Današnji materialni položaj uradništva Že večkrat sem napisal, da ne sme bitikor od oktobra na november, se bodo stroški človek ponižan na stopnjo kruhoborstva. Šeza prehrano zvišali do novembra drugega leta prav posebno velja to za učitelja, ki vzgajaza 61,2 % na 141,4 ali 41,4 % več kakor leta bodoče člane človeške družbe. Kjer je kruho-1929.—1931. (L. 1929. je znašal indeks 100 %!) borstvo, tam ni svetlega, velikega idealizma Poglejmo si sedaj ta abstraktna razglab- in ne prave resmcne vzgoje. Ce se mora uci-jjanja na praktičnem primeru! Za osnovo telj bonti za golo eksistenco, pac mma m nebom vzel stroške za prehrano tričlanske dru- more imeti tistega veselja in tiste nesebicnežine na deželi številke ki jih bom navajai, ljubezm do dela, kakor b^ jo spnco svojesem e, resničnem primeru. zvisene naloge moral lmeti. Dogodki kažejo namreč, da se bližamo Izdatki meseca septembra 1939.: še težji preizkušnji. 2e pred draginjo, ki je špecerija din 395,— nastopila, smo ugotovili, da ne dosegajo pla- raleko . 135  če eksistenčnega minimuma. Toliko manj se- meso • • • „ ^^»  daj, ko se čez noč dvigajo cene. Ako bo šlo kruh ......... 60[  tako dalje, bo uiradnik komaj zaslužil za svo- drva, premog ...... ',', 100[  jo in svoje družine prehrano. Vsi smo si sadje . . „ 30[  edini, da so se cene življenjskih potrebščin vkuhano sadje " 45*  dvignile od 1.1935. do avgusta letošnjega letajajca, maslo, smetana '.'.'.", 50,— za 30 %, od avguista do danes pa 10 %. Prav zelenjava „ 20,  nazomo potrjuje mojo trditev indeks cen, ki malenkosti ...... 39'  ga je objavil ljubljanski statistični urad v ... * reviji »Kroniki« št. 3. Po teh podatkih so se Skupaj . . . din 1020,— stroški za prehrano zvišali v zadnjih štirih mesecih sledeče: Stroški za prehrano znašajo 1020 din. In VpnmeTi Vprimerikoliko zasluži uradnik, katerega družina šte- s prejšnjim z lanskimje tri člane? Primer, ki sem ga navedel, velja indeks mesecem letom za uradnika IX. skupine, za višje skupine avgust 72 5 +32 3,1 ^om izdatek za prehrano zvišal za 100 din. september 73,5 + 1,3 —2,3 —  oktober 76,3 +3,8 +2,8 Pre- stano- november 802 +51 +72 Plača hrana vanie skupaj skupaj ostane Skupina d i n a r j e v •/• •/• din Indeksna številka za november nam kaže  dvig od 76,3 na 80,2. To pomeni, da so stro- IX. 1300 1020 300 1320 78 % 101 % — 20 ški za prehrano narasli za povprečnega Ljub- VIII. 1555 1120 400 1520 72% 98% +35 ljančana za 5,1 % od oktobra na november, VII. 1810 1220 400 1720 70 % 95 % +90 od novembra lani na november letos pa za 7,2. vi. 2150 1320 500 1820 61 % 85 % + 330 Povišanje v teku enega leta znaša torej 1,2%, v 2550 1420 500 1920 60 % 79 % + 530 povišanje v teku enega meseca pa 5,1 %! Ce _____——————— bodo cene življenjskih potrebščin rasle ka-Povprečno 1873 1220 420 1660 68 % 91 % + 193 Po teh približno Tealnih podatkih znaša prehrana povprečno 1220 din ali 68 %. Ako k hrani še prištejemo stanovanje, dobimo porazno številko 91 %. (Pripomniti moram, da sem vzel najnižje številke. Nihče ne bo namreč v mestu dobil primernega stanovanja za 300 din!) Uradnik v IX. in VIII. položajni grupi zasluži točno toliko, kolikor znaša izdatek za hrano in stanovanje. (P. s. Če od bruto plače odštejemo mesečne odtegljaje, znašajo ti približno toliko, kolikor dobi uslužbenec doklade za otroka. Odtegljaj 100 din, doklada 140 din!) Uradniškim družmam v »višjih« skupinah pa ostane povprečno 193 din. In s to vsoto naj plača članarino, nabavlja obleko, perilo. obuvalo, pohištvo, kuhinjski pribor, odrajta za luč, časopis itd., itd., itd. Ta slika nam jasno kaže, da zadostuje plača konjaj za golo življenje, ki pa za kulturnega človeka ni eksistenca. Če pride v družino še bolezen, potem se doJg ne loči od nje. Sicer pa sedaj še posojila ni dobiti! Izgleda pa, da najhujše še pride. Kako je v naši agrarni državi mogoče, da cene kmetijskih produktov tako naglo naraščajo? Saj smo druga leta prav tako živeli in je bilo vsega dovolj. Ako se sedaj nudi ugodna prilika za izvoz, se vendar ta ne more dovoliti na škodo domačih konsumentov. Narodna prehrana je prva, izvažati^ se sme le višek. Brezvestnc špekulante in dobičkarje pa je treba eksemplarično kaznovati. Toda za enkrat ni izgleda, da bi nastal zastoj ali padec cen. Potem se seveda draginja ne da drugače paralizirati kakor z izdatnim m ustrezajočim zvišanjem uradniških prejemkov. Delodajalci so že dali dober zgled s tem, da so delavstvu zvišali mezde za 10 %. Vsekakor je 10 odstotno zvišanje — spričo 30—40 % narasta draginje — premalo. Pri povišanju je treba upoštevati splošni gospodarski poipžaj in materiajni položaj uradništva. V vsakem primeru pa morajo prejemki doseči dostojni eksistenčni minimum. — a —