i s o*ft m o ž. Kaj so Italijani pridobill? V deseti italijanski ofenzivi so Lahi pridobili na primorski fronti samo goro Kuk, ki v vojaškem oziru ni pomenljiva, in vas Jamlje na Krasu. Naša fronta na Primorskem stoji trdno. Slovenski vojak o deseti clenzivi. Ob S o 6 i, 30. maja. Par razmeroma mirnih dni je preteklo tako, da ni vefi dvoma, da je končana (ali prekinjenaj deseta sovražna ofonziva, ki se je ob hrabrem odporu naših čet izjalovila z groznimi izgubami za sovražnika. Ker je o dnevnem poteku bojev že iz uradnih poročil dovolj znano, hočem omaniti le nekaj podrobnosfi, ki jih v časnikih ni bilo najti. Naš spodnje^ta]olrs(ki t87.) pešpolk je tudi tokrat pod spietnim vodstvom 5astno rešil svojo prevažno nalogo. Imel ,je braniti 2 višini, ki ste bili v uradnem jiorocilu skoro dnevno imenovani kot cilj ljutih, pa brezvspe&nih sovražnih napadovl. Da se je sovražnik posluževal \seli mogoftih sredstev, da bi prebil našo črto, je Bamoumljivo, kajti ta naval je presegal vse prejšnje. Kakor so izpovedali vjetniki, je Kadorna iz Sabotiim opazoval potek bojev. navduševal vojake, obetal zlate gradove, pošiljal čete za Čet^ami, ki j»a so bile vselej z ogromnimi izgubami vržene naaaj. Le enkrat se jlm je posrečilo za par trenutkov, ida so se na Sfv. gori vzdržaJi in si ogledali malo samostan in oerkev, pa samo mimogrede, kajti vrli Slovenci so požrešnimi kmajlu dopovedali, da jih takrat ni bilo, ko smo cerkev piivali (zidali) in jih zato še zdaj ni treba. Hočeš no^eš, morali so jo popihati, kar jih je ostalo. nazaj v svoje postojanke, drugi pa so šli ,,a\anti" proti Trstu in Ljubljani, kakor jim je Salaiidra napovedal pred fivema letoma. in danes se nahajajo -na varnem nekje v avstrijskem zaledju. Tako se izpoluju.iejo besede slaviiega Gregorčifia, ki sklepa svojo, proroSko pesem o Soči: ..In tujce, zemljelafine, vtopi na dno razpenjenib valov!" Muogo pozdravov! Jožef Lah. Sv. Lenart priVel. Ned. Cesar in c^sarica pri hrabrih sošklh bojevnikih. V spremstvu zuuanjega ministra grola Cernina in načelnJKa generalnega štaba pl. Ane-a siia cesai in cesarica dne 1. junija odpotovala na soSko Ironto. Cesarska dvojioa se ,je dne 2. junijta ob 7. uri pripeljala v Ijjubljajio. Odtod se ,je cesar odpeljal preko DivaČe v Opčino na frouto, da izrazi si\'O,jini junaškim braniteljem ob Softi pobvale in priznanje. Ob zaftetku potovanja se mu je pridružil hrvatski general Boroevif1. Cesar, poln hvaJežnosti in priznanja za junaške brauitelje ob SoČi, je izročil generalu Botobviču naj\iojo \o.jaško odlikovanje, komanderski krii vojaškega reda Marije Terezije, ter je zaukazal slede^i razglas: Moji armadi ob Sočl! Ne morem vsakpmu posameznpmu o<l Vas oko v oko ose.bno izrefti svoijp znhvale. Komanderski križec vojaškega reda Mai'i.je Terezije, ki ^ni, pn danes pripel na jtrsa Vašemu izbornemn vu<litelju. generalnemu polko\-nikn j)I. Boroeviftu. nn.i .irftdnfii Moje najvišje priznanje iip sarao armadnemt: i>ovel.jniku, marveft naj bo Vam vsem, \ndjem in .jakom, dokaz. Moje globoke zahvale in poriosnega / idovoljstva. V iiaji.ižji, večdnevni borbi ste odbili dolgopripravljene. - posebno mogc^nimi silami izvršene sor- ražne napade ter ste pokuzali sovražniku. kakšno jnuaštvo napolnjuje Vaša prsa. Outim se prisiljenega, da jx>hitini k Vam, da se Vam v Vaši sredini iz dna sroa zahvalim za VaSe junaštvo. vztrajnost in vdanost. Jz vseh delov ljubljene domovine sestavljeni. ste z združenimi močmi zvesto skupnj delujoč, izvršili obcudovanja vredne Čine m si zaslužili gorko zativalo domovine. Božji blagoslov je bil z uami. Molimo k Vsegamogočnemu. da nas naj tudi v bodoče spozna za vredne svojega milostnega varstva in svoje zaSMtP. Naj nam ;>r>deli končnovelja.vni polni vspeh." Med potom od Divače do Opčine je cesar siečal mnogoštevilno vojaštvo, ki se je udeležilo bojev 10. laške olenzive. Prijazno se je razgovarjal s posamezniki, fiastniki in prostaki. V Trstu ,je bil na,š cesar nad vse prisreno navflušeno sprejet. Ko je odlikoval razne Častnike, se je preko Ajdovščme iu Postojne vrnil v Ljubljano. Cesarica Zita v Ljjubljani. (Jesarica je posvetila v Ljubljanii med tem ves dan obisku bolni&nic. kjer so se nahajale krvave žrtve desete soske .bitke. Ljubljana, kainor je prispela cp.sarina iiepričaklovano, se je odela v praznično obleko, kakor bitro je izvedela, da prihaja deželna mati kronovine. Cesarieo je sprejel nepopiseii vibar navdušenja. Cesariea je posetila garnizijsko bolnišnicu št. 8. Leonišče. bonvedsko bolnišnico in rezervnoboJniSnioo v obrtni soli. Obdarovala je naše ranience. našp brabre bojevnike desete soške bitke, s fiastjo in slavo in jini izrekala tudi zahvalo in tolažbo. Dokazala pa je tudi iiiapram vjetnikom, ki so prišli v naše roke. n*ajtoplejfto Movekoljubnost in se jib spominjala gorefle v molitvali. Cesarlca Boi*oeviŁu. Iz Ljubljane je poslala eesarica slpdero preIresljivo brzojavko arinadnpniii povpljiiiku pl. Boroe- ..Zmagoslavni voditelj jiiimških čet v številnih hitkah bo zastavil vse sile tega spui si svesta — da se olajjšajo bolefiine iz hajev za donioviuo in prestol bojujoftib se vojakov. V Vašpin spremstvu. ljubi generalni polkoviiik pl. Boroevifc, namerav ani posptiti jutri nekatera me^sta. kjer delnje moderna zdntvniSka unietnost za pnvrnitev zdravja ranjpnim jutiiakom ali za olnjšan.je njihovega stanja. V preprioaiiju, da boni videla tanikaj le dobro. se Vam in vsem v sanitetni službi delujočitm zahvaljujem že diine.R za Vaš trud in dobrobit naših ljubib, zvefctib ranjencev " Vojskovodja pl. Boroevič se jn ce.sanei v imtuiii stotisočev miSih lirabrih vojakov zu pozdrav spoStljivo in prisW.no zabvalil. (Jesarska dvojicu ortpotuje na ]ug. Iz Ljubljane sla eesar in cesarica oii]K>to\ala dne 3. junija zjutraj z avtomobilom v Postojno. kjer sta bila z velikanskiin navduSenjem sprejeta. V župnijski cerkvi sta se tideležila sv. inaše. Med fem .je ijudstvo cesaričin avtomobil okrasilo z zelenjem in cvetjem. Ce^arioa je po sv. maši obiskala bolniSnice v Postojni in bližnjih krajih. V spremstvii generalnega polkovnika pl. l-5oroeviča se je preko Aenozeo, Sežane in Opčine peljala v Trst, kjer je bila odpreliivalstva navduseno in prisrGno sprejeta; povsod je obiskala vojne bolnišnice ter je tolažila, hvalila in bnVTtila lanjenpe. Cpsar pa, se je med (em odpeljal v ] nlo. kjer je bjl svečaiio gprejet. V inotorneni Colnn se jo eesar odpeljal k bojni ladji ,,Nova,ra", katera se je v zadnji j)omorski bitki v južni Adriji zopet prav posebno proslavila. Osebno je pripel brabrim fia-Stnikom in moštvu podeljena odlikovanja. Nato je obiskal veliko boijno ladjo ..Viribus Uiiitiaj.' Popoldne se je cesar vrnil v Postojuo, odkoder sta se s r.esarico zopet vrnila v Ljublja.no. V pondeljek. dne 4. jnnija zjutraj sta najvišja gosta zopet odpotovala iz siovenske Ljrestolnice. Na drugih b^jficili. \a r u s k e ni bojišču je ruska artilerija zadnji <%<as veftkrat poskušala svojo sre6o, u naši topovi so ji dali navadno tako točen odgovor. da ,je kraalu obmolknila. ("'etverosporazum zahteva, od ruske vlade, uaj zaftne rnska armada /. oienzivo proti nam, da bi tako bilo uaše armadno vodstvo prisiljeno odpoklieati ve6 vojnih sil iz juga na severovzbod. A zdi se, da ruskjt armada za taka podjetja ni ve6 ali še ni znppt pri|)ravna. ]{ u m u n s k a arniada se je z»aj5ela nekoliko živahneje gibati. V dolini reke Putne so rumtinski oddolki nekatorikrat napadli, a vSO bili odbiti. V mmnnski nižavi ob Seretu in Donavi mestoma. živalipn obojestranski artilerijski ogenj. Xa f r a n o o s k e m bojišču budi artilerijski boji v Flandriji in moftni angleški navali na ^rli jnžno-vzbodno od ArraKa, ki so pa hili vp.riinoma brezv.speSni. Daije proti jugovzhodu in v ftampauii so Prai cozi napadali npmSke postajanke. toda lndi tu brezvspešito. Niznzemsko (v'asopis.jp piše, da so ti boji samo prpdigra vplikim dogodldnm na francoskein bo- Na maped on nke m bojisfiu man.iši spopadi ob bregovih rek Vardar in Struma ter ob jezeru Dojran. Na ostalpm delu fronte nobenih veSjib dogodkov. Na t u r š k i b bojLščih razven inalenkostnih spopadov na kavkaškem in artileri)jskih bojev na egiptovskem bojišču nobenib pomenibnih vffjnib deianj. Kaj }e z mirom? Mirovno gibanje ni v tem tednu »ie napredovalo. Glede miru stojimo tam, kjer smo bili pred tediii. Nasprotno se zatrjuje, da bo v bližnjem času na vseli frontali in tudi na morju vsplamtela enotna sovražna ofenziva proti Nemčiji in njenim zaveznicam. V Stockholmu na Svedskem se zbirajo že mesec; diu zastopniki socialnih demokratov iz mnogili dežel, da se posvetujejo, kako bi bilo mo«o6e čimpreje priti do miru. Toda iz dosedanjih vspehov, pravzaprav nevspehov sledi, da se motijo oni, ki upajo od tegn zborovanja kaj posebnega. PrišK so ali bodo na zborovanje zastopniki nekaterib držav, toda kaj pomaga j)osvetovanje in govoričenje. fte pa ni moc'i za izvršitev storjenih sklepov. Franuoskimiriistrski predsednik je pred nekaj dnevi osti'0 nasloj)il proti Slokliolmskemu posvetovanju ter je izjavil, da. francoska vlada. franonskim socialisfoin np bo dala dovoljenja za potovanje v Stokhalni. Fraiicija nofce prej skleniti mir, dokler Nemftija ne bo ponijžana ter prosita svojib nasprotnikov za mir. Kakor objarlja ruski dplavski in vojaški svet, se' bodo glalvna posveto\«ni.ia v štokholmu vršila od 28. juiiija do 8. julija t. J. V Nemčiji sta dve veliki struji: Piia je za lo. da se sklene mij1 brez zemeljskih pridobitev in brpz vojne odškodnine, druga pa je za bi'ezobzirno nadalievanje vojske, da se doseže takozvani Hindenburgov rnii1. t. j. mir z zmago nad sovražniki. torej // zemeljskimi osvojitvami in odškodninami. Prehranjevalne težave so v Nemčiji še bujše kot pri nas. Zafeg-aidel.i pravijo pri.jatel.ji liiiru v Npmčiji, da bi bilo za iiRmško državo sedaj mnogo ugodnej&e sklp.niti mir. kakoi1 pa ftakati. da pride tako veliko pomanjkanje. da b*i se moralo začeti z mirovnimi [KHgajanji. (tlavni srd naših sovražnikov je. kakor se vidi iz vseh vladnih izjav sovražnib drža-v. naperjen proti \'emči.ji. Nobena država noče skleniti z Nemfiijo posebnega miru. DrugaSei) je položaj med Avstriio ii) drugimi državami. Z nami bi ba,je bile pripravljehp sklenili mir jie samo Rusija. ampaik tudi Angljjja in Fra.ncija sta svoje stališče do nas precej spremenile. Sv. Oče se že tudi neprestano truai z<i inir ter vabi k molitvi. da bi sp, izprosila od Roga milasl skorajftnjega mrfii. Po vseh rinvskih cerkviaJi rp na papeževo povelje noo in dan moli za, mir. Ko bo ugoden čas za to. bn bajp Sv. Oče Benedikt XV. predložil vojskujočirn se državam mirovni naort. ki bo za vsp. sprejemljiv iti mp bo nobenp države ponižal. Raflsn® polltien^ v#9tl4 N o v o m i n i s t r s t v o smo dobili v Avstriji. Miniatrstvo se zovp: ..Ministratvo za Ijudsko zdravje iu sorialno skrbstvo." Naloga tega minlstrstva bo hoj jiroti vojnim kiižriim boleznim in sooialno skrbstvo za oškodovane po voiski iu zaostale ]x> padlili. skrb za mladino. sta.iiOT:ui.jske zadeve in, sooialno zavaroviinje. Pripravp. za novo ministrst\rn vodi rainister dr. BernrajtPr. \TaSe p o I j p d e 1 s k o m i ii i s t r s t \ o jp vodil (losp.daj ministrski predsednik grof Klam-Martinic. ^erlai pa jp grof Klajn odložil (n ministrstvo in cpsar jp poveril vodstvo tega ministrstva oddelnpnni nafielnikn dr. vitezii Spidl. ^plošno idiipiijp je, da avslrijski kmet.jp žp dolgo ^asa nimajn v miuistrstm zastopnika. ki bi sp resno zavzpmal za, kmetskR knrisii. Na to mesto bi spadal rnož. ki bi. čp. žp ravncni kmet, pa vsaj imel ož;je »tike s knieti in bi pozrial kmetski jioložnj. M i n i s t e r z fi G h 1 i o. i j o dr. Bobrzynski ,jft odstopil. Pesar je tp dni njegov odstop sprejp-1. Nov minister Se ni imenovnn. Na O g r s k e m še vedno niniajo novega ministrsfva. Cesar je pozval. skiupnpga finanf.nega ministra. Madžara barona Ruriana. nai Domaga spravljati političnp razmerp na Ogrskem v red. Burian .se sedai dan za dnevnm posvetuje z ogrskimi politiki vseh strank. kako bi se re&ila sedanja politiCna zmeSnjava na Ogrskem. Tisza ne odneba. Za njim stoji trdnosklenjpna večina. ki pravi. da ne niarn sodpjovati z maniftinskimi strankami in da tudi ne snylnŁa z volilno preosnnvo. kakor jo zahteva k.-:M.j in po Kafpri bi lindstvn dobilo ve'ft pravic. V ogr-;ki ve("inski (Tiszovi) stranki ima.io - glavno bfispdo protestanM. kalvinoi. židjp. svobndamiseloi, milijonarji in fiiifik« vrste Ijudi. Ni torej nnbeno ('•udo. da s^ (ak; l.!ii'f\iP bojijo. da bi priSln ljndstvo. zbtsti katniis4:-o. rlo p?'ie bp.sftdo