SLOVEJSSKI CIST __Izhaja vsak ponedeljek zjutraf Vredntšlvo: Kopitarjeva ul. šl. 6/111 Telefon šl. 3487. Interurban 3487 Kokoplsl se ne vtataio Poaamecno šl. 1 liin, mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naroč-nlna 4 Din, no dom In po "ošti doslavljen list 5 Din. Celoletna naročnina SO Din, polletna 2 i D n, četrtletna 13 Din. Inseratl po dogovoru L/prava; Kopitar§eva ulica št. to/11 Postni ček. tačun, C)uliih na 13.179 lelejon šlev. 2349 Smuške skakalne tehme v Bohinju ^^ v V kombiniranem tekmovanju fe bil prvi Smunek - CSR, v skokih pa Gutormsen Sig. - Norveška :: Rekordno število gledalcev :: Svečan banket na čast inozemskim gostom Bohinjska Bistrica, 22. febr. Na čast inozemskim gostom in zastopnikom oblasti se je snoči vršil pri Sv. Janezu svečan banket. Banketa so se udeležili: l>an, podban, divizijski poveljnik, poveljnik obmejnih čet Ojegovič; konzul CSR, ki je bil tudi povabljen, se je oprostil, ker je bil službeno zadržan. V Bohinju se nahaja tudi italijanski konzul, vendar pa ne ofieielno. Na banketu so bili še navzoči zastopniki češkoslovaške, norveške in avstrijske smučarske zveze ter upravni odlior Jugoslovanske zimskosportne zveze Na banket so bili povabljeni tudi zastopniki našega tiska in pa časnikarji iz Prage in Gradca. Navzoče je pozdravil dr. Pire. Ko je na-4dravljal zastopnikom Češkoslovaške, Norveške in Avstrije, je orkester zaigral himno teh držav. Posebno ganljiv je bil trenutek, ko je zazvenela norveška himna in je Norvežan Gutormsen pel za godbo. Ko je fant slišal tako daleč od domovine svojo državno himno, je bil tako ginjen, da so mu stopile solze v oči. Bil je to najlepši trenutek večera. Tako patriotično so vzgojeni sinovi severa. Gostje so se po vrsti zahvalili in so zastopniki češkoslovaške smučarske zveze poklonili naši zvezi krasen, tri četrt metra visok v norveškem in Avstrijce v nemškem jeziku. Med drugim je poudaril zasluge Cehov za razvoj našega smučarstva. Naši tekmovalci so startali najprej na Češkoslovaškem in so si tam pridobili prve tekmovalne rutine. Poudaril je še zasluge popularnega športnega borca in organizatorja zveze kapetana faul>erja, ki vodi smučarske tečaje naše vojske. Smu- pokal iz brušenega stekla. Oglasilo se Je več govornikov, med njimi poveljnik dravske divizije in prof. dr. Jesenko. S posebnim zanimanjem so sledili navzoči govoru dr. Jesenka, ki je orisal v kratkih besedah razvoj našega smučarstva od prvih pečetkov na Blokah do prve mednarodne tekme. V svojem govoru je pozdravil Cehoslovake v češkem, Norvežane čarstvo se sedaj povsod vpošteva in je postalo važen činitelj naše gospodarske in obrambne politike. Po končanem svečanem banketu se je razvila živahna zabava, na kateri je marljivo igral orkester Sokola I. iz Ljubljane. Drugi dnn mednarodnih tekmovanj Drugi dan mednarodnih tekmovanj je bil posvečen predvsem skakanju. Vladalo je veliko zanimanje, zakaj uprav smuški skoki so najbolj vabljive točke zimskoskortnih prireditev. Ze sam uvod k današnjemu tekmovanju je bil zelo svečan. Katehet g. Franc Bonač je imel ob 8 zjutraj sv. mašo v cerkvici sv. Janeza. Njegova pridiga je bila posvečena smučarjem. Izbrane besede znanega pridigarja so ganile vse navzoče. Cerkvica je bila prenapolnjena smučarjev. Po sv. maši pa so odšli tekmovalci kakor tudi številno občinstvo k skakalnici. Naval občinstva v hotelu pri »Sv. Janezu« je bil že včeraj velikanski. Z današnjimi vlaki pa se je pripel alo toliko izletnikov, da so bile vse vasi okoli »Sv. Janeza« popolnoma zasedene. Organizacija je bila zelo otežkoče-na v prvi vrsti radi nediscipline izletnikov, ki se niso držali navodil »Putnika« ter so vsi drli v hotel »Sv. Janez«. Skakalnica je bila svečano okrašena z zastavami tekmujočih narodov. Dopoldne so se vršili na tej skakalnici skoki v kombiniranem tekmovanju. Startati so sieeli samo oni, ki so v soboto tekmovali na 18 km. Nastopilo je 14 tekmovalcev. 7.e dopoldne so pokazali svoje znanje zlasti Cehoslovaki, ki so se odlikovali v enotnem stilu, posebno z izredno sigurnostjo. Celotna ekipa Čehoslovakov je napravila tako najlepši vtis. Zasedli so sko- raj vsa prva mesta. Vendar se je našemu prvaku Jošku Janši posrečilo, vriniti se med zmagovite Cehe na drugo mesto. Najdalje je skočil Gutormsen, in sicer je skočil 40 metrov. Vendar je radi slabega placementa pri tekmovanju na 18 km zasedel šele šesto mesto. Rezultati skokov za kombinirano tekmovanje 1. Šimunek (CSR) 651.8 točk, najdaljši skok 38 metrov; 2. Joško Janša (Ilirija) 615.7 točk, najdaljši skok 31 metrov; 3. Saistauer Jarrslav (CSR) 613.6 točk, najdaljši skok 31.5 metrov; 4. Kadavy Bogoslav (CSR) 602.6 točk, najdaljši skok 32.5 metra; 5. Neinecky Josip (CSR) 577.7 točk; 6. Gutormsen (Norveška) 566 točk, najdaljši skok 40 metrov; 7. Jakopič (Dovje-Mojslrana) 527 točk. najdaljši skok 28.5 metra; 8. šramel (SK Ljubljana) 283 točk, najdaljši skok 3-1 metrov. Pri dopoldanskem tekmovanju je bilo navzočih več kakor 1500 oseb. ki so opazovali krasne skoke. Vsi izletniki so prišli na svoj račun. Padcev je bilo zelo malo. Hanssen, zgraditelj skakalnice, si je z njo postavil lop spomenik, kakor si ga učitelj naših smučarjev ni mogel postaviti boljšega. Skakalnica je naravnost idealna. Na popoldanskem tekmovanju so gledavci videli še veliko več kakor dopoldne. Dočim so tekmovalci polagali na 1opol-danskem tekmovanju veliko več pažnj- na pravilno držo, so na popoldanskem skušali de.-eči čim večje skoke in je dal vsak vse iz. sebe. Škoda je, da se je vreme poslabšalo, kar je p:ecej pokvarilo skakalnico. Radi tejn tudi n. startna komisija dovolila skokov i. celim zaletcm. Za slavnostno razpoloženje na samem tekmovališču je skrbela godba Krekovega prosvetnega društva z Jeseni." Pod skakalnico se je zbralo popoldne rekordno Število 3000 gledavcev, ki jih je bilo seveda največ iz Ljubljane. Veliko izletnikov je bil.) tudi iz Maribora, Zagreba in Belgrada. Še več občinstva bi bilo prišlo, če nc bi vreme nagajalo. Rezultati popoldanskega tekni ivanja so 'bili: 1. Gutormsen Siginund (Norveška) 332.7 točk, skoki 41, 40 in 38 metrov; 2. Šimunek František (CSR) 326.1 točka, skoki 39.5, 37 in 37 metrov; 3. Saistauer Jaroslav (CSR) 293.5 točk, skoki 36, 35 in 30 metrov; 4. Šramel (SK Ljubljana) 279.5 točk, skoki 33.5 in 32.5 metrov; 5. Palme Franc (SK Ljubljana) 262.7 t., skoki 31, 30 in 27 metrov; 6. Weiss Josef (Avstrija) 260.9 točk, skoki 33, 32 in 31 metrov; 7. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 250.7 točk, skoki 29.5, 27.5 in 26 metiov; 8. Hennel Alfred (Avstrija) 245 točk, skoki 29.5, 27 in 25.5 metrov; 9. Kadavy (CSR) 243.2 točki, skoki 34 in 33.5 metrov; 10. \Viesel Josef (Avstrija) 241.9 točk, skoki 29.5, 29.5 in 26 metrov. Joiko Janša je zasedel 14. mewto. lmed je izredno smolo. Pri drugem skoku je (vadel in si zlomil smučko. Ravno tako je imel tudi Srn-mel padee. Izven konkurence sin siknkala s ce-lim zaletom Saistauer (c""Sll) in Gutormsen (Norveška), ki sin skočila 51 metrov, kar je do sedaj največji >»kok na tej skakalnici. Le žal, da st« oba ptullu radi mehkega snega. Ker prehaja namreč skakalnica prehitro v iztok, so skoki, daljši od 45 metrov, skoraj nemopoO.i. Jutri se vrši zadnja točka mednarodnemu tekmovanja in sicer vztrajnost ni tek nn Mlkm Zanimanje je zelo veliko, zlasti ker ni izključeno, da si pribori Janša na tej progi prvo mesto. Že danes lahko rečemo, da so naši tekmovalci častno prestali ognjeni krst mednarodnega tekmovanja na lastnih tleli. Važno je to i*>-selino rudi tega, ker se je vršilo tekmovanje v kroju, kjer se je pred desetimi leti snuičarstvo šele začelo razvijati. Dočim je pred desetimi leti dosegel Joško Pogača r državno prvenstvo s skokom 9 metrov, so naši skakalci danes dosegli skoraj 40 metrov. Ta razlika jasno doka-zrnje, da smučanje napreduje in da ni več daleč čas, ko 1h> smučanje pri nas res Ijudsk'' sjiort. Evropa protestira proti rim. procesu VanderbiSdt o Mussotinsju Pariz, 22. febr. ž. Protestu nemških, francoskih, belgijskih in angleških intelektualcev zaradi procesa proti 24 italijanskim izobražencem pred rimskim izrednim tribunalom se je pridružila sedaj tudi skupina španskih duševnih delavcev. Značilno je, da je manifest podpisal tudi Alfred Dreyfus. Antifašistična »Liberta« poroča, da so fašistične oblasti na energično zahtevo vsega civiliziranega sveta uvedle preiskavo radi samoumora dr. Umberto Ceveja. Izpuščeni so bili iz zapora Ettore Bussan, Ugo Cristofoletti in Francesco Ca-praldi. Catarina di Cao in Umberto Fagani pa sta bila izročena policiji, ki ju je konfinirala in deportirala. Potem takem se bo vršila razprava le proti 18 obtožencem. , Liberta" o goriški Zadružni zvezi Pariz, 22. febr. ž. O položaju v Julijski krajini prinaša »Libertac iintcreisantno vest: Zadnje dni so končali likvidacijo največje slovenske gospodarske zadruge v Gorici, Zadružne zveze. Upniki dobijo 40% svojih zalutev. Pred nekoliko leti so prevzeli fašisti zavod v svoje roke in ga uničili na isti način kakor nemški gospodarski zavod »Zentralknsse« v llgz.mi, pomorsko kooperativo »Garihaldic itd. Slovenec Ivan Lazar je bil te dni od sodišča v Gorici obsojen na tri leta zapora iin 20.000 lir plohe. ker je iz Jugoslavije prejel 59 raznih koledarjev in almanahov. Rom. liberaL stranka zvesta kralju Pariz, 22. febr. ž. Kakor poročajo tukajšnji listi, je ameriški časmiikar Vanderbiklt dal izjavo »Newyorik lleraldnc, v kateri priznava, da je bil za časa svojega bivainja v Italiji v prijateljskih zvezah z Mussolinijem in pri[>o-veduje sledečo anekdoto: Nekega dine se je vozil z Mussolinijem v avtomobilu, ki ga je leta sa.in šofirol. Nenadoma je avtomobil podrl neko dekletce in se jc Vanderbiklt obrnil, da hi pogledal, kaj je z njo. Tedaj pa je Musso-lini položil roko na njegovo koleno in mu dejal: »V življenju ne smemo nikdar glodati nn-zaj. Glej vedno naiprej, dragi Vande.rbildit!« S to izjavo je hotel Vanderbiklt potrditi, kar jc Butler izjavil o Mussoliniju. Skrivnosten avtomobil Pariz, 22. febr. ž. »La Liberta« poroča iz Genue, da se je pred nekoliko dnevi pojavil po glavnih ulicah skrivnosten avtomobil, iz katerega so vrgli neznanci protifašistične letake, brošure in časopise. Fašistične oblasti in milica so takoj zasledovale tajinstven avto, vendar ga niso mogle najti. Oblasti so aretirale mnogo meščanov, pri katerih so našle protifašistične letake in časopise. Dalje poroča list iz Milana, da so delavci in delavke v tovarni svile v Caciviji stopili v stavko radi znižanja mezd. Policija jc aretirala 30 stavkuiočih, večinoma žensk. Bukarešta, 22. februarja. AA. Po smrti Bratiana je imela liberalna stranka danes prvič skupščino delegatov, ki je potrdila izvolitev Duce za predsednika stranke. Po končanih formalnostih je imel Duca govor, v katerem je razložil politično stanje in program stranke. Izjavil je, da so člani liberalne stranke pripravljeni prevzeti nase odgovornost za oblast v državi in da stavljajo svoje sile državi na razpolago. Če se izkaže potreba koncentracijske vlade, je liberalna stranka pripravljena v njej sodelovati. Glede odnošajev med krono in liberalno stranko je Duca izjavil, da je stranka vdana in zvesta kralju Ka-rolu, kateremu hoče slutiti. Glede inozemskega kapitala v Romuniji je dejal, da želi stranka z inozemskim kapitalom širokega sodelovanja s potrebnimi garancijami o spoštovanju in enakopravnosti nacionalnega kapitala. Enako bo stranka podpirala vsa pleme- NAZNANILO Avtobusno podjetje KOS, Novo mesto, prične z redno vožnjo na progi Novo mesto—Krško danes, v ponedeljek, 23. t. m. 1931. Družba JURIJA" Duna.ska cesta št. 46 Telefon: 2820 Premog Drva Koks nita stremljenja za mednarodno sodelovanje v korist miru. Na glavni skupščini je bilo okrog 2000 delegatov. Delegati so vsakokrat, ko se je imenovalo ime kralja Karola, aplavdirali. Bivši minister zunanjih zadev Duca je dobil pooblastilo, izročiti kralju resolucijo z navedenimi principi. Politični krogi pripisujejo tej manifestaciji velik pomen. Krvavo zborovanie Marseille, 22. febr. A A. Na clnnnRnje zborovanje socialistične stranke so prišli tudi komunisti. Med govorom socialist lenega poslanca je prišlo do sporekanju med socialisti in komunisti. Pndlo je več revolver-skih strelov. Ranjeni sta dve oseb, med njima neki Švicar. ki je dobil nevarno rano. Policija jc kmalu napravila red, ni pa mogla prijeti krivcev. * Tatvina v v'aku Lin z, 22. febr. j. Včeraj je tukajšnja policija prejela obvestilo iz St. Valentina, da je bilo nekemu nemškemu potniku v brzovlnku Salzburg—Dunaj ukradenih dragocenosti v vrednosti 140.000 dinarjev. Med drugim mu je bila ukradena platinasta zapestnica z briljanti, trije pari uhanov s sa-firi, ovratnica z biseri in rubini in pn večja vsota denarja, lat je opravil svoje delo. ko je potnik gledal skozi oknu Kakšen je položaj v Sgtošna nezadovoljnost s programom nove vtade Pariz, 22. febr. AA. Poročajo iz Barcelone, da jc polkovnik Macia na potu v Španijo izstopil iz vlaka na postaji Empalame ter nadaljeval pot v Barcelono z avtomobilom. Spremlja ga okoli 60 drugih avtomobilov. Povsod, kjer se pojavi, ga ljudstvo objema in navdušeno pozdravlja. Madrid, 22. febr. A A. Zamora in njegovi politični prijatelji so odklonili predlog vojvode Maure preko njegovega zaprtega brata, da sc udeležijo volitev v zakonodajno telo. Madrid, 22. febr. s. Ko so se včeraj ministri vračali s seje ministrskega sveta, na kateri so sestavili program nove vlade, jih je pričakovala velika množica časnikarjev iz vseh držav sveta. Ministri admiral Aznar, Romanones, De I.a Cierva, Garcia Prieto in Bu-gallal, ki predstavljajo v tem monarhističnem prehodnem kabinetu najmarkantnejše osebnosti, so časnikarje seznanili z glavnimi potezami svojega programa. Oni hočejo — tako so dejali — garantirati svobodne provincijal-ne in državnozborske volitve, novi parlament naj bi imel značaj ustavodajne skupščine, ki bi revidirala ustavo, Kataloniji naj se v gotovih mejah dovoli avtonomija, predvsem pa hočejo sanirati pezeto. Danes imamo pred seboj že glasove vseh večjih listov, ki kažejo, da vladni program malokoga zadovoljuje. Celo desničarski listi so zelo rezervirani. »ABC« na pr. se pritožuje, da se bodo volitve v provincijalne zbore vršile pred parlamentarnimi; to da je neopravičeno zavlačevanje volitev v parlament. >Debate« je še najbolj za novo vlado in predvsem odobrava pametno revizijo ustave; obžaluje pa, da vlada ni izdelala reformnega načrta vseučilišč, ki so iz učilnic postala gnezdišča politikantstva. Kar se tiče levičarskih listov, jim cenzura brani, da bi povedali svoje mnenje. Zmerni krogi, kojih mnenje je najbolj objektivno smatrajo za veliko napako, da vlada ne misli sklicati izrednega parlamenta, ki ima po ustavi pravico, da v skupni seji poslanske zbornice in senata po lastnem usmo-trenju spremeni ustavo, v kakršnem obsegu sam heče, ampak da hoče sklicati navadno parlamentarno zasedanje, med katerim bosta obe zbornici, ločeni med seboj, vzeli v pretres nekatere izpreminjevalne predloge vlade, tičoče se ustave. Jasno je, da vlada s tem nima nobenega drugega namena, kakor da vprašanje ustavne reforme izigrava. Čudno se zdi pametnim ljudem tudi, kako moreta sedeti skupaj Romanones, voditelj li- beralne stranke, ki je prav za prav otvoril krizo vlade s tem, da je zahteval reformo ustave po angleškem vzorcu, po katerem igra kralj samo reprezentativno vlogo, in pa De La Cierva, ki je kot zagrizen konservativec avtor sedanje polovičarske rešitve tega vprašanja. Pri revotacijonarjih v „Vzorni ječi" Časnikarji so se potem podali v ulico de la Princesa, kjer se dviga rdeče poslopje jet-nišnice »Carcel Modeloe (Vzorna ječa). V čast Španije se mora reči, da je to res jetniSnica, v kateri je naravnost prijetno bivati. To je moderno poslopje, v katerem vlada vzorna čistoča. Časnikarji so najprej intervjuvali socialističnega profesorja madridske univerze Fernanda De Los Rios, ki je eden izmed sopodpisnikov proglasa od 15. decembra, s katerim se je proglasila republika, katere potem ni bilo. Profesor je dejal: ^Politična kriza Španije se je začela leta 1907, ko so se v Španiji prvič začeli organizirati delavci. V 24 letih je število organiziranih delavcev narastlo od' 20.000 na 300.000. Delavci so dali pobudo, da so se vsi proti-vladni elementi združili, da bi vrgli monarhijo leta 1923, ko se je vlada zaradi katastrofalnega poraza v Maroku nahajala v najtežavnejšem položaju. Toda krona si je pomagala s tem, da je vzpodbudila generala Primo de Rivera, da je uvedel diktaturo. Rivera je imel sicer deftre namene, je pa zanemarjal moralne faktorje, to je razpoloženje intelektualcev in delavstva, tako da leta 1929, ko se je začela tudi pri nas gospodarska kriza, nt imel nobene opore. Prišel je Berenguer, ki je obljubil vzpostavitev demokratične ustavnosti, v resnici pa je vsa vprašanja samo namenoma zavlačeval, kar je tragika vsake vlade, ki ne predstavlja volje naroda. Dones so vse liberalne sile dežele trdno združene v boju proti monarhiji.« Kakor je znano, je bil kralj Riosa pozval, naj vstopi v novo vlado, pa je ta odločno odklonil. Važne so izjave, ki jih je podal stari delavski voditelj Largo Cabntlero. Cabpllero je ena najodličneiših osebnosti socialistične stranke. Po ponesrečenem revolucionarnem poskusu decembra meseca je zbežal iz Madrida. Ko je bil že skoraj na varnem, se je vrnil in se stavil na razpolago sodišču. Seveda so ga takoj zaprli. V provizo- Španiji ? - Glasovi španskih listov rični vladi je bil določen za ministra za delo. Danes je Largo Caballero predvsem poudarjal velikanski narast socialističnega in republikanskega gibanja po deželi. Na vprašanje, zakaj je brezpogojno odklonil vstop v nameravano vlado Sancheza Guerre, je izjavil, da bi njegova stranka nikdar ne prenesla koalicije z elementi, ki pripadajo k stari gardi mo-narhlzma, kakor na pr. Romanones. Tega je pa kralj brezpogojno zahteval kot ministra v kabinetu Guerre. V tem slučaju bi množice zapustile stranko. S tem bi nastala na Španskem nevarnost radikalnega komunizma, nevarnost, ki je danes skoraj ni, ker ima socialistična stranka veliko avtoriteto. Znano je, da je bila poleg tega r/a Caballera predvsem merodajna misel, da bi levičarske stranke mogle tak kabinet braniti proti gotovim na- j padoin monarhistov mnogo uspešnejše od zunaj kakor pa iz ministrstva. Sicer pa je bil Largo Caballero eden tistih, ki so najodlcč-nejše skrbeli za mir in tako preprečili, da hi bil prijateljem nove diktature dan povod za nasilno postopanje. Časnikarji so potem šli intervjuvat Zamoro, ki je bil 15. decembra določen za predsednika provizorične republikanske vlade, ako bi se bila vstaja posrečila. Zanimivo je, da mu je oblast tistega dne, ko je bil aretiran, dovolila še eno uro svobode, da se je mogel podati s svojo rodibino k maši, ker je bila ravno nedelja. Tako so pobožni v Španiji celo najhujši republikanci! Zamora ni povedal ničesar, pač pa je bil zelo dobre volje. Sploh vlada v tej ječi velik humor. Vsi jetniki so največji optimisti in so trdno prepričani, da sedanja vlada ne bo dolgo na krmilu. Oni so mnenja, da pomeni samo odgoditev defini-tivnega padca monarhije, nikakor pa ne njene rešitve. O političnih dogodkih, ki se odigravajo v Španiji, so jetniki izredno dobro poučeni, ker imajo stalno zvezo s svojimi pristaši in tudi iz svojih jetniških celic aktivno posegajo v politiko. Zanimivo je tudi, da se v tej ječi nahaja Miguel Maura, ki je brat ministra za socialno politiko, vojvode Maura, ki se nahaja v sedanjem kabinetu. Miguel Maura, ki je bil mornariški častnik, ima celico ureieno, kakor da bi bil v svoji kabini na ladji. >Kakor vidite« je dejal, >se nam godi izvrstno. Stvari se ne morejo razvijati boljše, nego se razvijajo. Kriza poteka normalno z zgodovinsko nujnostjo. Mi samo čakamo.« P!az zasul gostilno Ženeva, 22. febr. j. V dolini Medelser v pokrajini St. Gotthard, kanton Graubiinden, se je te dni pripetila slrašna katastrofa. Utrgal se je orjaški plaz in v kraju Platta porušil gostilno »Zur Post«. Celo veliko poslopje se je pri tem porušilo in prebivalci hiše so ostali pod razvalinami. Del ruševin so do sedaj že očistili snega, o dosedanjih poročilih je katastrofa zahtevala šest človeških žrtev. Po srečnem slučaju je bila gostilna, ki je bila sicer pogosto polna turistov in smučarjev, brez gostov in sta bili v času, ko se je pripetila katastrofa, v njej samo družini lastnika in njegovega sina, skupaj 12 oseb. Ker se je nesreča pripetila nenadoma in brez kakšnih znakov bližajoče se nevarnosti, se je le polovici ljudi posrečilo, da so ubežali poginu. V naslednjem trenutku je zagrmel na poslopje plaz in velik del hiše porušil. Reševalna dela so zelo otežko-čena. 'Najprej so potegnili na svetlo trupli lastnikove žene in 6 letnega dečka. Upanje, da bodo stale štiri osebe dobili še pri življenju, se je izkazalo za preuranjeno. Vsi, med temi trije otroci, so bili mrtvi. Eden izmed ponesrečencev je kazal še nekaj znakov življenja, toda je že po kratkem času izdihnil. Razstava o napredku naše države Sarajevo, 22. febr. AA. Danes ob 11 dopoldne je bila otvorjena razstava Centralnega presbiroja pri predsedni«tvu ministrskega sveta, ki grafično prikazuje napredek naše kraljevine v prvem desetletju njenega obstoja. Razstavo jc otvoril za Centralni presbiro dr. Radovanovič v navzočnosti podbana Hasanbegovica. Podban jc imel ob tej priliki v imenu bana drinske banovine govor, v katerem jc naglasil velik napredek naše kraljevine. Ta napredek dokazuje vsem sovražnikom, da nobena sila nc more več razdružiti Jugoslavije. V imenu občine je prisostvoval otvoritvi dr. Gju-ro Kukič. Advokat Srečko Perušič je predlagal pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju in predsedniku ministrskega sveta Petru Živkoviču. Prisotni so z velikim aplavzom sprejeli ta predlog. Brzojavka Nj. Vel. kralju se glasi: O priliki otvoritve razstave Centralnega presbiroja meščani mesta Sarajeva z zadovoljstvom gledajo napredek naše države na vseh poljih, dosežen pod žczlom našega vzvišenega kralja v prvem desetletju naše mlade svobode in z vso upravičenostjo upajo, da bo dalo drugo desetletje še boljše rezultate in da bo naš narod ujedinjen v ljubezni do doma Karapjorgjcvicev pod modrim vodstvofm svojega kralja dosegel najvišjo kulturo in blagostanje. Pozdravljajo svojega kralja in vzvišeni kraljevski dmn ter mu najprisrčneje izražajo najboljše želje za njegovo srečo. Brzojavka predsedniku ministr. sveta se glasi: O priliki otvoritve razstave Centralnega presbiroja meščani mesta Sarajeva pozdravljajo prvega sodelovalen Nj. Vel. kralja in sc mu zahvaljujejo, dn jim je dal možnost, da sc objektivno prepričajo o napredku naše mlade države v prvem desetletju po osvobojenju in ujedinjen ju ter pričakujejo šc večjih rezultatov v drugem desetletju od dela vas iu vaših tovarišev za narod. Po otvoritvi so si prisotni ogledali razstavo, ki je nameščena v veliki dvorani občinskega doma. Albert Jeaa: Rešitev Paul Blancard je prišel domov deset minut prej kakor navadno, in sicer je prišej to pot domov zelo razburjen. Že na pragu ga je pozdravila skrbna 9oproga gospa Blancard z vprašanjem: »Kako, da 9i že doma? Se ti je kaj pripetilo?« Soprog je pogledal ženo s pomembnim pogledom in odvrnil: »Klotilda, danes sem rešil nekemu možu življenje!« — »Ti?« — »Da, jaz!« — »Pripoveduj!« »Silno hitro se je vse skupaj odigralo. Prekoračil sem Rue de Rivoli pri 1'lace Salnt-Jaques. Nekaj korakov pred menoj je šel visok, sivo oblečen gospo ogrožali tudi življenje kmetov. ČUDEN LOV KRAPANJSK1H RIBIČEV. Ribiči z malega otoka Krapanja, ki leži v bližini Šibenika, so le dni nal-teli na morskem dnu na okrog 20 umetniško izdelanih vaz. Vaze so še iz rimske dobe in se zdi, da so sc na tem mestu potopile z ladjo, ki jih je vozila. Do tega odkritja so prišli ribiči na zanimiv način. Ob neki priliki se j'm je mreža zataknila v nek predmet na morskem dnu. Globina morja na tem mestu jc okrog 20 m. Eden izmed ribičev jc oblekel potapljaško obleko in se spustil na morsko dno, da bi popravil mrežo. Ko sc je potapljač pojavil ra površini, jc držal v rokah staro rimsko vazo, dolgo skoro en meter. Povedal jc tudi, da leži na morskem dnu fc več takih vaz. Ribiči so nato privlekli vse na svetlo. Vaze so napravljene iz ilovice, jajčaste oblike in s šiljastim dnom. Vaze so bile polne morskih polžev in školj. Domnevajo, da se je na tem mestu nekoč potopila kakšna rimska trgovska ladja. Radi tega bodo ribiči, kakor hitro sc zboljša vreme, preiskali vse morsko dno v okolici. Velika živinorejska razstava Veliki Beekerek, 22. febr. I. Danes zjutraj je bila slovesno otvorjena velika živinorejska razstava pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra. Otvoritvi so prisostvovali kraljev odposlanec, polkovnik Milovan Dragutinovie, in zastopnik predsednikn vlade, vrhovni inšpektor Radoslav Dunjič, zastopnik kmetijskega ministra načelnik dr. Prohaska ter zastopniki banske uprave in vseli gospodarskih korporao/. Ha zidavo je otvoril predsednik razstavnega odbora Dracutin Radanov. Ob priliki otvoritve so razdelili tudi nagrade odličnim živinorejcem. Spori Bel/trati, 22. febr. A A. Nogometna tek- u nin med reprezentanco Belgrada in Zagreba je končala z rezultatom 5: I v korist Belgrada. Polčas 4 : 0. Gole zu Belgrad sta zabila Tomnševič 4 in Gjoku llnnojevič I, z« Zagreb pa Radovan Pavelič". Dunaj. 22. febr. kk. .Slavam : Nicholfnu l :0 m :0), Hafcoah :Neui»u 9: l (5: l), Vietoria XXI: Herth« 4:1 (2 s 1), Wadcer:BAC 4:1 (I : J), Admira (komb.) : DAC 13 : t (f> : 0, V reprezentančni igri jc igrala S|«irtn (Praga) •proli \VAC z 2 :2 (2 : 21. \ Milanu so jo danes vršila meddržavna tekma A\s4rijn : Italija, ki je končala z rezultatom 1:2 (t : I) za Italijo. f Ravnateljstvo Slovenske banke v Ljubljani javlja tužno vest, da jc umrl nje zvesti poduradnik, gospod Fran Spindler v soboto dne 21. februarja 1931 po kratki bolezni. Blag mu spomin! Ljubljana, 22. februarja 1931. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena mama, sestra, teta in svakinja, gospa lina Sirk roj. Podboršek vdova po mesarju in posestniku dne 22. februarja po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage, nepozabne pokojnicc se bo vršil v ponedeljek dne 23. februarja 1931 ob 4 popoldne od doma žalosti, Poljanska cesta šl. 6-1, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Ljubljana, dne 22. februarja 1931. JOSIP SIRK, sin - in vse ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni /ovor? r T jubljfini MM« Ocean bo gonil električne centrale Senzacijonalni poskusi na kubanski obali V znanstvenih in gospodarskih krogih vsega sveta je že precej časa eden najaktualnejših problemov vprašanje, kaj bo potem, ko bodo zemeljske zaloge premoga in raznih olj izčrpane. Količine premoga in olj so na našem planetu zelo omejene; če se bosta tehnika in z njo vred industrija tako silno hitro razvijali, potem bodo zemeljske zaloge v nekaj desetletjih izčrpane. Kaj bo potem? Ves znanstveni svet je mnenja, da je treba najti neko nadomestilo. Samo kakšno? Zadnjič smo opozorili naše bravce na načrt, potom katerega bi se izrabljala toplota globljih zemeljskih plasti, danes pa jih hočemo seznaniti z načrtom francoskega inženjerja Geor-gesa Claudea, ki je sicer na prvi pogled fantastičen, vendar so dosedanji praktični poskusi dokazali, da je treba z njim računati. Ze septembra meseca preteklega leta je poročal inženjer Claude, čigar ime je znano v kemiji visokih pritiskov, da mu je uspelo potopiti v morje njegovo posebno konstruirano cev, s katero naj bi se iz globine Oceana črpala hladna voda. Čemu? — Omenjeni inženjer je že več let v zalivu Matansas blizu Havanne zaposlen s konstrukcijo prve centrale za pogon »s paro Oceana«. Ta električna centrala naj bi uporabljala za pogon razliko v temperaturi tople morske vode na površini in hladne v globini. Ze 1. 1927 sta Claude in Boucherot pred Akademijo znanosti v Parizu predočila poskus z malo lavalsko turbino, ki sta jo slavila v pogon s paro, ki sta jo dobila potoni razlike v temperaturi med vodo, ki je bila segreta na 24 stopinj in navadno vodo. Turbina je delovala pod pritiskom treh stotink atmosfere. Tudi v Belgiji so nekaj pozneje napravili sli-čen poskus, ki se je popolnoma obnesel, z vodo iz reke Meuse. Leta 1929 je inženjer Claude odpotoval na znanstveno potovanje v Havanno in iskal na k albanski obali tako mesto, na katerem bi se spuščal breg strmo v morje, ker le na takem mestu bi bilo mogoče položiti cevi, s pomočjo katerih bi se črpala iz morskih globin hladna voda. Naletel pa je na velike težkoče. Moral se je naposled zadovoljiti z mestom, kjer se obala tako strmo spušča v morje, da 2000 metrov dolga cev komaj zadostuje, da je mogoče vodo črpati iz globine 600 metrov. Toda v tej globini je morska voda še prilično visoke temperature. V globini 600 metrov ima morska voda 10 stopinj Celzija. Ker pa je v onih krajih temperatura vode na površini 26 stopinj Celzija, ie na ta način dosežena razlika 16 stopinj. Ta razlika pa je pri poskusu zadostovala. Inženjer Claude je dal v Franciji napraviti 2000 metrov dolgo cev, ki so jo prepeljali na Havanno v kosih po 2?» metrov. Premer cevi je znašal 2 metra. Na licu mesta so te odseke avtogeno zvarili in jih prevlekli z leseno prevleko, da se ohrani notranja temperatura. Cev so nato na posebno konstruiranih plovkah položili na morsko površino in jo na dani znak spustili v morje. Toda narava je pokvarila račune. Nenaden veter je razburkal morje in v nekaj trenutkih je cev izpinila v morskih valovih. Niso je našli nič več. Toda Claude in oni, ki so ga finansirali, niso obupali. Ze junija preteklega leta je bil Claude zopet na Havanni. S seboj je pripeljal novo orjaško cev, ki je merila to pot v premeru samo 1.60 metra. Zopet so jo oprem-lieno s plovkami položili na morsko površino. Najprej bi moral potoniti v morje prvi del cevi. dolg 150 metrov in nato drugi del. Pod | morjem pa 'bi potapljači oba dela 7varili. — 1 Toda tudi ta poskus se je ponesrečil. Cev bi | se morala pričeti potapljati pri obali. Zgodilo j pa se je ravno nasprotno: cev se je začela po-i tapljati najprej na morju in je s svojo težo ' 100 ton vlekla vrvi. s katerimi ie bila prive- zana na obalo. Vrvi, ki so bile preračunane samo na težo 60 ton, tega niso vzdržale in cev je izginila v morju. Toda kmalu so cev rekonstruirali. To pot je potopitev cevi uspela. Potapljači so zvarili oba konca in prvič se je iz globine 600 metrov črpala morska voda. Toda požrtvovalnim delavcem se je nudilo novo razočaranje. Čeprav uči veda, da ima morska voda v globini 600 metrov temperaturo 10 stopinj Celzija, se je izkazalo, da ima ta voda 13 stopinj. Inženjer Claude se mora torej zadovoljiti z razliko 13 stopinj in kakor se zdi, bo tudi ta razlika zadostovala, ker je teoretsko ugotovljeno, da za pogon zadošča razlika 8 stopinj Celzija. Važnejše pa je zaenkrat vprašanje burje na morski površini. Tega važnega činitelja pa ni bilo mogoče vzeti v poštev pri teoretskih računih v laboratoriju. Vsekakor pa so dosedanji poskusi popolnoma zadovoljivi. Hitro je šla v tem slučaiu tehnika naprej. V dveh letih in pol je prešla preko teoretskih računov in poskusov v laboratorijih že na realne poskuse. Razlika v tem- peraturi med globokimi plastmi voda Oceana in toplih valov njegove površine bo proizvajala toliko energije, kakor ves premog in vsa olja vsega sveta. In dokler bo morje, pogonske sile ne bo zmanjkalo! Se ena o skopih Škotih Neki Škot se je peljal na vlaku. Na vsaki postaji je skočil z vagona in nekaj trenutkov pred odhodom vlaka prisopihal nazaj. Nekemu potniku se je to zdelo čudno, pa ga je pobaral, čemu dela to. Ves obupan mu je Škot odgovoril: iilil sem v mestu pri zdravniku, ki mi je dejal, da sem tako slab, da lahko vsak trenutek umrjem. Ker torej lahko umrjem že tu na vlaku, kupim sproti na vsaki postaji vozni listek do naslednje postaje ...« Širite „Slovenski list"! Odkritosrčnost. Anželj je bil tožen, da je razža-III svojega soseda. Sodnik je hotel vedeti, ali mu je rekel lažnik ali hinavec. »Oboje« je priznal odkrito. »Morda ste ga psovali celo s tatom?« »Ne, to sem mu pa pozabil povedati.« Mlada gospodinja. »Kaj si pa storil, možičekl Založil si mi nekam kuharsko knjigo in zdaj nimam pojma, kaj sem pristavila k ognju!« Zarherlin. Motečnik je prišel v prodajalno po prašek za bolhe. »Za koliko, za 30 ali za 50?« — »Kaj za 30 in 50, več kot za tisoč!« šoecerllsho m hoionllalno blago umetna gnotlia. cemeni Ud. Itd. dobavlja Gospodarska mza v Itnblianj >t»tt»»MMM»m>mm Novost! Tribnna dvo-koloa.,8achn" motorjem no se h no mofno, oh vir nizek, z močnejšo pneiimatiko, motor v sredini montiran z dvorno Jreatavo ln spojko, 1»/« K. S. Vozi >1 do 40 km na uro in porabi 1 litra goriva na 11)0 km. Dobi B e tndi nam motorček, kateri ne lahko na navadno mofno Itolo montira. Cena tirov nizka, ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških roti^kov Ljnbljana. Karlnvfckn centa stev. 4. Modroce zgornje, iz močnega blaga 240 Din Mreže otomane divane, fculie kupite najceneje pri Ignacii Narobe Ljubljana. Gosposvetska cesta št 16. pri »Levu«. ta JbJr itu^ An/trcu .2 -a C ta-5=°o »> fr .. a. . B ^ A > S (= CO . , a n — s < U . >> . B5 . O ir c-I 1 . O 2 i a g l M 1 c % s f! v W N Vf) N . > žt ■a . s N , ® c is 'S u s » ~ > . -C > -J a N N a m ~ o ■ si ,o8s »S-aSŠ 1 •S -O-a 5 a a lij S aj »m o a O e Vi > i »o _ - > ® £2 c e 5 , = 255 iSzš i Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 37 MEHI« Čital sem zelo zabavno knjigo Jean Maceja, ko me naenkrat pokliče Konzulent. »Ali se hoče gospod za hip potruditi semkaj?« je dejal precej razburjen. »Kaj pa je tacega, Konzulent?« »Pridite vendar pogledat, gospod!« Vstal sem, stopil k lečam in pogledal. Popolnoma razsvetljena od naše električne luči, je sredi vode visela črnikasta masa. Natančno sem jo motril in se trudil, da bi spoznal stvar, o kateri sem izpočetka mislil, da je kak ogromni morski se-savec. Naenkrat me je nekaj prešinilo. »Ladja!« sem vzkliknil. »Tako je,« je odgovoril Kanadec, »ladja, ki se je navpično navzdol brez pomoči potopila.« Ned Land se ni motil. Nahajali smo se nasproti ladji, ki se je bila, kakor je bilo takoj spoznati, potopila šele pred par urami. Trup ni bil skoraj nič poškodovan. Trije okrnki, visoki dva čevlja nad palubo, so pričali, da so mornarji v sili morali jambore odsekati. Ladja je bila nagnjena na levo. Žalosten prizor! Še bolj žalosten pa je bil pogled na palubo, na kateri je ležalo v vrvovju več mrličev. Naštel sem jih šest, štiri moške, od katerih je eden še stal poltonci ob krmilu, pa žensko, ki je s krčevito objetim otrokom ležala zraven odprtine, iz katere se jc bila povzpela na palubo. Bila je mlada in razločno sem razpoznal poteze njenega obličja, na katero je luč z »Nautilusa« padala naravnost. Voda je še ni bila izkazila. Dete se je je istotako krčevito držalo z ročicama okoli vratu. Obličje matrozov je bilo od smrtne groze hudo izpačeno, le sivolasi krmilar je imel mirne poteze; z roko je trdo držal krmilo, kakor da hoče še po smrti voditi trojadrnico skozi globine oceana! Kakšen prizor! Nemi smo tresočega se srca gledali ta brodolom, ki je bil pred našimi očmi upodob- ljen verneje, nego bi ga bila mogla upodobiti fotografska kamera. In že smo videli, kako so od povsod prišvigali morski somi, kojih oči so se svetlikale od požrešnosti. Ko je »Nautilus« obplul potopljeno ladjo, sem na njenem zadnjem delu bral napis: Florida, Sunderland. Devetnajsto poglavje. Wanikoro. Ta strašni prizor je bil samo uvod k celi vrsti drugih, ki jih je odslej »Nautilus« na svoji poti sre-čaval. Odkar je krmaril po vodah, po katerih se vrši živahnejši promet nego tam, kjer smo se bili mudili dozdaj, smo često zagledali trupe ladij, ki so pod morjem gnile, v večjih globinah pa smo na dnu uzrli topove, kroglje, sidra, verige in tisoč drugih železnih predmetov, ki jih je jedla rja. »Nautilus« pa je nevzdržno plul dalje, tako da smo že 11. decembra zagledali arhipelag Tuamotu, Bougainvilles in Po-motu-otokov, ki ga imenujejo tudi »Nevarni arhipelag«, kateri se razteza v smeri vzhod-jugo-vzhod na zapad-severo-zapad 500 milj daleko in široko, in sicer med 13° 30' in 23° 50' južne širine ter 125° 30' in 151° 30' zapadne dolžine, počenši z otokom Ducie do otoka Lazarev. Ta arhipelag pokriva površino 370 kvadratnih milj in šteje 60 otočij, med katerimi je najbolj zanimiva skupina Gambier, ki je že zgodaj prišla pod francosko varuštvo, dočim danes Franciji pripada ves arhipelag izvzemši otočič Pitcairn, ki je pod britansko krono. Vsi ti otoki so zgrajeni iz apna, ki ga izločajo madrepore, katere počasi in vztrajno brez prestanka na ta način gradijo orjaška koraljišča, ki segajo včasih do 1000 metrov globoko. Na apnenik teh koraljišč učinkujejo magnezijeve morske soli ter ga izpreminjajo v dolomit. Tako madrepore vežejo med seboj otok z otokom, tako da bo enkrat iz arhipelaga, ki se bo združil po koraljiščih še z drugimi, nastala nova, šesta celina sveta od Novega Zelanda in Kaledonije do Markezaš-otokov. Ko sem nekega dne kapitanu Nemu razvijal to teorijo nastajanja novih delov sveta, mi je odgovoril: »Svet ne potrebuje novih delov, ampak novih ljudi!« Radi raznih naključij med vožnjo je »Nautilus« zapeljal naravnost na otok Clermont-Tonnerre, najzanimivejši otok tega arhipelaga, ki ga je leta 1822. odkril kapitan Bell na parniku »Minerva«. Zdaj sem mogel pod morjem natančno spoznati proces, po katerem so ti otoki sredi oceana nastali. Madrepore, ki jih ne smemo zamenjati z navadnimi koralami, imajo tkanino, ki je obdana z apnenastim ogrodjem, kojega različna struktura je pomagala slovitemu naravoslovcu Milne-Edwardsu, da je mogel madrepore razdeliti v 5 razredov) Živalice same poznamo malo in zato vrste določujemo po obliki koraljnikov, ki jih tvorijo, živeče v družinah na dnu svojega apnenastega oklepa. Iz teh koraljnikov, ki čudovito hitro rastejo, gradijo skale, čeri, otočiče in otoke. Ponekod tvorijo koraljniki obroč, ki oklepa laguno ali malo jezero, ki je v zvezi z morjem po predorih. Drugod tvorijo nakopom podobne, daleč raztezajoče se vzvišine kakor na primer ob obali Nove Kaledonije. Otoka Reunion in Mauritius pa nam kažeta nazobčane visoke sive čeri, ki se globoko dvigajo iz oceana. Ko smo le par vozlov oddaljeni pluli ob strmi obali otoka Clermont-Tonnerre, sem občudoval orjaško gradnjo, ki so jo bili izvršili mikroskopično majhni delavci. Te stene so bile vseskozi delo onih vrst madrepor, ki jih zaznamujemo z imenom mille-porid, astrej, poritov in meandrin. Te madrepore živijo le v morjih, ki imajo vsaj 20" C povprečne topline. Tu se nastanijo ob obrežju ali na podmorskih planotah in grebenih, ki ne ležijo globlje kot 40 m ter rastejo zelo hitro. V Perzijskem zalivu utopljeno ladjo je pokrivala čez 20 mesecev 6 decimetrov de-, bela skorja iz koralnikov. Ako se morsko dno udira, madreporski koraljniki spodaj v mrzlejši vodi pogi-bajo, zgoraj pa rastejo dalje ter tako ustvarjajo orjaška koraljišča. Tako se glasi Darwinova teorija nastanka atollov, kakor se koraljišča imenujejo, in ta teorija se tudi potrjuje. Nekateri pa menijo, da madrepore začno graditi in skladati svoje apnenaste gradbe na vrhih podmorskih gora ali vulkanov. Naj bo kakoržekoli, jaz sem mogel zdaj opazovati te čudovite stene čisto od blizu, globinomer pa je kazal nad 300 metrov globine in naše električne žarnice so metale šope svetlobe na lesketajoči se apnenec.