tato 1878.
203
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVI. — Izdan in razposlan dne 28. junija 1878.
Postava od 27. junija 1878,
o občni čolni tarifi avstro-ogerske čolne okolije.
S privolitvijo obeh zbornic Mojega državnega zbora ukazujem takö:
Člen I.
v. določila te postave veljajo za vkupno carinsko ali colno in trgovinsko oko-Jo avstro-ogerske monarhije ter niso uporabna v čolnih izimkih niti v posebni ni okoliji kraljevstva dalmatinskega.
Člen II.
šen ^ .VV0ZU J6 car^ni ali C(du podvrženo vsako blago, ako ni izrečno razgla-^ p' cola prosto, ter podpada tistemu colu, kateri je v priloženi vvozninski r'n pisan za tarifno pozicijo, v katero spada dotično blago, pod ,jei. V	izrekoma drugače določeno, tam je pri predmetih potrošnini
• ( ^rženih po doticnih postavnih določilih plačati se notranje državne, deželne °bčmske potrošnine in priklade.
prevoz blaga se ne opravlja nikak col.
Qašt & *zvozu Popadajo samo predmeti kar se jih v priloženi izvozninski tarifi eva> ondukaj postavljenemu colu.
Člen HI.
a]j	prihajajoče iz takih držav,fkatere z avstrijskimi in ogerskimi ladijami
ali bi ' <l^0rn avstrÿskega in ogerskega izvira neugodneje ravnajo, nego z ladijami klad ag°m drugih držav, podleži na wozu poleg vvoznine v tarifi stoječe sve pri-po8 K Za 10 odstotkov te vvoznine, a če je v tarifi izrečeno, da je cola prosto, dolo& mU Colu Za 5 odstotkov njegove trgovinske vrednosti, kateri se ukazoma
Vladi se daje oblast, izimno določiti po ukaznem potu. da takšna naredi® veljâ samo za neke vrste blaga, ali pa, da se je neke vrste blaga oprosté.
Člen IV.
Abecedno kazalo različnega blaga, ki se ukazoma izda, bode določal0 podrobno vvrstitev posameznega blaga v dotične razdelke čolne tarife po nje besedi in zmislu; ako bode potreba, utegne se to kazalo dopolniti in prenaredfo-
Takisto se smejo novi v trgovino prihajajoči kemijski proizvodi ali produkti; ki bi. kakor v tarifi ne posebej imenovani, pripadali tarifni poziciji 64 e) z ozirom na njihovo sestavo in porabo odkazati v katero drugo tarifno pozicij0-
Člen V.
Iz različnih tvarin sestavljeno blago, ki ne spada k drobnemu blagu (tarifo1 razdelek 61), ali kateremu ni nikjer v tarifi določen poseben col, kakor zmesi; katerih sestavine ali zmesnine spadajo pod različne tarifne pozicije, naj plača coj po svoji glavni sestavini, in če je dvomna ali sumnena, po tisti sestavini, katerej je v tarifi naložen višji col. Tanja določila pridržavajo se ukaznemu potu.
Člen VI.
Vvoz in prevoz predmetov državne samoprodaje (kuhinjske soli, smodnika-tobaka in tobakovih izdelkov) dopuščen je samo z dovoljenjem pristojnega oblastva.
Vladi se da je oblast, ukazoma trgovanje z določenim blagom z javnih ozii'°v in sosebno z razlogov tičočih se zdravstva in varnosti utesnjavati. Dokler se drugače ne ukaže, bodo dotični propisi še dalje veljavni.
Člen Vil.
Vvoznine so oproščeni :
1.	Predmeti, namenjeni cesarju v neposrednjo rabo ;
2.	predmeti, namenjeni v neposrednjo rabo diplomatičnim osebam, ki s° na c. in kr. dvoru overovljene, po meri posebnih propisov;
3.	tobakova peresa za državne fabrike, po tem kuhinjska sol, smodnik a 1 strelni prah in tobakovi izdelki za državna založišča ali izdelki taki, ki s° J1 stanovavci iz okölic čolnih izimkov nakupili iz prodajavnic teh čolnih izimk°v >
4.	pridelki državnih rudnikov iz c. kr. Tržaške prodajne faktorije;
5.	vojaška roba, kakor: monture, opremne reči, orožje, strelivo ali ®unl cija, vojstveno orodje (kamor spadajo tudi posteljnina, zdravniške in bolni<foe potrebščine), potem konji v občenji med vojaškimi krdeli ali pomorstveni1®1 zavodi v čolni okoliji in zunaj nje; raznesila in eksplozivne tvarine v vojašk0 tehnične izkuse ali opite vojstvene uprave;
6.	uradne potrebščine, ki jih državna oblastva iz čolnih izimkov pošiljaJ v colno okolij o ;
7.	imetek preselivših se iz vnanjega in iz čolnih izimkov v colno okolijo, akor tudi mašine (stroji) in mašinski deli, fabrisko orodje in njih rokodelska "prava, ako .so te reči namenjene njim samim v rabo, njih okolnostiin primerne, tei' iutajo znamen ja daljše rabe na sebi.
Upravne reči takih, kateri se vsied ženitbe preselijo v colno okolijo, ako so Primerne njihovim okolnostim.
Ud te prostosti so vendar izločeni vsi predmeti, od katerih se plačuje potrošnina in porabnina, živina, nepodelane tkanine in poluizdelki, po tem
"irovina;
dedninske stvari, kakor: oprava, pohisje, pomizje in kuhinjska oprava, Jlačila, posteljna, životna in pomizna prtenina, rabljeno fabrisko orodje in Posodje, rabljeno rokodelsko orodje itd. ako eno in drugo služi dediču samemu ' rabo ter je primerno njegovim okolnostim;
1’udi od te prostosti izimajo se pod točko 7 odstavek 3 našteti predmeti;
b. umetnostne in naučne stvari, namenjene v kako zbirko javnih, znanstve-1111 hi umetniških zavodov; dela v kaki, vnanji deželi bivajočih avstrijskih in °§6rskih umetnikov;
Ih. anaiomijski preparati, okostnice, mrliči;
11. starinski predmeti (antike, starine, drevnine), takšni, ki ne dopuščajo Unmje o tem, da jim je vrednost poglavitno v njih starosti ter niso v drugo svrho 1,1 ^bo razen te. da se zbirajo;
12- predmeti sodnih razprav;
13. podeljeni redi.
Ukaznemu potu je prihranjeno, formalnosti gledé točke 1 in v ostalem I1 °'■•(‘bile izkaze in uvete ali pogoje urediti. Za zedaj ostanejo prepisi na to ' h'tn dani še v veljavnosti.
Člen Vlil.
Uola proste naj bodo dalje :
1 • HeČi, kat tc jemlje popotniki s seboj, kakor:
•Ir ^’^'hnaali perilo, oblačila, posteljnina, potna oprava, zlatnina in srebrnina in ohl • dragotine, rokodelsko orodje, kakor tudi orodje in instrumenti umetnikov, j . . 1 a ‘n perilo voznikov in brodnikov, knjige, živež ali hranivo, zdravila ali £ ' v porabo na poti, tobak in to v množini določeni s posebnimi prepisi (zdaj ne g J gramov tobaka ali 10 cigar), ako so te reči namenjene edino potniku (]ru^u. v rabo ter po svojstvu in mnoštvu primerne potrebi, stanu (staležu) in ^Jrn okolnostim njegovim.
Če / 8e 8,110 takim potnikom in osebam v javni službi stoječim, ki misli jo Volit,e^° ^n' na Uvstro-Ugerskem bivati ter dostoverno izkažejo to namero, do-1 eela prosto prejemanje rabljenega [»ohišja, orodja in posodja.
pro) .^,lakšna ugodnost sme se dovoliti tudi tuzemcem, kateri se po večletnem 1Villlji zunaj čolne okolijo va-njo povrnejo.
blai,..2- Vozila in nosila, kakor: vozovi ali kočije potnikov, v prevoz ljudi ali t'a služeči vozovi, sani in samokolnice, tovorni koši, brente in enakšim pri-
prave za nošenje bremen, dotične vprežne in tovorne živali same, in povodna vozila (le-ta tudi s popisano robo vred, kar je je na njih, ako so ladje inozemska last, ali če tozemske ladje vvažajo iste ali enakorodne reči, kako rine so bile na njih o izhodu), pod tem uvetom, da imajo za vožnjo ljudi namenjene kočije razločni sled na sebi, da so že bile kdaj v rabi, ter je v ostalem iz prevažanih oseb in stvari, iz kraja, kamor so namenjene, iz meri, v katero gredo, iz vozil in svojstva prevožnje same razvidno, da gre v resnici za odpravo ljudi ali blaga in ne za tako vožnjo, katere namen bi bil, vozilo sâmo brez pristojbine prespraviti v deželo.
3.	Živežna zaloga vhajajočih in izhajajočih ladij, kamor spada tudi pivo (ol) za ladje in ladjovlake, vozeče se po Dunavi reki.
4.	Vzornice in vzorki (mušternice in muštri) v odrezkih ali koscih za ogled ali pokus, ki niso za druge nego v to rabo, vendar brez vseh takih, ki se tičejo tobaka in potrošnik reči.
5.	Ovitki in posode, v katere je vloženo blago colu podvrženo, razen teh le slučajev :
a)	kadar se po določilih o tari danih štejejo k samemu blagu;
h) kadar se blago najde v takih ovitkih ali posodah, v kakoršne z ozirom na
obliko in svojstvo ni navada devati ga in na katere je postavljen večji col,
nego na blago samo.
6.	Vse blago, ki tehta izpod 25 gramov ali od katerega čolna pristojbina, ki bi jo bilo pobrati, iznaša manj nego 2 krajcarja. V slučaji kake zlorabe sme se to polajšilo gledé posameznih oseb ali nekih mej časno preklicati.
7.	Blago, ki se je v uradnih založiščih celo izkazilo. Ako je blago samo toliko izkaženo, da ni več dobro za svoj prvotni namen, n. pr. vino, ki se d4 še za ocet (kis) uporabiti, sme pristojno finančno oblastvo dovoliti primerno znižanje čola.
Člen IX.
Se so oproščeni vvoznih davščin :
1.	Za izdelovanje in opremo ladij potrebne reči v zmislu postave od 30. mat-cija 1873 (Drž. zak. št. 51);
2.	blago in take stvari, ki se vvažajo v colno okolijo, da bi se tu oplemenitile, popravile ali obdelale, pod uvetom, da se tako oplemeniteno, popravljeno ali obdelano blago in roba nazaj izvozi v nekem roku, ki ga finančno oblast'0 naprej ustanovi, in da je moči istovetnost vvažanega in zopet izvažanega blaga zagotoviti ;
3.	blago in roba, ki se izvaža v čolne izimke, da bi se tam oplemenitil) popravila ali obdelala, ter se iz dotičnoga oolnega izimka oplemenitena, P° pravljena ali obdelana nazaj v colno okolijo vvozi, pod uvetoma v točki 2 na štetima ;
4.	Blago razen predmetov, podvrženih potroŠnini, katero se iz čolne okohje izvaža na vnanje trge in sejme ali na neizvestno prodajo, ter se nepopit8,110 nazaj privaža.
Prigledne nared be gledé teh voznih ulakšie (1 do 4) dajč se ukazoma.
Tako blago, ki je bilo na prodajo poslano v kako vnanjo deželo pa se zarad ueprevidenih ovir nerazprodano nazaj privozi takö, da tam ni bilo prišlo v prosti preved, sme se o vnovičnem vhodu na posebno dovolbo pristojnega finančnega oblastva oprostiti vvoznine.
Člen X.
V mejnem okraji je cola prosto:
1.	Z ozirom na kmetijsko občenje ali prehajanje na takih zemljišnih posestvih, ki jih čolna meja seka, dotična kmetijska živina in kmetijsko orodje, in tako tudi žito za posetev, po tem vse to, kar se na takih posestvih v poljedelstvu ln živinski reji pridela;
se na pašo ali na delo čez mejo prižene, oziroma nazaj ki se dobode med pašo, kakor: maslo, sir in v vmesnem
Člen XI.
^ okolnostih ozira vrednih, ki so po svedočbah brez vse sumnje (nedvomno) izkazane, smejo ravnajoča finančna oblastva dovoliti, da se brezcolno ali za ponižano vvoznino prejmč naslednji predmeti, namreč:
1.	Predmeti, namenjeni v bogočastje za uboge cerkve in Božje hiše različnih Ve,'> po tem roba ali gradivo za zidanje ali napravo takšnih cerkva in Božjih hiš;
2.	živivo, obleka in gradivo, ki prihaja kot dar domačim stanovavcem pogo-? Ceru ali po kateri prirodni (elementarni) nesreči zadetim, da se px-eživč ali da 1 stanovanje sezidajo ali napravijo;
3.	stari predmeti, noseči na sebi znamenja porabe, ki jih neimovite osebe dobé
dar iz kake vnanje dežele.
Člen XII.
j . ^ladi se daje oblast, v mednarodnih dogovorih, s katerimi se v zagotovilo ^ eznocestnih zvez ukrene, da se vkupna mejna postaja in menjališče vožnje P"8tavi znotraj čolne meje, brezcolni vvoz obljubljati :
u) za vse gradivo (materijal), opravo in druge reči, potrebne v zidanje in za vozno opremo menjalne postaje in pa železnocestnega zveznega kosa, kar £a je med to postajo in coino mejo, kolikor morajo te potrebščine vsled pogodbenega prevzetja dotičnih naprav priskrbeti vnanja oblastva ali pa vnanje železnocestno podjetje;
J za vsa vozila, orodja in potrošilo tvarino, ki jih vnanje železnocestno podjetje v oskrbovanje prevzete vozne službe, z vzdržavanjem v dobrem stanu Vred, ali pa vnanje mejne colnije za službene svrhe potrebujejo, v množinah, v ta namen dokazno potrebnih;
°) za selilo, in službene potrebščine znotraj tozemske čolne okoliji postavljenih uradnikov in služabnikov vnanjega železnocestnega podjetja in drugih udeleženih službenih vej upravstva sosedne države.
2. živina, katera °džene, s pridelki vred, Času prirejena mladina.
Člen XIII.
V	eol.ni tarifi povedane čolne postavke, z vagarino, pečatnino in listnico vred, treba je opravljati v zlatem novci ali denarji.
Posebni zaukazi določajo, pod katerimi uveti se sme col v srebru plačevati
Nadavek (agio), ki ga bode opraviti pri tem, ustanovi se ukazoma in javno razglasi po srednji ceni zlata v poprejšnjem meseci, in to od meseca do meseca.
Ukaznemu potu pridržava se tudi ustanavljanje vrednosti goldinarske v zlatu tozemskih in vnanjih zlatih novcev, po kateri se v čolnih plačilih jeinljč in dajö.
Člen XIV.
Kadar se v računu čolnih pristojbin pokažejo lomi ali drobci izpod krajcarja, to se tisti, ki so manjši od pol krajcarja, puščajo v nemar, in tisti, ki iznašajo pol krajcarja ali več, pobirajo se za cel krajcar.
Člen XV:
Poleg pristojbin (carin ali colov, dopustnim potrošninskili prikladov), ki so v tarifi pri vsakem posameznem tarifnem razdelku prepisane, treba je v eolnem postopku opravljati še naslednje postranske ali pritične pristojbine:
1.	Vagarine po 5 krajcarjev od 100 kilogramov kosmate teže tistega blaga, katero se bodi uradoma bodi na zahtev stranke zvaga.
Za izvedbo teže s pomočjo računa, za pokusilo vaganje in za vaganje s p»'1" vatno vago, kakor na primer pri eolnem odpravljanji na železnocestnih kolodvorih, ni pobirati vaghrine,
V	računu vagarine puščajo se v nemar tožni deli izpod 50 kilogramov, a težni deli po 50 kilogramov in čez računijo se za 100 kilogramov.
Ako je skupna teža kakega blaga manjša od 50 kilogramov, plačati je 3 krajcarje v ime vagarine.
2.	Pečatnine po 2 krajcarja za vsak navdarjen svinčeni in po 1 krajcar za vsak voščeni pečat.
Blago, ki se odkazuje v prevoz pod prigledom spremnice, prosto je pečatnino. Tudi za eolnijsko zapiro nakladnega prostora ladij, železnocestnih voz itd-ni pobirati pečatnine.
3.	Lastnine ali listârine po 10 krajcarjev za primerek spremnega lish1 (spremnice). ki se stranki izroči o vnanjem nezaeolanem blagu.
Ako se prevozno blago po premeni prvotne odredbe vpovč za vvoz, treba je dotične postranske pristojbine pozneje doplačati.
V	notranjem, eolno linijo zadevajočem občen ji in v priglcdnem postopke naj se ne pobira ni pečatni na ni 1 ista ri na.
4.	Nkladârine ali skladovim' za blago, ki se spravi v uradna hranišča, P ° toliko, kolikor se je s posebnim zaukazom v oziru na razmere dotičnega kraja 111 na druge ok<dnosti odmeri, praviloma vendar ne čez 1*6 krajcar za 100 kilogt”1' tnov kosmate teže in za 1 dan hranitve.
V	slučajih preizredtmga pr tiska z blagom sme se skladdrina povišati do nft 2'4 krajcarja od 100 kilogramov na dan.
Kos XXVI- 67. Postava od 27. junija 1878.
%
Gledé povračanja troskov za uradna djanja, ki se opravljajo zunaj urado-višča, gledé pristojbin za uradno spremljanje blaga in pa vodnih (vodârinskih), Pristanskih in plovstvenih pristojbin ostajajo v veljavnosti dozdanja določila.
O plačilu lomov ali drobcev, manjših od krajcarja, veljajo tudi gledé pri-tičnih pristojbin določila v členu XIV obsežena.
Člen XVI.
Tara se ukazoma postavlja in izpreminja z ozirom na načine, kako se katero blago v trgovanji navadno ovija in vdevlje in na težne razmere, ki so z njimi v zvezi. Pri blagu, katerih col za 100 kilogramov ne prestopa 3 gld., in za posodje, v katero je kaka tekočina neposrednje spravljena, ne odbija se nikaka tara.
Člen XVII.
S posebno postavo se določa čas, kdaj pride ta postava v moč. Od tega časa počensi izgubé svojo veljavnost čolna tarifa od 5. decembra 1853 (Drž. zak. st. 262, 1853), začasna čolna tarifa od 30. junija 1865 (Drž. zak. št. 39) in vse 'lotične postave z ukazi vred, v kolikor so v prekoslovji s pričujočo postavo.
Člen XVIII.
%
Zvršitev te postave naroča se finančnemu ministru in ministru za trgovino.
Na Dunaji, dne 27. junija 1878.
Franc Jožef s. r.
Občna čolna tarifa
za
avstro-ogersko colno okolij o.
(SloTenj.ch.)
1
Kazi
Pregled.
Ime
-ö
v
is
I m e
II
III
VIII
Del I.
V v o z.
KolonijaIno blago in južni pridelki :
Kakao................................
Kava.................................
Začimbe..............................
Južni pridelki ......................
Čaj..................................
Cuker ...............................
Tobak in izdelki iz tobaka..............
Povrtnina in poljščina:
Žito, sočivje, riž (laško pšeno) moka in
melni izdelki......................
Rastline in rastlinski deli (ne obseženi
r v drugih razdelkih)..................
Živali in živalski izdelki (ne obseženi v drugih razdelkih):
Hibe, lupinarice in druge povodne živali
Klavna in vprežna živina.............
Divjačina, kuretnina in druge živali . .
Kože, sirove.....................
Dlake in lasje, ščetine in perje . . . Meso, vosk, sir, med ali strd in drugo
■živalsko blago.....................
Tolšče ali masti in olja, mastna:
Tolšče.............................
Olja, mastna.........................
Pijače in jedila:
Pivo ali ol in medica................
Oeet ali jesih.......................
Žgane opojne pijače..................
Vina in vinska nadomestila, tudi tolklja ali vino iz ovočja (sadja), mošt vinski
in iz ovočja.......................
Jedila (ne obsežena v drugih razdelkih) Tvarine za kurjavo, stavbo in izdelovanje :
Drva in les, ogljije in šota.........
Tvarine strugarske in rezbarske (ne obsežene v drugih razdelkih) . . . . Rudnine ali kopanine (ne v drugih razdelkih obsežene) ....................
Zdravila ali leki, dišavne reči, bar vila in strojila, gume in smole:
Zdravila in dišavne tvarine..........
Barvila in strojila..................
Gume (tudi smole in gumovite smole) in drugi ne posebej imenovani rastlinski sokovi, klej in olja izpod zemlje Tvarine za tkanje in pietenje in pa preja :
Bombaž ali pavola....................
Bombažaste preje.....................
Predivo..............................
Prtena preja.........................
Volna................................
Volnena preja........................
Svila ali Žida . .	.	............
Tkano in pleteno blago, oblačila in iišpovno blago:
Bombaževina..........................
XIII
XIV
XVI
XVII
XVIII
XIX
Prtenina (laneno blago).............
Volnenina (volneno blago)...........
Svilenina...........................
Oblačila in lišpovina...............
Blago iz ščetin, ličja, sistovja ali sistine, vlaken ali nitek kokosove palme, trave, mešičevja, trsk, trstja za stole in iz slame, kakor tildi papir in papirnato blago :
Ščetarsko in sitarsko blago.........
Blago iz ličja, sit ja, kokosovih vlaken, trave, ločja, trsk, trstja in slame . .
Papir in blago papirnato............
Blago iz kančuka in gutaperče, povoščenega platna, usnjeno in krznarsko :
Kaučuk in gutaperča, in pa blago iz nju Povoščeno platno, povoščeni tafet . .
Usnjie in blago iz usnja............
Krznarsko blago ....................
Blago leseno in koščeno, stekleno, kameno in prsteno ali glineno :
Leseno in koščeno blago.............
Steklo in stekleno blago............
Kameno blago........................
Prsteno blago ali lončenina.........
Kovvine in kovinsko blago:
Železo in jeklo.....................
Železnina in jeklenina..............
Kovine, ne plemenite (ne obsežene
v drugih razdelkih)...............
Kovinsko blago......................
Kovine, plemenite...................
Vozila po suhem in po vodi:
Vozovi in sani......................
Ladje...............................
Orodja, stroji ali mašinc in drobno ali kratko blago:
Orodja..............................
Mašine in mašinski deli (sestavine) . •
Kratko blago........................
Kuhinjska sol, kemikaliji, zdravilno, barvilno blago, blage iz tolšč in in netila:
Kuhinjska sol.......................
Kemijske pomočne tvarine............
Kemijski izdelki ali proizvodi, zdravilno in barvilno blago.............
Sveče in milo.......................
Netilno blago..................... .
Slovstveni in umetnosti predmeti: Slovstveni in umetnostni predmeti • • Odpadki:
Odpadki ali ostanki.................
Del II.
Izvoz.
Cunje in drugi odpadki v narejo papirja
	Del I.	Vvoz.			
a X T3 2	Ime reci	Merilo zaeolo-	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
«s		vanja			
e			tild.	kr.	
1	I. Kolnijalno blago in južni pridelki. Kakaov bob in kakaove lupine . . . «	100 k.	16	• •	1 13 v sodih z dogami iz J	trdega lesa in skrinjah 10 v drugačnih sodih j 9 v kosih I 3 v balah ali vrečah
2	Kava:				
	a) sirova		rt	24	• •	17 v skrinjah izpod 200 kilgr. ) 12 v skrinjah od 200 kilgr. j	in čez, po tem v sodih \	z^dogami iz trdeaa lesa ) 10 v drugačnih sodih j 9 v kosih 7 v „fardih“ 6 v balah
	b) žgana		n	30	■ •	( 20 v sodih in skrinjah < 13 v kosili (	6 v balah
	c) nadomestila kave (tudi cikorije, žgane ali sendete)		n	G	• •	j 13 v sodih in skrinjah
3	Začimbe:				
	a)	poper (tudi dolg, rdeč [španski] in bel poper, poprov prah) piment, badjan, korenček ali inber, karda-mome, rajska zrna	 b)	Žebinoi (tudi semenjakiklinčkovi); muškatov cvet; muskatovi oreški, cimet (pravi, cimetova kasija, lesna kasija, cimetov cvet) . . . c)	žafran, vanilja	 <	i	rt rt rt	24 40 60		^ 16 v sodih in skrinjah 9 v kosili 4 v balah S
l *
j»					Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
O) "O u is	Ime reci	zaeolo- vanja	Uolm postavek		
S H			gid.	kr.	
4	Južni pridelki :				
	a) Smokve ali fige, frišne; rožiči; kostanj; lazeruoli; pinijna zrna (cir-bisovi oreški), ne oluščena; rajska ali Adamova jabolka; olupki po-merančni in limonovi ; pomeranče, nezrele, drobne; limone, citrone in pomeranče, vložene v soljeno vodo; masline ali olivke, frišne ali soljene		100 k.	2		
	b)	smokve (fige), posušene; marga- rane ali granatna jabolka; pinijna zrna (cirbisovi ali cedrovi oreški), oluščena; vinske jagode, posušene; konnte in rozine	 0 pom n j a. Vinske jagode , posušene, konnte in rozine, potem smokve, posušene, ako so do dobrega ali na po) skažene in tudi tako narajene, da «o človeku popolnoma neužitne, v porabo kakemu obrtu, 100 k. . 40 kr. c)	citrone; limone; pomeranče . . 0 pom n j a. Ako se citrone, limone in pomeranče preštevajo, od vsakih 100 . 1 gld. 60 kr. d)	dateljni, mandeljni, kločki ali pistacije 		n n »	6 8 15	• •	1 20 v sodih in skrinjah, po-vitih“sè senom itd. (a ne samo sè štorjami ali platnom) 13 v drugih sodih in skrinjah in pa koših 6 v balah 9 v lesenih škatlah ah takšnih skrinjicah 11 v lesenih škatlah ah takšnih skrinjicah, ovi- !	tih še povrh s platnom, si* štorjami iz ločja, slame ali ličja. Ako so predmeti v lesene škatle ali skrinjic® spravljeni še dalje vloženi v kak sod, kako skrinjo ali košaro, naj se odštevajo tudi zanje g011 ustanovljeni odstotki tare, in to od skupne kosmate teže.
5	Čaj:		n	50	• .	23 v skrinjah
6	Cuker: a) sirov cuker izpod holandskega standarda št. 19; raztopine cukra; škrobni cuker, cuker iz grozdja, kminov cuker trd		Y)	15	• •	1 Za sirov cuker in f (cukrovo moko), h* se phani cuker: 13 v sodih z dogami trdega i	lesa in skrinjah ' 10 v drugačnih sodih
■8
■a
«
'i
c
Ime r e i \
Merilo
zacolo-
vanja
Čolni postavek
kr.
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
h) sirov cuker od holandskega standarda št. 19 in čez; očiščen cuker c) sirup; skrobovi cuker, cuker iz grozdja, tekoč, melasa ...
Opomnja k razdelku 6.
Porabnine so obsežene v carinskih (čolnih) postavkih.
II. Tobak in izdelki iz tobaka:
a) Tobak, sirov, t. j. tobakovo perje, neizdelano, tudi tobakova rebra, stebla in cveti .....................
tobakovi izdelki, t. j. tobak za lulo v klobasah, odvitih ali reber očiščenih peresih ali razrezan, ka-rote ali štanžice tobaka za nos; tobakova moka, tobakovi odpadki: cigare ; tobak za nos ; tudi papir iz tobakovib stebel in peresnih reber
O po mnj a.
V slučajih posebne dovolbe plačujejo se na wozu naslednje dopustnine: t. Za cigare in eigaretke od 500 gramov ciste teže............................5 gld. 50 kr.
2.	Za druge tobakovc izdelke od 500 gramov
čiste teže....................1 gld. 20 kr
3.	Za sirov tobak od 500 gramov čiste teže 3 gld. 50 kr.
Tobak in tobakovi izdelki morajo se tudi po zgornjih podrazdelkih vpovedavati.
100 k.
20
6
samo na posebno dovolbo
samo na posebno dovolbo
8 v neevropskih splete-ninah iz trstja (kanas-sers, kranjans)
7 v drugih košarah 4 v balah
Za drug cuker:
14 v sodih z dogami trdega lesa 13 v skrinjah 10 v drugačnih sodih 7 v koših 4 v balah
Za sirup:
I 1 v dvojnatih sodili
12 v skrinjah, sodih, sero-nah in knasrovih pletenicah
9 v drugàcnih koših 4 v balah
16 v skrinjah in sodih 13 v koših
6 v balah.
Za cigare:
24 v malih lesenih skrinjicah
12 v malih škatlicah iz sklejenega papirja ali kartona ali koških. Kadar so cigare vložene v lesenih gkrinjicahjškatlah iz kartona ali koških, še v kateri posodi, recimo: v sodih, skrinjah, košarah ali balah, tedaj je strankam dano na voljo, vpo-y vedati skupno težo cigar z obojnim ovojem, ali pa poleg te kosmate teže posebej še tudi kosmato težo malih lesenih skrinjic, škatel iz kartona ali koškov. V prvem slučaji naj se izračunijo še tudi zgori ustanovljeni odstotki tare, in to od skupne sirove teže; v drugem slučaji pa naj se za taro odmerja samo 24, oziroma 12 odstotkov.
Posamezne samo s platnom ovite skrinjice, kar-tonovc škatlice ali košarice ne štejejo se za bale.
■a
cc
Ime reci
III. Povrtnina in poljščina.
Žito, sočivje, riž (laško pšeno), moka in melni izdelki :
a)	pšenica, pir ali pira (spelta), sor-
žica ali napolica, rež, ječmen, slad, oves, turščica (debeljača), ajda ali poganka, proso, bob, grah, leča, grašica.......................
b)	riž ali laško pšeno:
1.	oluščen.........................
2.	v luških, riževi odpadki . . .
c)	moka in melni pridelki (phana,
na debelo mleta ali oluščena zrna, kaša ali pšeno, pitanje.............
O p o m n j a.
Laško pšeno, vvažano čez laško mejo na Tirolsko 100 kilogr..................1 gld.
Merilo zacolo-v a nj a
100 k.
Čolni postavek
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
prosto 2
' 60 prosto
9
Rastline in rastlinski deli (ne obseženi v drugih razdelkih):
a)	Povrtnina, poljščina in ovočje ali sadje, frišno;
b)	žive rastline, tudi v loncih in dež-kak; žito v snopji; sočivje v steblu in stročji; seno ali mrva; slama, trstje ali ntečičevje; palmova peresa; potrošnikove ali cikorijne korenine; sladki janež; k o rij a n der, komarček ali koprec; kumin; semena za olje, deteljno semenje, gorčično semenje; gorčični prali ali semleta gorčica (v sodih itd.), vse ne posebej imenovane rastline in rastlinski deli, frišni ali posušeni
c)	1. Povrtnina in poljščina, priprav-
ljana, in to : zelenje in zelje, krompir in repa, jedne korenine, gobe in glive (z gomoljikami vred), posušene, stiskane (zže-mane), veljcne, pečene, razrezane, v prah stolčene ali drugače razdrobljene, osoljene, v ocet vložene v sodih ;
prosto
'n
ä
Ime reži
Merilo
zacolo-
vanja
Čolni postavek
glfi
kr.
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
<0
2.	ovočje ali sadje, i. t. osušeno, veljeno, pečeno, razrezano, v prah sephano ali sicer razdrobljeno; brezcukrakuhane čežane; orehi (laški in lešniki), suhi ali orop-kani;
3.	rastline in rastlinski deli, ne posebej imenovani, pripravljeni,
i.	t. : v prah stolčeni ali drugače razdrobljeni ali barvani . . .
O p o m n j a.
Predmeti T. R. c) v plehovih pušicah itd. hermetično zaprti ali drugače pripravljeni, nego se je tu reklo, ali v pušicah, sklenicah, steklih itd. naj se štejejo za fina jedila.
hmelj, tudi lupulin (hmeljeva moka)
1UO k.
IV. Živali in (v drugih razdelkih ne obseženi) živalski izdelki ali proizvodi.
13 v sodih in skrinjah 9 v koših 4 v balah
10
Ribe, lnpinarice in drage povodne živali :
a)	Hibe,frišne; rečni in potočni raki;
polži, frišni......................
b)	sledi ali slaniki farinki) osoljeni
ali ovojeni.........................
c)	ribe, ne posebej imenovane, osoljene, ovojene, osušene ....
d)	ribe, marinovane alivsolomurjene; ikre ali kaviar in dotična nadomestila; lupinarice morske (n. p. ostrige, jastogi, morski pajki, rakovice), želve ali kornjače . . . .
O pom nji k T. R. 10 b), c) in d).
1.	Ribe, lupinarice in druge povodnice, tudi ikre, v plehovih pušicah itd. hermetično zaprte, brez razločka, po tein drugače pripravljene, nego je povedano v pričujočem tarifnem razdelku, ali v pušicah, sklenicah in steklih vložene, prištevajo se jedilom.
2.	Slanica (salamoja), ki se za namakanje pripravljenih rib med vožnjo pošilja z ribami vred v posebnih posodah, šteje se do množine od 10 odstotkov skupne kosmate teže rib na wozu iz čolnih izimkov za cola prosto, na wozu iz kake vnanje dežele pa je ravnali z njo kakor ï ribami.
Vvoz vsakega drugega razsola, kakor tudi 'sake gornjo izmero odstotkov presegajoče slanice je prepovedan.
1
2
4
6
13 v sodih, skrinjah in drugih lesenih posodah (bednjih itd.)spo-krovci
10 v lesenih posodah brez pokrova 9 v koših 6 v balah
«v
■s s 'O es £	Ime reci	Merilo zacolo- vanja	Čolni postavek	
S H			gld.	kr.
11	Klavna in vprežna živina: a) Voli in biki		1 glava	4	
	b) krave		T)	1	50
	c) junad		n	.	75
	d) teleta 		r>		40
	e) ovce in koze (tudi ovni, skopci ali koštruni in kozli)		n		30
	f) jan ci in kozlički		n		20
	g) prašiči (svinje)		V)	2	.
	lij prašički, ne čez 10 kilogramov	n	. . .	30
	Opomnja k T. R. It a) do h). Klavna živini», pobita, če tudi je še v koži in z drobom, naj se šteje za meso. i) konji in žrebeta		n	pros	t 0
	k) mule, mezgi in osli		n	2	• •
12	Divjačina, kuretnina in druge živali : a) Divjačina in prerutnina ali kuretnina vsake vrste, živa ali mrtva, razen pobitih jelenov, divjih koz, srn in divjili prascev . .	n	prof	t 0
	b) bčelni panjevi z živimi bčelami	1 panj	prosto	
	c) živali ne posebej imenovane . .	1 glava	prof	t 0
ia	Kože sirove (zelene ali suhe, tudi soljene ali povapnjene, ali ne dalje obdelane) 		100 k.	pros	t 0
14 v	Dlake in lasje, ščetine in perje: Dlake in lasje vsake vrste, sirovi ali pripravljam (i. t. mikani, parjeni, barvani ali strojeni, tudi v kodrih); ščetine; perje, ne posebej imenovano (tudi za postelje ali pernice, peresne cevi, sirove in prirejene (pisna peresa) ; neprirejena peresa za lišp		n	prof	t 0
15	Meso, vosk, sir, med ali strd in (v drugih razdelkih ne osbeženij živalski izdelki ali proizvodi: a) meso, frišno ali pripravljeno (i. t. soljeno, osušeno, ovojeno ali okajeno, v razsol djano		T)	3	
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
©
C6
I m e r ti c i'
Merilo
zacolo-
vanja
Čolni postavek
gbl.
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
O p o m n j a.
Meso, ovojeno, v razsol djano (presoljeno), na wozu iz Dalmacije pod prepisanimi uveti 100 k. . .1 gld. 80 kr.
b)	mesene klobase (tudi malice, jeter-■ nice in slanine ali špehove klobase)
Opomnja k T. R. a) in b).
1.	Pod mesom razumevajo se tudi ubiti jeleni, divje koze, srne in divji prasci.
2.	Meso, frišno, [soljeno, suho, ovojeno (okajeno), r razsol djano, tudi kuhano (cmaženo ali dušeno), naj se odpravlja po črk. a), tudi če se vvaža v plehovih pušicah itd. hermetično zaprto.
c)	vosk, bel, rumen in barvan (tudi
rastlinski vosk), zgneten vosk; morske gobe ali spužve in konjske gobe.............. .................
d) sir
Opomnja.
Kravji in ovčji sir, soljen in ne v trdnih tvorih ali oblikah, mariveč vložen v posode, ali vtlačen v volovske mehurje ali ovčje mehove, tudi bryndza v gručah iz Ruina-nije, po tem ovčji sir iz Dalmacije, pod postavljenimi uveti 100 k. . . . 3 gld.
e)	vsakovrstna jajca; mleko (tudi sesirjeno in smetana); skuta . .
f)	1. med ali strd, bčelni panjevi ali
uli z medom in voskom vred ;
-, mehurji in čreva, frišna, soljena ali suha; zlatobitne kožice; ko-nopci iz črev;
d. živali, natlačene (čučela) ;
4. živalski pridelki ali proizvodi, ne posebej imenovani . . .
' • T«ImV ali maščobe in olja, mastna. Tolšče:
<0 maslo, sirovo, soljeno, topljeno; svinjska in gosja mast; slanina ali speli...............................
100 k.
j) r o s t o
prosto
(81,
( 16 v skrinjah in sodih 9 v koših I 6 v balah
( 13 v skrinjah in sodih 9 v koših I 6 v balah
16 v skrinjah od 50 kilogramov in čez 13 v skrinjah pod 50 kilogramov
11 v sodih in dežah 8 v koših 6 v balah
13 v sodih, skrinjah, dežah in loncih 9 v koših
6 v kožah, mehih in balah
ov««l»ch.)
■S - 13 CB S	I ni e reci	Merilo zacolo- vanja	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
« H			gld.	kr.	
	b) stearin, stearinova kislina; pal-mitin, parafin, ceresin, kitov mozeg	101) k.	O		
	c) sala, živinska		n	prosto		
	d) 1. Ribja mast; 2. masti ali tolšče in mastne zmesi, ne posebej imenovane ...	r>	1		
17	Olja, mastna :				
	a) Olja, mastna, v sklenicab in vrčih	n	10		j 24 v skrinjah / 16 v koših
	b) olje laško ali maslično (olivno) v sodih, mehovih in mehurjih ....	v	4		
	Opomnji k T. K. 17 b).				
	1. Laško olje v sodili in mehovih, če se odpravlja na glavnih colnijah, ter mu se na 100 kilogramov olja laškega prideva po 1 kilogram terpentinovega, ali po 130 gramov rožmarinovega olja, 100 k	 . . 80 kr.				
	2. Laško olje iz Dalmacije, Istre in s Kvarnerskih otokov v sodih, na wozu mimo uradov v to posebej pooblaščenih in pod veljajočimi za to uveti, 100 k. 50 kr.				
	c) palmovo olje (palmovo maslo) in olje ali maslo iz kokosovega oreha v sodih . .			n	p r o	t 0	
	d) repno, laneno, ricinovo olje in druga ne posebno imenovana mastna olja, v sodih, mehovih ali mehurjih 			r>	1	50	
	Opomnji k razdelku 17.				
	1. Laško ali olivno olje in olja T. R. 17 d) kadar v bajaj o na obmejnem obeenji v konvali, odprtih vrčih, plehovicah ali sklenicab in podobnih nezaprtih posodah, naj plačujejo col kakor olja, mastna, ne posebej imenovana, v sodih.				
	2. Olja, mastna, v sklenicah in vrčih ali drugih podobnih posodah, ki tehtajo najmanj po 25 kilogramov, naj plačujejo col kakor olja, mastna, v sodih.				
-g ■? ’S a S *c	Ime reci	Merilo zacolo- vanja	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
ß			gld.	kr.	
	VI. Pijače in jedila.				
18	Pivo ali ol in medica:				
	a) V sodih		100 k.	3	. .	
	b) v sklenicah in vrčih 		T)	8		j 24 v skrinjah ( 16 v kolih
	Opomnja. Občna potrošnina od piva je obsežena v colnem postavku.				
19	Ocet ali jesih:				
	a) V sodih		TJ	3	. .	
	b) v sklenicah in vrčih		r>	8		( 24 v skrinjah ) 16 v koših
20	Žgane opojne pijače:				
21	a)	Alkohol in žganje vsakovrstno, tudi mešano s čim, arak, rum; (s potrošnino vred)	 b)	likérji, punčeva esenca in druge oslajšane pijače opojnice (s potrošnino vred) 	 Vina in vinska nadomestila, tudi tolklja ali vino ovočno, vinski in ovočni	n n	24 40	• •	\ /	èg ! 24 v skrinjah | £ jš 16 v kosih	j	► [u
	mošt : a)	V sodih	 .... b)	v sklenicah .			rt n	12 20	• •	l 11 v dvojnih sodovih
	Opomnja k razdelku 2t. 1.	Vina iz čolnih izimkov, če se izpolnijo postavljeni uvcti, 100 k	1 gld. 2.	Vinska zdrozgalica plačuje polovico vvoznine za yino v sodih.				
	Opomnja k razdelkom 18 do 21. S pijačami, ki se prevažajo ob meji v kon-vah, vrčih, plehovih (laskali ali nezasmoljcnih sklenicah, postopa se kakor s pijačami v sodih.			1	^ « I 1 1
Tari:
M

£
22
Jedila (ne obsežena v drugih delkih) :
raz-
u) Kruh, navadni, tako črni kakor beli; prepečenec za mornarje . .
b)	1. Sagova moka, in sagova nadomestila, tapioka, arrowroot;
2.	Oblatki iz moke; krhljak (kruh iz ovočja); prepečenec (razen mornarskega)...................
100 k.
c)	Testovje, (t. j. rezanci ali lazanji in enakšne močnate reči, ne pečene)
d)	živivnipreparati, raztopni, t.j. izle-ček ali ekstrakt iz mesa, zgoščene juhe in mleko, otroška moka itd.
e)	1. Gorčica, pripravljena (tudi gorčična moka ali štupa) v mehurjih, pušicah, sklenicah, vrčih ali stanijolu);
2.	jegulje in tune, vdjane v olje, v sodih ;
3.	kapere.......................
j) jedila, fina, t. j.
1.	čokolada (tudi kakao mlet, ka-kaova masa), čokoladna nadomestila in čokoladni izdelki, konfiture ; sladčice ; vsakovrstne gubanice ;
2.	vse v sklehice, pušice in fenakšno posodje vdjano, vparjeno (dušeno) ali vsoljeno, po tem vse v cuker, med, olje ali sicer vloženo ovočje ali sadje, začim-beno blago, zelenje in drugo posebej v tarifi razvrščeno jedno blago (glive, gomoljike, perutnine, morske živali itd.);
3.	paštete, gelées ’(žolče), omake in druge finejše užitne reči;
4.	jedi, ne posebej imenovane, pripravljene .	...............
Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
gld.	kr.	
pros	t 0	
5		
6		
7		
15		16 v sodili in skrinjah \ Id v kolih 6 v balah \
35		,
!
I
Ime reci
Merilo
zacolo-
vanja
Čolni postavek
Rld.
kr.
Vil. Tvarine za kurjavo, stavbo ali zidanje in izdelovanje.
Drva in les, oglje in šota:
a)	Drva, tudi lubje ali skorje, grmičje, fašine, pletivne vrbe ali beke, dračje ali suhljad, izluženo čreslo in čresljeni hlebci ; les (za izdelovanje), navaden (evropski), neobdelan in pripravljali, t. j. blago žagano, doge in ves drug na debelo izdelan les, razen furnirjev .
b)	les, neevropski (v čokih, žagani-
cah in stropnicah).................
c)	ogljije od lesa, šota in ogljije od
šote, ligniti in kameno ogljije, koaks in vsa iz teh tvarin umetno narejena trda goriva...............
Tvarine strngarske in rezbarske (ne
obsežene v drugih razdelkih):
1 kul),
m.
100 k.
prosto
prosto
prosto
1.	jantar (tudi jantarna masa); gagat; morska pena; stolarskotrstje, ne krojeno, ne strojeno, nebarvano, palice, trslike, plemenitejše ; orehi kokosovi in kokviljni in kokosove lupine, orehi arekovi in koščaki; rogovi, šipe in špice, parklji, noge, kopita; ribja kost, neizdelana;
2.	slonokost in drugi živalski zobovi, kosti, želvovina, biserna matica in druge lupine školjčne, sirove ali samo krojene, stegnjene ali rezane (v ploščah in gručah);
3.	Korale, neobdelane (tudi vrtane, vendar ne očiščene ali brušene) .
prosto
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
Rudnine ali kopanine, t.j. kamenje, neobdelano ali samo obtesano ali žagano, prsti ali zendjine in neobdelane rudninske tvarine, tudi žgane, promite ali sendete ; rude, tudi pripravljane; vse te reči, kolikor niso obsežene v kakem drugem razdelku............................
»
prosto
1 1 1	I m e r e c f	Merilo zacolo- vanja	Čolni postavok		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
ë H			gl d.	kr.	
26	VIII. Zdravila ali leki, dišavile reci, barvila in strojila, gume in smole. Zdravila in dišavne tvarine : a) 1. Ambra siva; pibrovina ali bo-brovina; moščak ali pižim; ci-bet ; repo vi moščakovih podgan ; španske muhe ; 2. Moškatna (abelmoševa) zrna; kakaovo maslo ; kafra, očiščena ; kubebe; galgan; jalapnasmola; voda lavorikaste češnje; moš-katno mazilo ali balzam (moš-katno maslo) ; opij ; sok iz sladkega korena ; voda iz prave sivke (lavandule), pomarančnega cvetja, rož in podobne dišeče vode (brez vinocveta) ; olje jantarno, jelenorožno, kau-čukovo, lavrovo, rožmarinovo in brinovo	i ... .	100 k.	6		j 13 v skrinjah in sodih
	b) olja, eterska, ne posebej imenovana ; octi, tolšče in olja, dišavna	n	10		!* v koših ^	7 v halah
27	0 p o m n j a. Kadar so pod a) in bj imenovani octi, tolšče, olja in vode » posodah z etiketami, pouki o porabi itd., kar razodeva, do so dišavno blago, naj se z njimi dela po določilih za dišavno blago. Barvila in strojila: a)	1. barvilni les v čokih ; 2. lubje ali skorje, korenike, listje, cvetje, plodovje itd., tudi razrezano, semleto ali sicer razdrobljeno, kot barvilo ali strojilo; kateši (japonska prst) ; kino, košenilja, Silvester, črvčeve ali kermesove jagode, indiga, lac-dye, orlean	 b)	barvilni les, zdrobljen (t. j. rašpan, sendet, razrezan) .	.... c)	]. broščevi izločki (ekstrakti); ga- ransina ingaransineta; lakmus; sipa, sirova v mehurčkih; 2. izleček kostanjevega lesa, kakor tudi strojivni izločki, ne posebej imenovani ... d)	orselj, persio in barvivni izlečki, ne posebej imenovani		n n n n	pros 1 3	t 0 50 50	
■t
~3
-o
CB
«
E->
Im e reci
Merilo
zacolo-
vanja
Čolni pvstavek
gld.
kr.
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
Gume (tudi smole in gumovite smole) in drugi ne posebej imenovani rastlinski sokovi, klej in olja izpod zemlje:
a)	1. Smola navadna; pegla ali ko-
lofon; klej ali deget vsakovrsten, razen iz rjavega ogljija in tskrilja, tudi kolomaz iz kleja; ozokerit (zemeljni vosk), asfalt * in druge zemeljne smole ;
2.	kopalova smola; damarova smola; šelak, nebeljen; gummi arabicum, gummi-gedda ; gum-mi-senegal, gummi-gutti ; tra-gant gummi;
3.	terpentinovo olje, olje iz borovih bockov ali iglic, smolno olje, izleček olja iz borovih bockov, terpentin, tičji lepek (lim) . .
b)	gume, smole in gumovite smole, prirodni balzami in rastlinski sokovi ne posebej imenovani . . .
c)	limonov (citronov) sok . . . .
d)	olja izpod zemlje (mineralna), potem rjavo kopano ogljije in skriljni klej:
1.	sirovo, kakoršno ni za svečavo, če se ne očisti ali rafinira,
aa) težko, katerega gostota pri 12° R. prestopa 830 stop-njev (tisočino gostosti čiste
vode) ...................
bb) lahko, z gostoto od 830 stopnjev ali manjšo . .
2.	sirovo, uporabno za svečavo tudi če se prej ne očisti ali rafinira
3.	do dobrega ali na pol očiščeno aa) težko, ki mu gostota presega 850 stopnjev . . . .
bb) lahko, z gostoto od 850 stopnjev in manjšo . .
0 pom n j a.
Očiščena zemeljska olja z gostoto izpod 770 stopnjev, namenjena za raztopilo in izločilo, razen teli, ki so namenjena za obrtnost, bavečo se s svečavo in tolščami, pod uveti in opreznostmi, ki se ukazoma zapovedo, za 100 k. I gld. SO kr.
100 k.
prosto
1	50
80
00
25
!	I m e reci	Merilo zaeolo-	Čolni postavek				 —1 Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
1		vanja			
a H			gld.	kr.	
	IX. Tvarine za tkanje in pletenje				
	in pa preja.				
29	Bombaž (pavola):				
	a) Neobdelan, gredašan, barvan;				
	odpadki 		100 k.	prosto		
	b) Bombaževa vata		V	5		( 18 v skrinjah in sodih < 13 v kosih
	0 p o m n j a.				(	7 v balah
	Tudi volnena in svilena vata plačuje isti				
	col kakor bombaževa.				
30	Bombaževa preja (tudi mešana s prte-nino): a) Preja do št. 12 angl., enovita ali	.			
	dvoj n ata: 1. sirova .... ■			6		\
	2. beljena ali barvana ....	n	10		J
	b) Preja čez št. 12 do št. 30 angl.,				
	enovita ali dvojnata: 1. sirova			8		
	2. beljena ali barvana			12		18 v skrinjali in sodih
	c) P.eja čez št. 30 angl., enovita ali				13 v koših
	dvojnata:				
	1. sirova				12		7 v balah
	2. beljena ali barvana			1(3		
	d) Preja, na tri ali več stremen, si-				1
	rova, beljena ali barvana; preja pripravljena za prodajo na drobno		20		1
	e) stenji, netkani, tudi z voskom pre-				j
	vlečeni			12		J
31	Predivo laneno, konopno, juta in druga rastlinska prediva, razen bombaža, sirovo, ugojeno, otrto ali omikano, tudi v odpadkih ; gozdna volna,				
					
					
	vata iz gozdne volne, morska trava		n rosto		
32	Prtena preja, t. j. preja iz prediva lane-				
	nega, konopnega, jute ali drugih rastlinskih prediv, razen bombaža:				
	a) preja, sirova:				
	1.	iz jute	 2.	iz prediva lanenega, konopnega	n	1	50	
	ali drugega rastlinskega (ma-šinska preja)			1	50	
	0 p o m n j a.				
	Ročna preja		prosta b) beljena, upepeljena ali lužena ali				
	barvana; jutna preja, sukana . .	n	n	•	) 13 v skrinjah in sodih
	c) sukana (razen preje jutove) . .	n	12		> 0 v koših 1	tl v halah
33	Volna, sirova, prana, mikana, barvana,				
	beljena, mleta in v odpadkih . .	n	prosto 1		
■8 * "n 2	Ime reci	Merilo zacolo-	Čolni postave k		Odbijana tara v odstptkih kosmate teže
1		vanja			
1 s			gld.	kr.	
34	Volnena preja, t. j. preja iz ovčje volne ali drugih živalskih dlak (tudi mešana s prtenino ali bombažem): a)	preja iz grebenane volne, trda (zn votek) sirova . . b)	volnena preja, ne posebej imenovana, sirova		 c)	volnena preja, beljena, barvana, tiskana ali na tri ali več stremen sukana 	 ,	100 k. rt rt	1 8 12	50	j 16 v skrinjah in so<Jih 11 v koših j 6 v balah
35	Svila ali Žida :				
	a)	galete (kokoni, kavalirji); svileni odpadki, ne predeni	, b)	1. Svila, odmotana (ne predena, grezze) ali predena (filirana), ni ubeljena, ni barvana; 2 florentna svila (svileni odpadki, predeni), tudi ubeljena, vendar ne barvana ; oboje (št. 1 in 2) tudi sukano, vendar ne v zvezi z drugim predivom	 c)	1. svila, ubeljena ali barvana, ali v zvezi z drugim predivom; 2. fioretna svila, barvana ali v zvezi z drugim predivom . ,	it n n	pros pros 22	t 0 t 0	1 16 v skrinjah in sodih 11 v koših j 7 v balah
	X. Tkano in pleteno (na stanu) blago, oblačila in lišpovuo blago.				
3(5	Bombaževina (pgvolnato blago), t. j. tkanina in pletenina iz bombaža, , ali iz bombaža in prtenine, tudi v zvezi s kovinskimi nitmi ali predenim steklom, vendar brez primesi iz svile, volne ali drugih dlak živalskih: a) Debela, t. j. tkanje iz preje št. 50 in nižja, tudi kosmata (ukosma-tena) ali apretirana: aa) debela ali prosta, gladka, tudi na križ tkana (kroazirana), na 6mm v kvadratu štejoča po 38 idti ali manj : 1. sirova		n	32		( 18 v skrinjah in sodjh 13 o koših 1	7 v balah
(8,o^nl.ch0					3
• "n CB	Ime reži	Merilo zacolo-	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teze
1		vanja			
« H			gld.	kr.	
	2.	beljena ali barvana (razen tursko-rdeče barvane) . . 3.	mnogobarveno ali pisano	100 k.	40		\
	tkana, tiskana (pisana) ali tursko-rdeče barvana . .	T)	GO		
	bb) debela muštrana, štejoča na				
	5mm v kvadratu po 38 niti ali				
	manj : 1. sirova			40		
	2.	beljena ali barvana (razen tursko-rdeče barvane) . . 3.	mnogobarveno tkana, pi-	H	50	• •	
	sana ali tiskana ali tursko-rdeče barvana 		n	70		
	cc) debela, gosta, gladka ali mu-				
	štrana, štejoča na 5mm v kvadratu čez 38 niti: 1.	sirova 	 2.	beljena ali barvana (razen	n	50		
	tursko-rdeče barvane) . . 3. mnogobarveno tkana, pi-	11	60	• •	
	sana ali tiskana ali tursko-rdeče barvana 			80		18 v skrinjah in sodil* ) 13 v koših
	> b) tenka ali lična, gladka ali mu-				
	štrana, t. j. tkanje iz preje čez št. 50 do vštevno št. 100:				7 v balah
	1.	sirova	 2.	beljena, barvana, v več barvali tkana ali pisana		n	GO	• •	
		n	90		
	c) najtanja ali najličnejša, gladka ali muštrana, t. j. tkanje iz preje tenke čez št. 100, po tem tulji, bobbinets, petinets razen pod d)				
	imenovanih tvarin za pregrinjala in mreže za na pohišno opravo); čipke ali špice; tkanina, vezena (štikaua) ; vse blago v zvezi s ko-				
	vinskimi nitmi ali predenim steklom d) Žamet in žametasta tkanina z narezanim ali nenarezanim tcnčič-nikom ali florom; pregrinjala in mreže, bobinetaste, trakarsko, pa-	n	150		
	sarsko, gumbarsko in na stanu pleteno blago 		il	'70		
	e) Stenji, tkami; rešetke; opasila ali				
	podprogi; mreže in vrvi, debele; torbe, toge		n	24		/
■3 « "S OB £ *c	Ime reči	Merilo zacolo- vanja	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
s			gld.	kr.	
37	Prtenina, t. j. tkanje, pletenje in vrvar-sko blago iz lanenega, konopnega, jutnega in drugega rastlinskega prediva, razen bombaža, potem iz azbesta, tudi v zvezi s kovinskimi nitmi ali predenim steklom, vendar brez primesi svile, volne in druge živalske dlake: a)	Sivo grobo platno, t. j. gladka, groba, nebeljena, tudi prosto na križ delana tkanina brez muštrov, iz konopnega ali lanenega prediva, ki nima čez 5 osnovnih niti na 5mm ; tudi gotove vreče iz takega platna	 0 p o mnja. Vže rabljene oznamenjene vreče iz sivega debelega platna o povratnem vhodu	cola proste b)	Platneno blago, navadno: 1.	Platno, do 20 osnovnih niti na 5mm ; cvilih, trilih, sirovo, ne-muštrano ......... 2.	Laneno blago beljeno, barvano, pisano (mnogobarveno) tkano, tiskano: aa) do 10 osnovnih niti na 5mm bb) 11 do 20 osnovnih niti na J^mm	100 k. T) T) n	2 12 20 40		\ 13 v sodih in skrinjah / 9 v koših
	3. Laneno blago, muštrano, do 20 osnovnih niti na 5mm . . . c)	Laneno blago, tenko t. j. imajoče čez 20 osnovnih niti na 5mm sirovo, beljeno, barvano, v več barvah tkano, tiskano, muštrano . . d)	Batisti ; gazi, linons in druga ne- gosta tkanina	 e)	Čipke (špice), „kante“ vezena tkanina in blago v zvezi s kovinski mi nitmi ali predenim steklom . . . f)	Tkanje iz jute: 1.	Roba za vreče in ovoje, sirova, ne beljena, ne barvana, nemu-štrana, tudi prosto na križ delana, in iz take robe narejene vreče 	 Opo mnj a. Vže rabljene in oznamenjene vreče iz jute o povralnem wozu . . cola proste 2.	Odeje za noge in voz, pogrinjala in drugo tkanje iz jute, neime-	v n n n n	40 80 120 150 2	80	/ 18 v sodih in skrinjah 13 v koših 1	7 v balah
\
k.
I
1
Ime reži
Merilo
zacolo-
vanja
Čolni postavek
Odbij ana tara v odstotkih kosmate teže
kr.
novano pod 1 in 3, tildi beljerio, barvano, tiskano, muštrano . .
0 p o mnj a.
1. Odeje podnožne in ta na voz in pogrinjala iz drugega rastlinskega prediva razen jute podvržene so coin kakor pod f), Ž.
Z. Take podnožne odeje in za voz, iz pletene, sukane manijjske konop-nine, ne v zvezi z drugiihi tvarinaitii, tudi barvane 100 k........6 gid.
3. Tvarine na pohišno opravo in za oblačila, tapete, in vse tkanine iz jute v zvezi z drugim rastlinskim predivom, tudi z bombažem, če j ut d v številu niti premaguje, tudi takšne tkanine iz jute, vezene ali v zvezi s kovinskimi nitmi.................
g)	Vrvarsko blago:
1.	nebeljeno, nebarvano, vrvi, ko-
nopci, podproge, narahinice, mehovi, vedrice, tudi beljene; vfce to blago tudi klejeno, limano, s pokofctom ali tirnažem prevlečeno ........................
2.	beljeno, razen blagapod 1 imenovanega; barvano .................
h)	Pasarsko, gumbarsko, trakarsko in na stand pleteno blago . . .
Volneno blago, t. j. vse tkanine in na stanu pleteno blago, potem polsti (klobučine) iz volne ali drugih živalskih dlak, tudi v zvezi s kovih-slciini nitmi ali predenirti steklom in drugo tvarino za tkahje in pletenje vendar brez primešane svile:
a)	koci, ali Čohe; haline; tnornarsko stikno (sigona); bukovo suknb; ožimala; tkanje in pletenje iz pasjih, telečjih ali govejih dlak; dna od sit, vrvi iz konjiških dlak ; rešetke in vozlane mreže, obt\jo nebarvano; klobučni odrezki ; porniče; debela klobučki* iz živalskih dlak (tudi zrezana, klcjcna ali laki raba); rahlo zVezani, ne valjani polsti (klobučina) ...
b)	Preproge ali pogrinjali, če niso obsežene pod a)\ polsti iz volne in klobučihsko blago, oboje ne pisano ali tiskano; podprOge . . .
100 k.
3
12
80
13 v sodih in skrinjah 9 v koših 6 v balah
13 v skrinjah in sodih 9 v koših (1 v balah
30
18 v skrinjah 13 v koših 7 v balali
■8
’S
"n
I
Ime reci
Merilo
zacolo-
vanja
Čolni postavek
gld.
Odbij ana tara v odstotkih kosmate teže
c)	Volnena tkanina, ne posebej imenovana:
1.	čez 600 gramov na 1 kvadratni
meter težka . . . •	....
2.	450 do 600 gramov na 1 kvadratni meter težka . .
3.	pod 450 gramov na 1 kvadratni meter težka..............
0 p o m n j a.
Skoz in skoz z bombaževo osnovo (kana, enobarvena, nemuštrana, apretirana kakor sukno, 300 do 600 gramov na 1 kvadratni meler težka, 100 k. . . . 30 gld.
d)	Žameti in žametasta tkanina;
tiskani polsti, tkanina in klobu-činska roba, trakarsko, pasarsko, gnmbarskb in na stanu pleteno blago ...............* . . . .
e)	Negosta volnena tkanina .... j) 1. Čipke ali špice (ogrinjala ali
snte iz čipek), vezeno volneno tkanje; vse blago v Zvezi s kovinskimi nitmi ali predenim steklom ;
2. Šavli, in Šavlom podobne tkanine ....................... . .
Svileno blago, t. j. vse tkano in na stanu pleteno blngo iz svile ali florete same, ali pa tudi v zvezi z drugimi tvarinami za tkanje in pletenje, kovinskimi nitmi ali predenim steklom:
a)	tenko ali lično: blago iz svile ali
florete same; blonde; čipke (čipkaste sute) ; vezena tkanina; blago v zvezi s kovinskimi nitmi ali predenim steklom....................
b)	navadno, Ï. j. vse ne pod a) imenovano blago, v katerem je razen druge tvarine za tkanje in pletenje tudi kaj svile ali florete:
1.	fasonirtino; tiskano; ne gosto;
trakarsko, gumbarsko in pasarsko bi igo....................
2.	gladko gosto; žameti in žame-
tasto tkanje; Šavli in Šavlom podobne tkanine; na stanu pleteno blago..........................
100 k.
40
60
80
80
100
150
300
200
18 v skrinj ali 13 v kosih 7 v balah
22 v skrinjah 13 v balah
20 v skrinjah 7 v balah
Id "O u	Ime reži	Merilo zaeolo-	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
£		vanja			
« H			gld.	kr.	
	0 p om n j e. t. Prav grobe tkanine iz sirove preje svilnih odpadkov, podobne debelemu platnu, ki se vporabljajo za ožimala, čistilne cunje itd., 100 k. 24 gld. ' 2.	Tkanine, v katerih je nekaj svile v niu-štrih ali okrasih, ali ne v osnovi ali votku glavne tkanine, ne racunijo se pod svilenino, nego, po svojstvu, pod dotično bombaževino, prtenino ali volnenino. 3.	Svila ki je zapredena v prejo iz druge predivne tvarine, ter jej ne dela ovitka, nejemlje se v ozir pri tkaninah iz take preje.				
40	Oblačila in lišpovina iz samega tkanja ali pletenja ali v zvezi z drugimi tvarinami:				
	a) umetne cvetke t. j. gotove cvetke iz tkanega ali na stanu pletenega blaga samega ali v zvezi z drugimi tvarinami; okrasna peresa pripravljena		100 k.	170		\
	b) sestavine umetnih cvetek, t. j. posamezni listi, stebla, peclji, nitke, prašnice, pestiči, brez medsebojne zveze in takô, da celota ni podobna gotovej cvetki		n	70		20 v skrinjah / '	j
	c) klobuki: 1.	moški svileni in iz katere koli tkanine; gibus; tudi opravljeni 2.	moški klobuki iz polsta ali klo- bučine, iz volne ali drugih živalskih dlak 	 3.	klobuki, ne posebej imenovani, opravljeni, z ukrasom za nošo	n n 1 glava	130 90	50	/ 20 v skrinjah > 13 v koših i 7 v balah /
	0 p o mn j a. Klobučina, priredena v obliki klobuka, tudi štule 100 k	40 gld. d) Oblačila in lišpovina, ne posebej imenovana, naj po svojej glavni sestavini plačujejo col s prikladom od 20%.				/ 20 v skrinjah 13 v koših ^	7 v balah
	0 pomnja. 1.	Akoje sumneno (dvomno), katera izmed več sestavin kake obleke ali lišpovine je glavna sestavina, ali pod katero številko tarifno spada glavna sestavina, naj se colnemu računu jemlje v podlogo višji izmed dotičnih čolnih postavko». 2.	V vpovedih oblačil in lišpovin, ne posebej imenovanih, povedati je treba tudi njih glavno sestavino.		•		
					
■s •s "n « 1 c	Ime r e č i	Merilo zacolo- vanja	Čolni postavek		Odbijana tara \*odstotkih kosmate teže
			gld.	kr.	
41	Opomnji k razredu X. 1.	Oblačila ki pristajajo čez mejo negotova v krojenih kosih, potem prtenina ali perilo posteljno, hišno in namizno oboje ne v zvezi z drugimi tvarinami, ne štejejo se za oblačila ali lišpovno blago. Životno perilo ali prtenino je vvrstiti med oblačila. 2.	Pri napolnjenih pernicah, žimnicah, vajšnicah in slamnicah plačuje se col od */j teže po polnilu in od */j po tvarini, iz katere je povlaka. XI. Blag« iz ščetin, ličja, sitine, vlaken ali nitek kokosove palme, trave, mečičevja, trsk, trstja stolarskega in slame, kakor tudi papir in papirnato blago. Ščetarsko in sitarsko blago: a)	navadno: 1.	Blago iz ščetin in drugih živalskih in rastlinskih tvarin, razen dlak ter ščetek in metelj, imenovanih pod 42 a) št. 2; omela iz nebarvanega perja; vsi ti predmeti tudi v zvezi z ne strojenim, ne lakiranim, ne firnaže-nim, ne barvanim lesom ali takšnim železom; 2.	takšna dodelana lesena sita z dnom iz lesene pletenine ali železne žice, lesena dna od sit b)	lično: 1.	Blago iz las ali dlak, omela iz barvanega perja, samega ali v zvezi z drugimi tvarinami, kakor tudi vse ne posebej imenovano ščetarsko in sitarsko blago z drugimi, pod n) ne imenovanimi zvezami, če po ti zvezi ne pridejo med blago iz kaučuku ali usnja in med kratko ali drobno blago; 2.	Ščeti za drgnjenje in konjske v zvezi s tkanim ali na stanu	100 k.	2	• ■	( 20 v skrinjah in sodih
	pletenim blagom		n	12	• •	< 13 v halah (	9 v kosili
- « 3	• Ime reci	Merilo zacolo- vanja	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
s H			gld.	kr.	
42	Blago iz ličja, sitja, kokosovih vlaken, trave, mečicevja, trsk, trstja in slame : a) 1. Štorje za pod noge in na voz, iz ličja, sitja, kokosovi!) vlaken, trave, tudi morske, mečicevja, odpadkov trstja in slame, ne barvane ; 2. Ščetki in metle iz sitja, trave, mečičevja, iz korenin od vresja ali riževice, tudi v zvezi z lesom brez laka ali politure . ■ h) krojeno trstje stolarsko, sirovo c)	1. Klobuki in kape iz lesenih viter, brez oprave (garniture); 2. Slamnati traki (trakaste vsakovrstne pletenine iz slame), brez zveze z drugimi tvarinami . , d)	1. Štorje podnožne in vozne iz ličja, sitja, kokosovih vlaken, trave, tudi morske, mečičevja, odpadkov stolarskega trstja in slame, barvane; 2.	debelo blago za domačo rabo, n. p. sklede, krožniki ali pladnji, koši itd., vse te (št. 1 in 2 našteti) predmeti tudi v zvezi z lesom; 3.	stolarsko trstje (krojeno ali ne-krojcno ali cepljeno), strojeno, barvano ali lakirano ....	100 k. n n n	1 2 5	50	j
	e)	Pletenine, ne posebej imenovane, brez zveze z drugimi tvarinami; Štorje in odeje pod a) in d) ne obsežene 	 Op« unija (te jc podlog ali obrob iz tkanine ali na stanu pletene robe, in ce se nahajajo povezne niti, za to se Štorje še ne izločaj« iz te tarifne številke. f)	Sparterÿske, t. j. pletenine, sč svileno ali drugo prejo, konjskimi	v	12		f 16 v skrinjah in sodih \ 12 v koših ^ D v halah
■3 « "n « 1	Ime reci	Merilo zacolo- vanja	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
h	%		gld.	kr.	
	dlakami ali kovinskimi nitmi pretegnjene ali prepletene, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, če vsled tega ne spadajo med drobno ali kratko blago		100 k.	50		20 v skrinjah in sodih 13 v koših 9 v balah
	g) 1. Klobuki in kape iz slame, trstja, ličja, si(ja, ribje kosti in palmovih peres brez oprave .... tl. Klobuki in kape iz prej imenovanih tvarin, ali iz lesenih viter, z opravo vred . 			1 glava rt		20 40	
	0 p om n j a.				
	Pod opravo razume se samo to, da je klobuk opravljen s podstavo ali podklado, trakom in robom.				
43	Papir in papirnato blago :				
	a) 1. Pivni ip siv papir ; hrapav papir za zavitke (klejen ali ne-klejen); 2.	lepenka ali karton (tudi kame-niti karton), papir za stiskanje ali valjanje sukna, asf altova klb-bučina, masa iz lesenih vlaken ; 3.	papir iz skriljev in ploščiče (ne v zvezi z drugimi tvarinami), papir iz votliča ali pernze, stekla, peska in smirgeljna, sukno iz votliča in smirgeljna .	100 k.	prof	t 0	
	b) 1. Papir za zavoje, uglajen, bax-van, lakiran ali klejen ali z degtom prevlečen; 2.	papir zp ncklejen, navaden (dp-bel siv, polu bel in barvan); ves ne klejen tiskarski papir; 3.	tvorilarska dela iz kamenitega kartona, asfalta ali podobnih tvarin, ne namazani niti lakirani, tudi v zvezi z lesom ajli železom		n	2		
	e) Papir, ne posebej imenovan, t. J. ne obsežen pod a), b), d) in ej), tudi litografiran, tiskan ali črtan, za devize, etikete, vozne liste, račune itd. napravljen; slikarski karton		rt	3		
Taril
15
«
«
Ime reži
Merilo
zacolo-
vanja
Čolni postavek
kr.
Odbijana tara v odstotkih kosmate teze
d)	Zlati in srebrni papir in papir
z zlatimi in srebrnimi rožami ali muštri (prav ali ne prav, tudi bron-ziran); stiskan ali prebit papir; proge iz teh vrst papirja; papirnate tapete.......................
e)	Papirnato blago:
1.	Blago iz papirja in kartona, tudi iz papirne mase ali mase lesenih vlaken;
2.	tvorilarska dela iz kamenitega kartona, asfalta ali podobnih tvarin, kolikor niso obsežena pod b) ;
3.	blago iz prej imenovanih tvarin v zvezi z drugimi tvarinami, če vsled te zveze ne prihajajo med kaučukovo, usnjeno ali drobno (kratko) blago;
4.	papir in karton z nalepljenim
platnom (tudi bombaževino) ; iz njega narejeni listovni zavitki (kuverti) in platnice knji-govezue, papirnate podšivke za klobuke, tudi s kako tkanino povlečene .....................
f)	Kvarte za igre...................
O p o m n j a.
Kvarte za igre so podvržene tudi pora-binskemu štemplju po veljajočih prepisih ter jih je tudi po številu iger vpovedavati.
100 k.
1 16 v skrinjah in sodih } 13 v koših /	6 v balah
12	. .
60	; . /
XII. Blat?« iz kaučuk» in gntaperče, povoščenega platna, usnjeno in krznarsko.
Kaučuk in gntaperča, in blago iz teh tvarin:
a)	Kaučuk in gutaperča, oboje sirovo
ali čiščeno....................
b)	Kaučuk, raztopljen; v prirodnih
ploščicah (ne vulkaniziran); kau-čukove niti ne v zvezi z drugimi tvarinami ali opredene samo s sirovo bombaževo, laneno ali volneno prejo takisto, da jih je moči razločno spoznati brez raztegovanja ............................
n
r>
prosto
1	50
-s ~ ■o 2 '|	Ime reci	Merilo zacolo- vanja	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih 1 kosmate teže
			gld.	kr.	
	c) Kaučukova strjena masa, tudi polirana, a dalje ne obdelovana (plošče, palice, cevi)		100 k.	6		
	d) Kaučukovo blago, navadno, t. j. blago iz mehkega kaučuka, ne lakirano, ne barvano, ne tiskano ali pisano, tudi v zvezi z drugimi tvarinami , če vsled take zveze ne pridejo pod drobno blago . . .		12		16 v skrinjah in sodih 13 v koših 6 v balah
	e)	Kaučukovo blago, lično, t. j. blago iz mehkega kaučuka, lakirano, barvano, pisano ali z vtisnjenimi vzori; blago iz trde gume; vse tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor vsled tega ne spada med drobno blago ; čevljarsko blago, celo ali deloma iz kaučuka ali v zvezi s kaučukom .... f)	Tkanine s kaučukom povlečene, namočene, omazane ali zvezane z vmesnimi plastmi iz te smole, ali z vlepljenimi nitmi iz kaučuka	n r>	20 45	• •	; 20 v skrinjah in sodih 13 v koših (	6 v balah ( 13 v skrinjah in sodih '	9 v koših
	Opomnja k f). Mehovi iz konopnine zaliti ali povlečeni s kaučukom, jermeni mašine goneči in Štorje iz grobe tkanine, napite ali povlečene s kaučukom, tkanje za greda-šenje ali grebcnanjc in takšno umetno usnje, kaučukove pisane sute 100 k. 3gld. g) Prožne tkanine, na stanu pleteno in pasarsko blago iz kaučukovih niti ali z vtkanimi takimi nitmi, tudi s priteklino vred narejene iz drugih tvarin		n	70		(	6 v balah *	li 20 v sodih in skrinjah
	h) Oblačila iz tkanin pod f) imenovanih 			v	50		13 v koših 1 C v balah
45	Opomnja k razdelku 44. Z blagom iz gutaperče dela se kakor s kaučukovim blagom. Povoščeno platno in povoščeni tafet: n) 1. Povoščeno platno, debelo t. j. za zavoje, ne pisano; asfaltovo platno ; 2. Štorje za na voz iz platna za ovoje (T. št. 37 a) in jutovih tvarin te vrste (T. št. 37 f, 1) povlečene ali napite z oljem, klejem (degtom) ali s kako sestavo iz olja		n	2		
■s
s
■o
cc
Ime reži
Merilo
zacolo-
vanja
Čolni postavek
kr.
C)
1.	Povoščeno platno, tenko t. j vse drugo, tudi platno slikarsko in usnjeno;
2.	Štorje iz proste prtenihe (T. št.
37 b), povlečene ali napite z oljem, klejem ali s kako sestavo iz olja...............
Povoščeni muselin, povoščeni tatet
100 k.
v
10
20
46
Usnje i usnjeno blago :
a)	Usnje, navadno [t. j. ne pod b) imenovano] ; tudi za podplate, golenice priodrezano ; prava juftovina
O p o mnj i.
t. Na pol, ali tudi do dobrega ustrojene, še ne barvane ali dalje pripravljene ovčje in kozje kože, tudi krojene 100 k. 2 gld.
2. Samo očrnjeno usnje, potem meši-novo (v zeliščih strojeno ovčje) usnje z grobo rumeno ali rdečo barvo debelo namazano, šteje se za usnje, navadno.
b)	Usnje, lično i. t. za rokavice, kor-dovan, marokin, safijan, kakor tudi vse barvano, lakirano in bron-sirano usnje, po tem usnje z vtisnjenimi okrasi, pergamen
c)	1. Usnjevina, navadna, t. j. blago
iz usnjane pod d) imenovanega, iz usnjevitega ali povoščenega platna; čevljarsko, sedlarsko, jermenarsko in torbarsko blago iz kosmatih kož, jadro vin e, cvi-liha, triliha ali jutovik tkanin; vse to blago tudi v zvezi z drugimi tvarinami, če po ti zvezi ne postane drobno ali kratko blago;
2. Čevljarsko blago iz klobučine, krajcev od sukna ali tkanin v zvezi z usnjem ali ognjevitim platnom...........................
d)	Usnjevina, lična, i. t. iz kordovana, marokina, satijana, bruseljskega ali danskega usnja, iz zamše ali na belo strojenega, barvanega ali lakiranega usnja ali z utisnjeniini rožami, po tem iz povoščenega ntuselina, tafeta ali pergamena, vse to blago v .zvezi z drugimi
18
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
13 v skrinjah in sodih !t v koših 6 v balah
16 v skrinjah in sodih 13 v koših 6 v balah
16 v skrinjah in sodih 13 v koših 6 v balah
j Tarifni razdelek	jj	Ime reci	Merilo zacolo- vanja	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih I kosmate teže
			gld.	kr.	
tvarinami, če po tej zvezi ne postane drobno blago .	. .	• I 100 k.
e)	Rokavice, usnjene (tudi samo urezane ali v zvezi s tkanim ali na stanu pletenim blagom) . . .
Opomnja k tarifnim razdelkom 44,
«i in 46.
Pri riapolnjenŠh usnjenih posteljih, žimnicah, vajšnicah in slamnicah plačuje sc col od 2/a teže po polnilu in od po tisti tvarini, iz katere je povlaka.
47 I Krznarsko blago:
d)	Kožuhovina (t. j. vse na eni strani na pol ali popolnem obdelane, na drugi strani pa kosmate, ne dalje obdelovane kože)...................
b)	Krznarsko blago, sirovo (t. j. vsi
izdelki iz kožuhovine, brez zveze z drugimi sestavinami, n. p. odeje brez podklade, podklada kožu-hasta, kožuhasti obšivi in talupe; pobeljene in barvane angorovine in ovčje kože brez podklade), gotovi, ne prevlečeni ovčji kožuhi in takšne kape....................
c)	Krznarsko blago, dodelano (t. j. vsi ne posebej imenovani, n. pr. povlečeni kožuhi, muli, kape, rokavice, odeje podstavljene, kožuhovina za podklado in obšive) .
O p omn j a.
Oblačilu, ki niso cela s kožuhovino prevlečena ali podstavljena, ne štejejo se za krznarsko blago, temuč za oblačila.
XIII. Blago leseno in koščeno, stekleno, kameno in prsteno ali glineno.
Leseno in koščeno blago, t. j. vsi izdelki iz lesa, kosti, umetno napravljene lesene ali koščene mase ali drugih živalskih in rastlinskih rezbarskih tvarin, razen koral in želvovine:
a)	leseno blago, najnižje, t. j. grobi, neobdelani, nebarvani izdelki so-
100
20 v skrinjah in sodih 13 v koših 6 v balah
13 v skrinjah in sodih 9 v koših 6 v balah
20 v skrinjah 16 v sodih 12 v koših 6 v balah
« « "S £ £	Ime reži	Merilo zacolo- vanja	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
CC H			gld.	kr.	
	darski, strugarski in mizarski iz lesa, tudi samo postruženo leseno blago in kolarski izdelki, grobe mašine (tudi strugarski stoli, va-Ijavnice ali monge, žrnovi, teski ali točila, kolovrati in tkalske statve), groba košepletenina (n. pr. koši in jerbasi za zavijanje blaga, nošenje, za voze in perilo, saki itd.); metle iz protja; kmetijsko, vrtnarsko in kuhinjsko orodje; igrača, groba, samo postružena, rezkana ali strugana ; vse to blago, ne barvano, niti strojeno, firnaženo, lakirano ali polirano, niti v zvezi z drugimi tvarinami 		 b)	Leseno blago, navadno i.t. furnirji, nevloženi; parkete; plošče, koluti, zamaški in podplati iz piutovine ali probkovine	 c)	1. Leseno blago, lično, t. j. leseno pokišje (oprava),kakor tudi vse pod a) in b) obseženo blago iz lesa, razen igrače,barvano, strojeno, tirnaženo, lakirano ali polirano, tudi v zvezi s pletenino iz ličja, sitovja,mečičevja,trstja, slame in s košepletenino, neplemenitimi kovinami, steklom ali navadnim usnjem; 2. Ribja kost, razkrojena .... d)	1. Leseno blago, najličnejše, t. j. strugarsko in rezbarsko blago, lično; lesene ure viseče in urnjaki (omare za ure), vloženi (boule) izdelki; leseni bronsi; prav pozlačena ali posrebrnjena lesenina; furnirji, vloženi ali na eni strani obloženi s papirno robo ali tkanino ali stiskani; lična košepletenina; igrača, lična, t. j. druga pod a) ne imenovana; vse leseno blago, ne obseženo pod a), b) in c); potem blago iz drugih rastlinskih rezbarskih tvarin, n. pr. iz are-kovih, kokosovih in kamenih orehov.	100 k. n n	pros 1 3	t 0 50	\
■s
■g
S
«
En
Ime reci
Merilo
zacolo-
vanja
Čolni postavek
kr.
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
2.	Koščeno blago, ne posebej imenovano ;
vse to (pod številom 1 in 2 našteto) blago tudi v zvezi z drugimi tvarinami, ako po ti zvezi ne postanejo kaučukovo, usnjeno ali drobno blago.
3.	Oblazinjena oprava pobišna
brez povlake .................
e) Oblazinjena pohišna oprava s po-vlako ..............................
Steklo in stekleno blago :
a)	1. Otlo (posodno) steklo, navadno,
t. j. otlo steklo v svoji popri-rodni barvi, vendar ne belo, ne stiskano, brušeno, niti odrgnjeno;
2.	zrcalno steklo, sirovo, ne brušeno;
3.	steklena masa, tudi za streho ; lite plošče, sirove, rebrčaste; steklene cevi, steklena stebelca in ploščice brez razločka barve (kakor se rabijo za biserje ali gmize, umetno vpihavanje in delanje gumbov); stekleni loš in glazurna masa;
4.	optično steklo, i. t, flintovo, kro-
novo, cinkovo in boraksovo steklo, sirovo, ne ubrušeno na leče, v koscih, ploščah ali šipah ali v podobi leče tiskano, tudi nabrušeno ....................
b)	1. Otlo ali posodno steklo, belo
(prozorno), nemuštrano, nebru-šeno, neodrgnjeno, nestiskano ali samo z okrušenimi ali pri-trtimi zamaški, dni ali kraji;
2. steklo za lestence, masivno, stekleni gumbi, steklene korale, gmize, loš ali smalt, steklene kaplje, tudi barvane . . . .
c)	Steklo za okna ali šipe, v popri-
rodni barvi (zeleno, na pol ali celo belo).......................
d)	Steklo (tudi masivno), belo, sti-
skano, brušeno, odrgnjeno, pezano, krojeno, inuštrano...............
100 k.
12
20
20 v skrinjah in sodih 13 v koših 10 v poluskrinjah 7 v balah ali lesenih okvirjih
8 .
23 v skrinjah in sodih <3 v koših in krošnjah

■Ï
«
«
H

Ime reci
Merilo
zacolo-
vanja
Čolni postavek
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
1.
2.
3.
4.
Steklo, barvovito, razen reči, imenovanih pod a), št. 3 in b), št. 2; malano, pozlačeno, posrebreno, s pastami (kamejami) vloženo; nepravi dragi kameni iz stekla brez oprave; zrcalovina, nebrušena, obložena z živim srebrom in zrcalovina, brušena, ne obložena ali obložena;
zrcala v okvirjih; stekleno in loševo blago v zvezi z drugimi tvarinami, ako po tej zvezi ne postaja kaučukovo, usnjeno ali drobno blago . .
100 k.
gld. i kr.
23 v skrinjnh in sodih 13 v kosih in krošnjah
50
Kameno blago, t. j. izdelki iz kamena in ne žganih prsti, cementov in kamenih zmesi, ne pa iz jantarja in gagata :
a)	Kamenarski izdelki (t. j. kameni
za okna in vrata, stebri in sestavine steber, žlebovi, cevi, korita itd. ne brušeni, razen takih izdelkov iz alabastra in mramora); iz-kusni kameni, osle in brusi, brez zveze ; mlinski kameni, tudi z železnimi obroči ali kovinskimi okrovi ; rezane, ne polirane plošče in kameni kamenotiskarski; kamene kroglice mramorove itd. ; odlivki penez, rezanega kamenja itd. v mavci ali žeplu................
b)	kameno blago, ne posebej imenovano, t.j. drugi izdelki iz kamena (razen kipov [T. st. 67, b), št. 3] in pa izdelkov iz dragih in polu-dragih kamenov);
1.	navadno, t. j. izdelki iz kamena tudi v zvezi znepoliranim aline-lakiranim lesom ali takšnim železom ; skrilni črtniki ali pisal-niki, tudi povlečeni s papirjem
2.	lično, t. j. izdelki iz kamena v zvezi z drugimi tvarinami, tudi blagom iz morske pene, vse to blago, kolikor ni kaučukovo, usnjeno ali drobno blago
prosto
50
16 v skrinjah in sodih 12 v kosili 6 v balah
« -g u	Ime reci	Merilo zacolo-	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
'i •p		vanja			
S			gld.	kr.	
	c) Kameni dragi, pravi (t. j. drago, in poludrago kamenje) in korale (prave in neprave), obdelovane (t. j. brušene, krojene ali drugače obdelovane), pravi biseri ; vse to blago brez oprave		100 k.	24		16 v skrinjah in sodih
51	Prsteno blago, t. j porcelan, beloprstno blago (Steingut) in drugi izdelki iz žganih prsti:				
	a) 1. strešniki ali korci in opeke; glinene cevi ; zidni okrasi, tudi iz terakote;				
	2. prsteno blago iz navadne gline, in to navadno lončarsko posodje, navadne peči, slepice ali pečnice in plošče		n	prof	t 0	
	b) Grafitovo posodje ; plinoveretorte ; raztopniki (lonci); cevi, plošče, vrči, posode fabriške, iz navadne kamenine ; prstene lule ale pipe .	rt		50	
	c) 1. Blago iz terakote, ne obseženo pod a) 1., siderolitovina vsakovrstna;				
	2. peči in slepice, lično delane, t. j. s prozorno smaltovo glazuro ali z okrasi;				
	3. pod a), b)inc) obseženo prsteno blago v zvezi z lesom in železom ali opravljeno z neplemenitimi kovinami		rt	2		
	d) Prsteno blago, ne posebej imenovano :				
	1. enobarveno ali belo ....	rt	5	• •	
	2. malano, tiskano, pozlačeno, posrebreno 	 e) Porcelan, bel, tudi z barvovitimi progami obkrajnimi ali podpisnicami in 1. oznamenili ....	rt rt	6 5		V VI v sodih in skrinjah ^ 13 v koših
l8*«v«nlich.)
à
Ime reci
f) 1. Porcelan, barvovit, malan, tiskan, pozlačen ali posrebren ;
2. Prsteno blago vsakovrstno, v zvezi z drugimi tvarinami, če te zveze niso obsežene pod c) št. 3. ter ne spadajo med kau-čukovo, usnjeno ali drobno blago...........................
XIV. Kovine in kovinsko blago. Železo in jeklo:
Merilo
zacolo-
vanja
Čolni postavek
100 k.
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
22 v sodih in skrinjah 13 v kosih
a)	Železo, sirovo ali neobdelano, tudi železna starina v odlomkih, železni odpadki (tudi jeklena starina
v odlomkih in jekleni odpadki) .	„
O p o m n j a.
Železni opilki in okujine . . prosto.
b)	Železo v grudah, sirove šine (mill-bars), ingots (sirovo jeklo v čokih
ali litinah) ..................... „
c)	1. Železo, pretopljeno (kovano,
valjano), v palicah, ne faso-nirano ;
2.	železnocestne šine; na debelo kovane sestavine mašin in vôz (osi, ročice itd.) če posamič tehtajo po 25 k. in več; cevi iz kovanega železa (tudi zve-zine) ;
3.	jeklo (sirovo in cementno, lito
in čiščeno jeklo), ne fasonirano „
d)	Železo, pretaljeno, in jeklo, v ši-
bikah, fasonirano (t. j. v obliki za porabo); železje na ogle in kote ; obodi kolesni (tyres); lemeži; sidra (mački); sidrcne in ladjene verige............................ «
10 v skrinjah in sodih ti v kosili 4 v ho hi 11
Ime reži	Merilo zacolo- vanja	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
		«Id.	j kr.	
a
«
"g
S
I
E
s
e) Železna pločevina (plehovina), črna, tudi dresirana, vglobljena, luknjana; jeklena pločevina, sirova ; železne in jeklene plošče, sirove (ne polirane); železna žica (drat); ne polirana jeklena žica j) Železna pločevina in železne plošče, polirane, firnažene, lakirane, po medene, pokositerjene (bela pločevina ali kositer), pocinkane ali posvinčene; jeklena pločevina in jeklene plošče, polirane; železna žica, pomedena, pocinkana, poko-siterjena ali posvinčena; jeklena žica, polirana ; jeklene strune . .
Železno in jekleno blago ne obseženo v drugih razdelkih) :
a)	Blago iz železne litine, prav
grobo, t. j. kotli, peči, plošče, kolesa, cevi, ražnji, križnice že-leznocestnih kolej itd...........
b)	Blago železno in jekleno, najnižje:
1.	Blago iz železne in jeklene litine, grobo; grobo blago iz kovanega železa, iz jekla ali pločevine;
2.	kose, srpi, slamoreznice; vrteži ali šravti in matice vrtežne ; mreže in groba pletenina iz žice pri katerih prihaja do 8 žic na 2 centimetra;
vse to (pod št. 1 in 2 imenovano) blago, raskavo (črno) ali samo otrto in samo na nekoliko malo mestih ubrušeno, ostrugano ali namazano, tudi v zvezi z lesom...............
c)	Vrteži in žeblji iz žice.........
d)	Navadno ali prosto:
1. železno in jekleno blago, ubrušeno, ostrugano, s pokostom prevlečeno (firnaženo), namazano, pomedeno, pokositerjeno, pocinkano ali posvinčeno, vendar ni polirano, ni lakirano ali lošeno ;
100 k.
10 v skrinjah in sodih fi v koših 4 v balah
10 v skrinjah in sodih ß v koših 4 v balah
O • u	Ime r e t \	Merilo zacolo-	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
1		vanja			
« E-			gld.	kr.	
	2.	sekire, žage, strugi in dleta; suknarske, vrtnarske, ovčarske in grobe krojaške škarje; grobi noži rokodelski ; svedri, pile, ražpe; 3.	vrvi iz žice, ščetke iz žice, dna za sita, ure zvoniške in njih sestavine, lošeno kuhinjsko posodje iz železne litine, lošene jasli itd. iz litega železja ; vse to blago (št. 1, 2, 3) tudi v zvezi z lesom			100 k.	8		( 10 v skrinjah in sodih 6 v kosih 1	4 v balah
	e) lično:				
	1.	možki in ženski lišp ali okras, nippes in toaletne reči, razen prišito in neprisno pozlačenih ali posrebrnjenih ; 2.	pletenine iz žice in blago iz žice [razen imenovanega pod b) in c)], trnki, vročili žebljički, zaponci, bucike ali igle (razen šivank), zaponke itd. iz žice; žica povlečena s papirjem; 3.	dromlje ali brenke; naprstniki; oklopi in držalca pisnih peres ; jekleni biseri ; tkalski grebeni ; tkalski zobi; vsakovrstne gre-došc; peresa (razen pisnih in zmeti za ure in voze); 4.	orožje (razen strelnega); vsakovrstne sestavine orožja; 5.	polirani, lakirani in lošeui predmeti, razen imenovanih pod </) in/); Ö. železno blago [razen imenovanega pod f) v zvezi z drugimi tvarinami, ako po tej zvezi ne postane kaučukovo, usnjeno ali drobno blago; 7. pohišje ali pohišna oprava oblazinjena 			n	12		1 13 v skrinjah in sodih ti v koših ^	4 v balah
	f) šivanke, pisna peresa, furniture za ure, kolesja ur, puške (strelno orožje) vsakovrstne; žica z nitmi iz preje opredena		n	30	• •	
Î
a
!
Ime reci
Merilo
zacolo-
vanja
Čolni postavek
gld.
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
Opomnji k razdelku 53.
1.	Grob namaz ali pokost samo v obrano proti rji ne šteje se za lak ter ne izloča blaga od cola po 33 a) in b)\ niti se ne gleda pri razvrstitvi železnine na nebitne sestavine iz drugih neplemenitih kovin, ce niso prisno pozlačene ali posrebrnjene, niti obložene z zlatom ali srebrom.
2.	Orožje in sestavine orožja morajo se posebej kakor take vpovedati.
Kovine neplemenite (ne obsežene v drugih razdelkih) :
a)	Svinec, sirov ali neobdelan (v čo-
kih, nečkah itd., tudi svinčena starina v odlomkih in odpadkih, trdi svinec, kovina za zlivanje tiskarskih pismen)......................
b)	Svinec, lit (kotli, cevi, plošče,
kugle ali zrna, sekanci ali šreteljni itd.), valjan ali ločen, vlečen (svinčena žica) ; tiskarska pismena, stereotipne plošče................
c)	Med ali baker (kufer), nikelj (tudi
nikeljeva goba), kositer ali cin, cink, raztoka ali antimon, žolta med ali mesink, pakfon, tombait in druge ne posebej imenovane neplemenite kovine in kovinske zmesi, sirove (v čokih, rožali, kolutih ali šipah, krojenicah in gručah, tudi starina in odpadki), živo srebro ...........................
d)	Cink v štanžicah, ploščah in pločevinah ............................
e)	Cink v žici in cevili ; cinkova litina
ali liti cink, sirov, t. j. ne dalje obdelovan, tudi v zvezi s prostimi lesenimi izdelki in drogi ali ploščami iz železa...................
f)	Kositer ali cin, vlečen, raztezali
(v drogih, ploščah, pločevinah in žicah); cevi; kositerjeva litina, sirova, t. j. ne dalje obdelovana, tudi v zvezi z navadnimi lesenimi izdelki, in železnimi drogi ali ploščami ............................
y) Med ali baker, žolta med ali mesink, nikelj, pakfon, tombak in
100 k.
(i v sodih in skrinjah
prosto
1
10 v sodih in skrinjah fi v koših I v bulah
« « •c K £	Ime reci	Merilo zacolo- vanja	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
a H			gld.	kr.	
	druge ne posebej imenovaneneple-menite kovine in kovinske zmesi: 1.	v grobih litih kosih (t. j. zvono- vih in cevih, težjih od 5 kilogramov in drugih predmetih, katerih eden je posamič težji od 10 kilogramov	 2.	vlečen, raztezan (v drogih, ta- blah, ploščah, pločevinah [tudi vglobljenih ali luknjanih], žicah in strunah		100 k. T)	6 8		10 v sodih in skrinjah >	6 v kosili ^ Iv balah
55	Kovinsko blago, t. j. izdelki iz ne posebej imenovanih neplemenitih kovin in kovinskih zmesi, razen naštetih pod T. R. 54 b), e), fj in g) in T. R. 61 :				
	a) Kositerno blago, grobo (sklede, krožniki, kotli in druge posode), ne lakirano in brez zveze z drugimi tvarinami		V	5		
	b) Kovinsko blago, navadno i. t. valji, kotli, priredi kuhalni in pre-kapalni, nelakirano in brez zveze z drugimi tvarinami		TJ	8		
	c) Kovinsko blago, lično:				
	1.	vse ne pod a), b) in d) obseženo, potem vse kovinsko blago v zvezi z drugimi tvarinami, ako po tej zvezi ne postanejo kaučukovo, usnjeno ali drobno blago; 2.	platirana (posrebrnjeua) žica, pločevina, table in plošče, iz rdeče medi ali bakra in žolte medi ali mesinka		n	12		13 v skrinjah in sodih i (> v kosili 4 v balah
	a) Pisna peresa, furniture in kolesja ur; kovinska platna, imajoča po 20 osnovnih niti in več na 2 centimetra, neprava leonska preja; žica iz neplemenitih kovin opredena s tkalnimi tvarinami . . .	n	:$o		
0 3 a* 1	Ime r e t 1	Merilo zaeolo- vanja	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
s			gld.	kr.	
56	Kovine, plemenite (sirove ali v odpadkih in kakor penezi):				
	a) Zlato in srebro (sirovo, v gručah, šibikah, ploščah, zrnih, prahu, pa-gameutih [šibah izpremešanih z rdečo medjo ali bakrom], zlata in srebrna starina v odlomkih in izžgana); platina (sirova, sce-jena, topljena ali kot goba in starina v odlomkih); plemenite kovine, ne posebej imenovane (sirove, starina v odlomkih)	100 k.	pros	t 0	
	b) Penezi (tudi medalje, spominski novci) iz plemenitih kovin . . .	T)	pros	t 0	
	Op 0 m nji.				
	1. S penezi iz neplemenitih kovin je delati kakor s tisto sirovo tvarino, iz katere so kovani. 7. Medalje in spominski novci iz neplemenitih kovin plačujejo tist col, kakor plošče izrečenih kovin.				
	XV. Vozila po suhem in po vodi.				
57	Vozovi in sani:				
	a) Kola ali vozovi za bremena . .	1 voz	2	50	
	b) Vozovi za ljudi brez usnjene robe in blazin		n	15	.	
	c) Vozovi za ljudi z usnjeno robo in blazinami		n	75	• •	
	Opomnja k T. st. 57 a), b) in r).				
	Za sani je plačati pri a) in h) polovico, pri e) dve tretjini pristojbine.				
	d) Železnocestna vozila: 1.	Oblazinjeni vozovi za ljudi . 2.	Neoblazinjeni vozovi za ljudi .	n n	500 350	• •	
■s
«
ce
s
H
Ime reci
Merilo
zacolo-
vanja
Čolni postavck
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
3.	Kriti vozovi za blago
4.	Odprti vozovi za blago
5.	Drezine...............
Op o m n j a.
1. Ti coli veljajo za vozove z dvema osema. Za vsako os, kar jih je več, pridodati je colu po 23 odstotkov. Vrh tega se plačuje po 35 gld. cola vec za take voze, kateri imajo za-vornice. Da ima voz po vec osi ali zavornice, to je treba posebej vpovedovati.
Ladje :
a) lesene (tudi okovane z železom ali kotlovino).......................
b) železne; tudi iz drugih neplemenitih kovin in kovinskih zmesi; ladje parnice.........................
Opomnja k razdelku 38.
Oprave potrebne za kretanjo in vzdržim ladje (n. pr. jadra in jadrenice ali rajne, sidra in sidrene verige, vrvi, čolni), če jim število nc preseza navadne potrebe, nc plačujejo posebnega cola.
Nasproti podleže vse druge inventarske reči, kakor pri parnicah parne mašine posebnemu colu po tarifi.
Opomnja k razredu XV.
Samotežni vozovi in sani, potem ladje, vozovi in sani za igračo, gori imenovana vozila kot vzitri. in posamezne sestavine voz in ladij plačujejo col kot izdelki iz tistih tvarin, iz katerih sestoje.
XVI. Orodja, stroji ali mašine in drobno ali kratko blago.
Orodja, brez ozira na tvarino, iz katere so narejena:
a) astronomi)ska, matematična, optična (razen opravljenih naočnic in glediščnih kukale); fizikalna;
1 voz
200
150
50
Bečva (1000 k.-) nosilnosti
b)
Ime reci
Merilo
zacolo-
vanja
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
kemijska orodja za laboratorije;
kirurgijska orodja...............
muzikalna........................
100 k.
n
prosto 10 .
23 v skrinjah in sodih 9 v balah
60	Mašine in mašinske sestavine iz lesa ali
neplemenitih, ne pozlačenih ali posrebrnjenih kovin, same ali v zvezi s pritičnimi sestavinami iz drugih tvarin, če te zveze ne pripadajo tarifni št. 61 a) in 61 b), št. 1, po tem kakor pretežniji del sestoji ali:
a)	iz lesa............................
b)	ali iz železne litine..............
c)	iz kovanega železa ali jekla . .
d)	iz drugih neplemenitih kovin . .
Op omnj a k d).
Valji iz rdeče ali žolte medi in lake plošče, gravirane ali ne gravirane, za tozemske tiskarnice tkanin za posebno dovolilo . . prosto
Opomnja k razdelku 60.
Z malinami, ki se vidijo da so najnižje leseno blago, delati je kakor s takim.
Pod malinami razumejo se tudi lokomotivi, tenderji in parni kotli.
Kot mašinske sestavinose zaeolujejo se samo taki predmeti, ki niso za nikako rabo brez zveze z drugimi sestavinami in brez gonila (gonilne sile), n. pr. vretena, zobatniki (ckscentre), parni valji.
61	Drobno ali kratko blago :
a) najličniše:
1.	Blago celoma ali deloma iz plemenitih kovin, pravih in nepravih biserov, pravih in nepravih koral, opravljenih dragih ka-menov;
2.	žepne ure, prava zlata pena in srebrna pena (listki);
3.	prava zlata in srebrna preja, tako tudi izdelki iz nje ali iz
(S’ovenl.ch.)
2
2
4
8
70
\	13	v	skrinjah in sodih
/	8	v	poluskrinjah
>	6	v	koših
1	4	v	balah ali lesenih
) okvirjih
6
-s — "n 2 £	Ime reci	Merilo zacolo- vanja	Čolni postavek		Odbijača tara v odstotkih kosmate teže
« H			gld.	kr.	
	pozlačene ali posrebrnjene le-onske preje (preme ali porte) .	100 k.	200		\
	b) lično:				
	1.	Blago iz neplemenitih kovin, prav pozlačeno ali posrebrnj eno, ali obloženo z zlatom ali sre-, brom [razen kovinskih biserov in pod T. št. 55 c) vvrščenih žic, pločevin in plošč]; blago iz po-ludragega kamenja, tudi opravljeno , iz želvovine, jantarja, gagata; parokarski izdelki,tudi iz posnemanih (ponarejanih) las ; vse to blago tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor vsled tega ne padajo pod a)] 2.	nepravi biseri; umetni zobje; vezenina iz drugih tvarin nego tkanja in pletenja ; 3.	zveze svilenega, bombažastega, prtenega in volnenega blaga T. št, 36 c), 37 e), 38/) z drugimi tvarinami, ako te zveze ne spadajo pod a), ali med oblačila in lišpovino		»	100		20 v skrinjah in sodih : 13 v koših /	9 v balah 1 /
	c) navadno:				
	1. Moški in ženski okras ali lišp, nippes in toiletne reči iz neplemenitih kovin, vendar lično delane in ali vernirane (neprav pozlačene ali posrebrnjene) ali v zvezi z alabastrom, slono-kostjo, smaltom ali lošem, ponarejenim dragim kamenjem, lavo, bisrno matico ali z rez-barskim delom, pastami, kame-jami, ornamenti iz lite kovine itd. ; potem moški in ženski okras iz kosti, lesa, neplemenitih kovin, stekla, strjenega (rogovitega) kaučuka itd. v zvezi z nitmi iz preje (n. pr. zapestnice, ovratnice itd. ;		•	!	

•g
"s
5
2.
Ime reci
Merilo
zacolo-
Colni postavek
vanja
gld.
kr.
izdelki iz neprave leonske preje; blago iz bosiranega voska ; ure viseče in za na mizo (razen lesenih visečih ur) ; glediščna kukala in opravljene naočnice; vse to blago tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor po tem ne padajo pod a) in b) ;
3.	otročje igrače v zvezi s tkanino, pletenino in drobnim blagom, razen takega drobnega blaga, na katero je postavljen najvišji col;
4.	zveze tkanega in na stanu pletenega blaga z drugimi tvarinami, kolikor ne spadajo pod a) in b), ali med oblačila in lišpo-vino ;
5. kovinski biseri, pozlačeni, po-srebrnjeni ali vernirani ; izdelki iz zlatobitne kožice; strune iz čev, tudi opredene sč svilo . .
100 k.
XVII. Kuhinjska sol, kemikalije, zdravilno blago, blago barvilno in netilno.
(12
Kuhinjska sol (morska, varjena in kamena. sol, slanica solni lug in morska voda).........................
() pum n j e.
1.	V slučajih iz.iiiinc dovolitve vvoza piši— •'uje se dopustnimi ,za 100 kilogramov ciste
'age kuhinjske soli.............il gld. 38 kr.
za H)0 kilogramov čiste vage kreuz-
naške ostaline (matičnega Inga) . I gld. 88 kr.
2.	Na podlogi zdravniških svedočeb sme se vvozni ne prost v voz morske vodo za lek dovoljevati.
84
samo s posebnim dovolilom
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
f 20 v skrinjah in sodili 13 v koših (	9 v balah
1 š	I m e reži	Merilo zacolo- vanja	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
« H			gld.	kr.	
	3. Finančno ministerstvo sme cola prost vvoz vnanje soli dovoljevati fabrikam kemijskih proizvodov in takim obrtnikom, kateri potrebujejo soli kot bitnega sredstva za narejanje svojega blaga, katero ne spada med užitno blago.				
63	Kemijske pomočne tvarine :				
	a) Arsen (mišnica), arsenasta ali miš-ničasta kislina (razen arsenove kisline) ; arsenovo žeplo (opéraient, realgar); borač sirov; borova kislina; kolkotar; železna črn; železni safran; vsakovrstne železne strojnice ali jetike vode; lesni , ocet, sirov (človeku neužiten) ; železni vitrijol; vode rudnice, pri-rodnein umetno narejene; medeni in kositerjevi pepel ; cinkovi pepel (sivi cinkov okis) ; cinkova žlindra (Tutiaalexandrina) ; pota šali lužna sol (nečisti ogljekisli kali, tudi ne-izluženi pepel od drv) ; soliter (ka-lisalpeter), sirov; Cliilisalpetcr (solitrokisli natron), sirov; žeplo (v kosili in drogili), tudi semleto in žepleni cvet; antimon ali raz-tok; sreš (vinski kamen), sirov in očiščen (sreševa smetana, creinor tarlari) ; citronovokislo in sreševo-kislo vapno; cafra, smalti ali loši, stolčeno steklo		100 k.	prot	t 0	
	b) Digestivna ali probavna sol (sol-nokisli kali, klorkalij, tudi silvin) ; klormagnezij; žeplenokisli kali; žeplenokisli natron; kali in natron; dvostroko žeplenokisli . .	n		20	
	c) Žeplena kislina, solna kislina, so-literna kislina, kraljeva voda . .	n	T>	50	
I
Ime reci
Merilo
zacolo-
vanja
Čolni postavek
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
d)	Soda (t. j. enovito ogljekisli na-
tron); ogljekisli in žeplenokisli amonijak; milarski lug; glicerinov lug ; glicerin ....................
e)	1. Aluni; žeplenokisla in solno-
kisla ilovica; Admontski (me-ševiti železni in medeni), medeni in cinkovi vitrijol; svinčeni pepel ; svinčeni glaj (srebrni in zlati glaj) ; borač, očiščen ; klor-barij ; klorkalcij ; klorovo vap-no; cinkov klorovec; leseno-ocetni svinec; leseno-ocetno vapno; leseno-ocetna ilovica; mineralni kermes ; kravjekova sol ; amonijak; jelenorožni spirit; salndjak (solnokisli amoni-jak) ; soliter (kali- in natron-salpeter), očiščen; žepleni pri-slad; železni žeplec; žepleno-ogljenec; žeplenokisli barit (umetno narejen); vodotopno steklo ;
2. anilin; sirov antracen; sirov naftalin ; sirova karbolova kislina; dušečnati (dušikovi) benzol
100 k.
80
O pom n j a.
Alun ali galun iz rudnikaSveto-Peter-skega blizu Sevinjaka v Istri na wozu cez Trst pod propisanimi uveli 100 k. 30 kr.
f)	Svinčena bel, cinkova bel (čist cinkov okis), svinčeni ocet, svinčeni euker; rumena in rdeča krvo-lužna sol; klorkali-lug (Eau de Javelle); klornatron-lug (Eau de Labarraque); kromokisli kali (kromkali); kromokisli svinčeni okis (kromovo rumenilo in rdečilo); kromokisli cinkov okis (cin-kovo rumenilo ali žoltilo) ; kromokisli barit ; zeleni volk (zelenica) ; vsakovrstne zamazkc; masikot; minij (menig) Kaselsko žoltilo; Neapoljsko žoltilo; čisti ogljekisli kali; dvojno-ogljekisli natron (Soda bicarbonata) in kali; šitgelb; steševa kislina; kositerna sol in drugi preparati iz kositera . . .
1 1 1	Ime reci	Merilo zacolo- vanja	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
s H			gld.	kr.	
	g) Jedki kalij; jedki natron (kav-stična soda); žeplastokislo in pod-žeplastokislo vapno; sirovo man-ganokisli in manganoprekisli kali in natron; žeplastokisli in pod-žeplastokisli natron; žepleni natrij ; oksalna kislina (kislina iz zajčje detelje); oksalnokisli kali; žeplenokisla magnezija ....	100 k.	4		( 13 v in sodih skrinjah 9 v koših 1	6 v balah
64	Kemijski izdelki ali proizvodi, zdravilno in barvilno blago :				
	a) Škrobni gumi in nadomestila do-tična (dekstrin, leiogomme) . .	n	pros	t 0	
	b) 1. Klej ali lim vsakovrsten, škrobni proizvodi (prah za lase, pop), albumin, gelatina (živalska zdriz) ; 2. črnilo (saje, tiskarsko in Frankfurtsko črnilo, prah in črnilo od ogljija vsake vrste razen zrnatega ogljija od kosti); čevljarsko črnilo ali ličilo		n	1	50	
	e) Škrob (štirka) : 1.	navaden, siv	 2.	bel		» »	1 6	50	13 v sodih
	d) 1. Zdravilno blago, pripravljam) : mazila ali balzami, umetno narejeni; konserve, paste, salse, če ne spadajo med tina jedila ; eliksirji, elektuarji (latverki), zdravilni octi, zdravilni medovi, zdravilna vina, mitridat (ter-jak), miksture, pilule ali svalki, praški, maže (žalbe), tinkture; vsi lekovi v škatlicah ; vse tvarine, ki se po nadpisu, etiketi, ovitku itd. razodevajo, da so zdravila za ljudi ali živali, barvila za lase ali lepotila, brez ozira na njihove sestavine;		•		
1	n	Merilo	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih
£	Ime reci	zacolo-			kosmate teže
1		vanja			
à E-			gld.	kr.	
	2.	dišavno blago, lepotilo na obličje: 3.	tuši; črtalni oglji, svinčniki, rdeči in barveni črtniki oprav-				
	ljeni ali ne opravljeni; vse barve v mehurčkih, škatlicah, školjkah, pastah in skrinjicah .	100 k.	24		\
	c) 1. fosfor in fosforova kislina; pre-				1
	parati iz živega srebra (tudi				/
	einober); žepleni eter; kloroform ; karbolova kislina, čista, trda in tekoča, izdelki ali fabri-kati iz zdrizi; pokosti ali tir-				I 16 v sodih in skrinjah
					!) v koših
					G v balah Pri fosforu v plehovih ^	skrinjicah napolnjenih
	naži; lepodišeče (kadilne) sve-				z vodo, razen zgornje
	čice; pečatni vosk; tinte in				tare za vnanji ovoj še
	tintni praški; mlečni cuker; suhe droži;				20 odstotkov itd. od I	skupne kosmate teže.
	2. kotranova barvila in umetno				
	narejana organska barvila; 3. kemijski izdelki in proizvodi				1 j
	ne posebej imenovani ....	n	10	• •	
	0 p o m n j a.				
	Alkoliolovi pokosti, laki in politure plaču-				
	jejo col kakor alkohol |T. št 20 aj\ in pokosti				
	oljnati (brez smole, terpentina ali izpodzemnega olja) .kakor olja mastna [T. št. 17 a), oziroma d J. ]				
65	Sveče in milo :				
	a) Voščene sveče, voščene bakle ali				
	ločnice, voščeni svitki ali stočki, nočne luči, netilne svečice. . .	n	10	. ,	)
	b) Sveče, in izdelki iz tolšče, ne po-				' 16 v skrinjah
	seboj imenovani, n. pr. iz stearina, kitove masti, palmovega olja, pa-				
					i 6 v balah
	talina		n	8	• •	
	c) Lojene sveče		n	G	• •	J
	d)	Smolnate bakle	 e)	Milo (žajfa):	rt	1	50	
	1.	zeleno, črno in drugo mazalno milo; navadno trdo milo . 2.	lično milo v ploščicah, oblicah,	n	2	50	j 13 v skrinjah
	puščicah, lončkih 		Y)	G		9 v koših
	3. podišavljeno milo .	...	rt	10		j 6 v balah
I
«
H
I in e reci
Merilo
zacolo-
vanja
Čolni postavek
gkl.
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
Opomnja.
Oljnato milo, ne odišavljeno, v Trstu na Reki in v Piranu narejeno pušča se v okolijo pod propisanimi uveti za polovico tarifnega postavka.
Ministerstvi finančno in trgovinsko imata oblast dodeliti to ugodnost tudi drugim milar-skim fabrikam po carinskih izimkih.
66
Netilno blago:
a) Netilno blago, navadno ali prosto i. t. : žeplene nitke, netilni klin-čeki, fidibus; netilna goba, popri-rodna, strojena; goba, umetno napravljena; trod (popriroden in umetno napravljen) ; netilni papir
100 k.
prosto
b) Prižigalnice ali lunte (vžigalne vrvce)................................
10
c) Strelne kapice, napolnjene
n
24
16 v sodili in skrinjah 9 v koših 6 v balah
d)	Strelila, t. j. vse raznesilne (eks-plodujoče) tvarine, namenjene ali pripravne za strel iz strelnega orožja, sestoječe iz sestavin smodnika ali strelnega praha (solitra, žepla in ogljija)....................
52	50
samo s posebnim dovoljenjem
16 v sodih
e) Vsa ne pod d) obsežena razneslla in eksplozivne tvarine.............
24	. .
samo s posebnim dovoljenjem
16 v sodih
r o *03 « a	Ime reci	Merilo zacolo- vanja	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
k Eh			gld.	kr.	
	XVII. Slovstveni in umetnostni predmeti.				
67	Slovstveni in umetnostni predmeti :				
	a) 1. Knjige, tiskovine, tudi koledarji, časniki ali novine in naznanila ali oglasi, zemljevidi (naučni), muzikalije, papir, popisan (spisi in rokopisi) ; 2. podobe ali obrazi na papirji, t. j. medorezi (bakrorezi) in jeklorezi, kamenotiski, lesorezi, barvenotiskovne podobe, fotografije itd		100 k.	pros	t 0	
	Opomnja k T. st. 07 a) 1 in 2. Ako za vvoz koledarjev, časnikov in naznanil veljajo kaki štempeljski in pri— gledni propisi, treba je te predmete vpo-vedavati tudi po številu posameznih kosov. Z vezanimi knjigami in obrazi, ali zemljevidi in obrazi napetimi na platno ali karton ravnati je po tem tarifnem razdelku, brez ozira na tvarino, iz katere so platnice ali pa podloire. Ako so pa knjige ali podobe vezane na žamet, svilo, slonokost ali žclvovino ali opravljene z zaponki ali okrasi, ki spadajo med drobno blago ali drobnoličnino, ali če obrazi leže v kartonih, ki spadajo pod slednjič omenjeni tarifni razdelek, naj se plačuje col od teh reči' po tem, kakoršne so platnice in hrbet ali pa kartoni. Takisto naj se z obrazi na papirji v okvirjih dela po tem, kakoršni so okvirji.				
	h) 1. Slikarije (malbe), t. j. slike na lesu in neplemenitih kovinah, ne lakirane, na platnu ali ka-menu, po tem tudi izvirni obrazi in črtanine na papiiji ; 2.	obrazo-tiskovne plošče iz neplemenitih kovin, kamena ali lesa; 3.	kipi (tudi doprsne in živalske podobe), po tem basrelief in liautrelief iz kamenja, v kosih čez 5 kilogramov težkih, takisto		1		
(Slovi,nl.ch.)	7
■f.
-
•a
CS
š
E-i
I ni e reci
Merilo
zacolo-
vanja
Čolni postavek
gld.
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
kipi, doprsnice in živalske podobe iz kovine ali lesa, toda najmanj v prirodni velikosti .
O pom n j a.
100 k.
psi' o s t o
1.	Slikarije na drugih tvarinah plačujejo col kakor izdelki iz teh tvarin, n. pr. oslikani zastori ali rulete in odeje, kakor tiskano blago iz doticne tvarine.
2.	Ako so slikarije v okvirjih, tedaj so tisti okvirji, kateri ne spadajo med drobno blago, cola prosti kakor slikarije same.
Pri slikarijah v takih okvirjih, kateri po svojstvu spadajo med drobno blago, poizve se cista teža slikarij in okvirjev, ter se ena polovica te teže vzema za slikarijo, in druga za okvir.
\l\. Odpadki ali ostanki.
68
Odpadki ali ostanki :
a)	Gnojne soli......................
b)	1. Gnoji, živalski in drugi, tudi
umetna napravljena gnojiva; izluženi drveni pepel; pepel kopanega ogljija; koščen pepel, koščena moka in koščeno ogljije, tudi izpremešeno s kislinami; piljeni rogovi in parkli; kri, tekoča in vsušena; živalske kite; ostanki od izdelovanja krvo-lužne soli; amonijakova (pli-nova) voda;
2.	droži, razen suhih; otrobi; pleve; ostanki, trdi od izdelovanja mastnih olij, tudi semletijžlempa ali pomije, tropine;
3.	odpadki od steklarstva, tudi ognjišnica, steklene in lončene Čepine; ostanki od pridelovanja voska; odpadki od gob; usnjeni odrezki za klej, tudi obrabljeni stari kosci usnja in drugi usnjeni ostanki, ki niso
prosto
s posebnim dovoljenjem
I
I m e reci
Merilo
zacolo-
vanja
Čolni postavek
kr.
Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
za drugo nego za klej ; ostanki od podelovanja kaučuku in gu-taperče, in stari kosi od izdelkov iz kaučuka in gutaperče .
c) 1. Cunje in drugi ostanki za pa-pirarstvo, t. j. lanene, bombaževe, svilene in volnene cunje, tudi razinakane (trdo ali tekoče testo ali masa papirna), papirni odrezki, makulatura (popisana ali tiskana), stare mreže, stare vrvi in stari konopci ;
2. papirno testo iz drugih pod c), št. 1 ne imenovanih tvarin, šar-pije ali pukanice...............
Op o mnj a k razredu XIX.
100 k.
prosto
prosto
Z ostanki, ki v tarifi niso posebej našteti, dela se kakor sè sirovinami, iz katerih so.
Del II. Izvoz.
% 1 'J	Ime reži	Merilo zacolo- vanja	Čolni postavek		Odbijana tara v odstotkih kosmate teže
s H			gld.	kr.	
	Cunje in drugi ostanki ali odpadki za papirarstvo, t. j. lanene, bombaževe, svilene in volnene cunje, tudi razmakane (trdo ali tekoče testo ali masa papirna), papirni odrezki, makulatura (popisana ali tiskana), stare mreže, stare vrvi in stari konopci		100 k.	4		
	Vse drugo tukaj ne navedeno blago je prosto cola ali izvoznine.