m	k
j
•v
narodne
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2
gold., za
po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.
četrt leta 1 gold.; pošiljane
^mmmmmm

Ijubljani v sredo 27. novembra 1878.
Obseg: Prenaredba zemljiškega davka in pa Štajarski c. k. vladni glavar baron Kübeck
rejca Lovro Pintarja.. Mnogovrstne novice.
Pooljena pšenica
nova goljufija!
Spomini na izvrstnega sadje Poročilo o dr. Jan. Bleiweisovi sedemdesetletnici
Dopisi.
Novičar.
Zahvala.
O svojem 70. rojstnem godu doživel sem radosti, koje bi se nikdar ne bil nadejal. Prijatelji od blizu in iz daleka, iz slovanskih in nemških pokrajin, združeni in posamni, zastopniki društev, zavodov, mest, sel itd. donesli so mi mnogobrojnih dokazov svoje ljubezni in naklonjenosti ustmeno in pismeno , in došlo mi e toliko častnih listin, pa tudi dragocenih umotvorov in krasnih tvorin iz ženskih rok, da ne vzmagam besedi, s kojimi bi izrazil občutke svojega globoko ginjenega srca.
Sam dobro vem in se radujem temu, da vsa ta odlikovanja ne veljajo tolikanj meni, posamezniku, marveč dobri in vzvišeni stvari, koji služim doslej 36 let; a zarad tega mi dolžnost srčne zahvale nikakor ni manjša.
Tolikega veselja ves presunjen morem javno svojim prijateljem, vsem skupaj in vsakemu posebej , le s slabimi besedami objaviti svojo najtoplejšo zahvalo za tolika preljubeznjiva čestitanja z najiskrenejŠo željo: naj Bog vsemogočni milostivo izvrši vsa vsa voščila, koja so bila tako toplo naglaŠana o nepozbljivih dneh 17. 18. 19. novembra t. 1# od predragih mi prijateljev!
V Ljubljani dne 26. novembra 1878.
1	Pr. Jan. lllelweis.
Prenaredba zemljiškega davka, katera ima iznova v državnem zboru v obravnavo priti, in o kateri smo v „Novicah" že večkrat govorili, dela po pravici posebno manjšim posestnikom velik strah, da ne bi po novi postavi prišli iz dežja pod kap. Zato ni čuda, da se iz mnogih dežel Avstrijskih glasijo protesti zoper to postavo, po kateri se imajo zemljiški davki, katerih kmetovalci že dandanes skoro prenašati ne morejo, še povekšati, Med druzimi izjavami je znamenito še posebno tisto pismo, ki so ga kmetovalci iz okolice Gra-ške poslali baronu Kübecku, katerega so si za državnega poslanca izbrali. Naj iz tega pisma po časniku Koroške družbe kmetijske tudi našim bralcem priobčimo važnejše točke, katere sevtako-le glasijo:
„Po vseh kmetskih občinah Štajarskega in reči amemo, da po vsej Avstriji je velika pozornost zdaj
obrnena na postavo, po kateri se ima prenarediti zemljiški (gruntni) davek. Velik je strah pred to postavo,, a ni prazen ta strah zato, ker je vlada, česar nismo pričakovali , načrt te postave zopet predložila državnemu zboru. Pravica lastne vcenitve, ta vsem posestnikom všečna pravica, se ima po tej novi postavi vreči v koš, in določba vrednosti posestev se ima prepustiti samim priprostim uradnikom, a še cel6 ne uradnikom, ampak malovednim dninarjem (simplen Diurnisten), ki so od danes do jutri v službi. Res, da nova postava določuje, da posamesni zaupni možje vsake občine imajo nadzorovati delo uradnikov, al kdo bode hotel na-se vzeti ta nevarni in odgovorni posel, ker bodo imeli tako malo vmes govoriti, da nikakor ne bodo mogli zaupanju svojih soobčanov vstreči. In kaj vse hoče biti z vcenit-vami, ki so že dozdaj izvršene? Mar imajo te vcenitve v res smešni visokosti biti podlaga prihodnosti? To bila bi kmetijstvu velika nesreča.
Na kratko rečeno: kamor koli pogledamo, zagledamo strah pred novo postavo, da bode kmetijstvu hud udarec prizadela. Vlada, ko je snovala to postavo, pač ni mislila na posledice, ki jih bode imela. Zaupljivo
pričakujemo tedaj od državnih poslancev
)
da
si
bodo
stanovitna v svojem zaplodenji in naj
so
vestno in temeljito pred oči postavili žalostne posledice zaznamovanji plemen jablan.
vodilo pri
nameravane postave
9
ki ne bodo samo na veliko kvar
Pohotna prst, topli kraj in presajevanje v bolje ob-
kmetijstvu, temuČ tudi podkopale zaupanje do državnega	delano zemljo pospešuje rast drevesa in njegovega sadja,
zbora. Zvesti prijatelji ustave in napredka, pričaku-	Vendar vsa jabianova plemena cvetč v brstji na pet pre-
jemo okoličani mesta Gradeča zato od ces. namestnika,	dalov ; plodnica ima pet lasic in dvajset prašnikov,
ki naš okraj zastopa v Dunajskem zboru, da bode	ozaljšana je s peterimi cvetkami, krepko svoj glas povzdignil zoper to postavo , da nas
obvaruje krivičnih novih bremen. Na dan volitve nam ali vnanje
Vsako sadno pleme ima pa znamenje, ali notranje
je gospod ces. namestnik slovesno in odkritosrčno ob-
ljubil, da bode nas varoval silnih davkov
in še
kmetijstvo novih bremen.
Se
posebno
Sadno pleme poznati že po drevesu, je v sadjereji posebno potrebno; v Pintarjevem zapisniku pod štev.
po tej slovesni obljubi je jablana „Princnik", po domače ,,pucman
a
y
zaznamo-
>
smo gospoda ces. namestnika izvolili za državnega po-	vana tako-le: Lastnosti drevesa. To drevo ni nevšečno
slanca. Prepričani smo po takem, da bode mož beseda."	kar se zemlje tiče, v mladosti hitro pahla in raste: ko
Tako se glasi pismo baron Kübekovih volilcev.	doraste, ima lepo ne pregosto košato krono, njene veje
Cesarski uradniki pridejo v takih zadevah v hude	nekoliko k tlam vise, ter prav kmalu in obilno rodi.
stiske
otioac, kajti ijuv^uia ^uopuuaijumc% ou uo ua otumm , tu uuuiGtuc iuirtumc au	LUžtlu üUOLuaic , tvcto uuiuu lu
tu gre za to, ali uradnik kot državni poslanec spolnuje v cvetu ni kaj občutljivo. Njegova domačija so severni
dvema gospodarjema se ne d& služiti"
in
Enoletne mladike so ie malo kosmate
cvete pozno in
želje svojih volilcev ali pa voljo više vlade, ki mu kruh daje.
Videli bomo zdaj, kako bode baron Kübeck iz polnoval voliicem njegovim dano obljubo.
kraji. Ker je sin mrzlega kraja, zato je up*ti, da se bo tudi na Slovenskem in sploh na jugu dobro obnašal.
Pod štev. 8 je ,,virginski rožman" tako-le opisan Drevo lepo po konci raste, dela visoko krono, ter kmalu in obilo rodi. Njegove enoletne mladike so dolge in debele, malo kosmate pa z belo kožico preoblečene ter krog in krog z redkimi, precej velikimi, belorujavimi
Spomini na izvrstnega sadjerejca Lovro
Pintarja.
Lovro Pintar je o svojem času kot kaplan v nozeleno, popki so majhni, kosmati.
pikami obdane. Perje je, posebno na konci enoletnih mladik nenavadno veliko, jajčasto, spodaj volnato, tem-
)
Pod št. 10 je ,,rudeči poletni kalvilar" , po domače
Preddvoru na Gorenjskem iz gozdne celine ogradil sad-jerejsko drevesnico. Tukaj je bila mlademu kaplanu „Poletni robač", popisan: Drevo raste srednje hitro, ne
šola, da se v tihem samotnem zavetji uči duhovskih postane veliko in veje njegove proti tlam vise; pozna
se lahko po dolgem in širokem perji. Enoletne mladike
vednosti in premišljuje Božje stvarjenje
Iz gozdnega divjaka zarediti žlahno sadno drevo, so rujavo-rudeče, na zgornji strani volnate lepo pikaste;
njemu lepo rast dati in ogledovati rastlike, listje; cvetje popki so majhni, sede na precej dolgih puckih itd.
Pintar je pri popisovanji sadnih dreves gledal na
ali je drevesce visokorastno ali pritlično,
duhati in okušati sadje: to je prava sadjerejska šola. Iz takih skušinj sostaviti umnim slovenskim kmetoval- to,
cem novo učno knjigo o sadjereji, je bil namen živemu dočaka starih let ali ne, v kakošni prsti, podnebji se
drevo
Pintar ju,
bolezen je bila nevoščljiva nam in

Popis
dobro ponaša; kakošno je listje na sadnih vejah, kakošno
mnogovrstnih sadnih plemen" je v Pintarjevi na vse ve- je brstno oko na mladiki, ali ima cvetje kako posebno trove razneseni zapuščini zaznamovan le v kratkem, znamenitost; je li rast hitra, počasna, kakošna je po-
UÜVO I ft£iliCÖCUI ^ajJU&UlUl ZittVauailiU V au IC V CWI «attVCUJ, fluamguiiuov , jo u j«oi i J i L i ck ,	,
površnem načrtu, iz katerega naj bode tukaj posneto doba vrha: kakošne so mladike, in kako barvane
)
voi
sledeče.
nate ali pikaste; je
cvetje zgodno
a
pozno
?
Je
vsega
Lep sadni vrt ozaljša hišo in ves okraj, zato je cvetlica široka ali drobna in kako je barvana itd.
Sadnemu drevesu gotovo lastno znamenje dati
poštovanja vreden gospodar, ki sadno drevje
f
za
zasaja, pa še posebno priljubljena je mati, katera otro- hteva pa pri toliko mnogovrstnih sortah že precejšnje kom in družini podeli pri južini v poboljšek še okusno sadjerejske učenosti; v Pintarjevem sadnem zapis-medno sadje. Sadjereja je lepota in dobiček; veselo je niku je vsako pleme obširno opisano
videti, kako kmetje iščejo lepih sadnih dreves pri go-
sposkih vrtnarjih ter za mlado žlahno drevce plačajo okusu
Navadnim sadjerejcem pa vstrezajo že lastnosti pc
radi petico in še več ; zraven pa tudi vprašajo je ime tej jablani, tej hruški, češnji, slivi itd.
t
kako
kisle
sadnega in rezne.
mesa
j
tako so jablane medenke, siadke
f
Da bi sadno drevje imelo učena imena
>
Je
Pintar
Ali vsem sadnim plemenom in njihovim vrstam ogradil na lepem odprtem gorenskem polji — na Brez-
pridevati svojelastno ime je pri toliki množici
sadja
niči
obširen prostor za drevesnico; tukaj je lastno
prva lastnost mora zmirom ročno zasajal in požlahnoval sadno drevj
j es trudno in težavno ,
biti to,/ vsaki dobro vredjeni drevesnici. Pintar si ]6 ZEL	P intarjeve drevesnice zapisnik o jablanah se
imenik sadnega drevja veliko prizadeval v Preddvoru,	pričenja 17. decembra 1870. leta. Sadno drevje je vvr-
Zalemlogu in na Breznici. Imenitni sadjerejci: Bieden-	steno po dobroti in je zaznamovano z dvema ali tremi
t
ld
)
so mu učitelji.
Jahn, Lukas, Fiotow, posebno Diel
bili
zvezdami.
Pintar je vedel, da vsa jabianova plemena razrastla
Prvo številko ima ,,debeli Kaseljski kosm Kakor kosmač je to jabelko precej debelo
j
lepo,
so iz rodu „Pomaceae"; to drevo je v mrzlih krajih še okroglo pa ploščasto. Najširje je v sredi. Obe polovici
divjak. Naša lesnika (Pyrus Malus sylvestris) je jab-	se enako krivite, ste gladki in le na posebno deoelih
lanovega rodu in je že dvojne vrste: eno kosmatega,	jabelkih so včasih tu ali tam majčkini robčeki. Muha
drugo pa gladkega listja. Drevo je trsasto, veje so tr-	tega jabelka je majhno zaprta, ima dolga in špičasta
naste, brstje je na gostem in sadje kislookusno. Para-	peresa, ter sedi v globoki in prostorni, z drobnimi robci
dižna jablana (P.M. paradisiaca) je grm, ni trnast, rodi obdani jamici. Po robu jamice se vidijo večkrat tudi
Mri * da
sladko, ^zgodno, okroglasto sadje in se razrašča iz ko- majhni robci. Posebno znamenje tega kosmača je
-------i	J	v^.^oi^ »««j^	--	— J~—------
renin. St. Janževa jablana (Douein, P. M. praecox) je je njegov recelj
f
i
2
palca dolg, tenak, lesen in ru-
že drevesna in rodi svitlo, rudečkasto sadje.
javkast, ter da tiči v globoki rujnati jamici, katera je
Tukajšnja trojna jabianova plemena so prvotna, včasih posebno pri prav debelih jabelkih zavoljo de
f
bele bunke, ki v njej leži, nekoliko vtisnjena. Koža je gladka, svitla, in se, kakor mastna ošlata. Dokler je sad na drevesu, mu je poglavitna barva zelenoru-mena, pozneje pa postane prav lepo rumena. SolnČna stran tega sadü je polna lepih živo-rudečib, kratko-pretrganih pis; vendar te pise precej v jeseni niso tako živo-rudece, ampak postanejo take še le, kedar se sad popolnoma vleži. Ta kosmac ima na svojem životu tudi majhne pikice in pa nekoliko rujnatih lisic. Meso je rumenkasto-belo, drobno, zrnato, sočno, dišeče sladkega vinskega duha in prav trdo, dokler sad ni popolnoma vležen. Vleži se okolo velike moči ali pa o Trojacih in čaka včasih do velikega ali celö do malega Šmarna. Rabi se posebno za na mizo; ako pa kdo hoče iz njega delati mošt, je tudi posebno dober. Ako se pa iz velikih Kaseljskih kosmačev dela mošt, se mora ta pozno zreli sad nekoliko tednov na kupu mediti, in kedar si jih že za mošt otolkel, pusti ^stolčeno mešto še 12 do 24 ležati, predno jo prešaš. Ce tako delaš, dobiš posebno dobro blago. Kakošno je drevo? utegne me kak sadjerejec vprašati. Drevo v svoji mladosti prav veselo raste, pa vendar ne zraste prav veliko, ker ga njegova prevelika rodovitnost v rasti zadržuje; raste prav rado še celö v bolj mrzlih krajih in legah, je posebno trdno, cvetu ne škoduje vsaka sapica, jeseni se tp sad ne dä vživati in se trdno vej drži. Ta jablana je vredna, da se je prav prav mnogo zasadi in to tudi ob cestah in potih.
Drugo številko ima „beli Rožmarine c" (Melo di Rosmarino) s tremi zvezdami. Prava domačija tega imenitnega sadü so Tirole in posebno Bočen; Angleži in Amerikanci tega jabelka še ne poznajo, na Slovenskem pa je že precej znan in se prav dobro obnaša, ter se lahko prodä.
Številko tri nosijo „Lujkovci" pa le z dvema zvezdama zaznamovani. Rabijo se za na mizo, posebno dobri pa so za mošt, za sušilo in za čežano, zato se na trgu lahko spečajo.
To jabelko je na Virtemberškem v Nemčiji domd. Ondi ga že od nekdaj prav radi sade in trdijo, da nobeno drugo jabelko toliko ne nese kakor to, Lujkovci so prav trdna zdrava in siino velika drevesa, ter tako rodovitna, da večkrat eno samo drevo rodi po 20—30 centov jabelk. To pozno cveteče drevo rodi tudi še obilo v bolj visokih in mrziih krajih, pa tudi v niža-vah, kjer se druga sadna drevesa le slabo obnašajo. Lujkovci pa imajo tudi še to posebnost, da se sami pomlajujejo, ker na njih vejah rastejo mladike kar naravnost pokonci, goste njegovo krono in namestujejo odpadle veje. Zategadel postanejo ta drevesa tudi silno košata in stara. Lujkovci se štejejo tudi med tista sadna drevesa , katera se dado koristno tudi ob cestah in potih in na pašnike saditi. Kolikor je meni znano, na Slovenskem to jabelko do zdaj še ni kaj znano. Jaz sem £lobil leta 1868. cepičev iz Klosterneuburga nad Duna;em ter ga priporočam, opiraje se na skušnje tako veljarr-fr sadjerejcev tudi Slovencem.
» J ^
„Gr a fenštajner" je v tej vrsti četrti in ima tri
zvezde. Ta jablana se dobro obnaša tam , kjer pride v pohotno zemljo in ima zavoljo debelega sadu nekoliko varstva proti močnim vetrovom , tudi rada rodi še celö v slabih letih. To jabelko je ob enem poletinski, jesenski in zimski sad. Da bi G r a fe n s t a j n a r j a sadili ob cestah in potib, ne kaže, ker se precej z drevesa lahko jč.
Peto številko nosi „Karmeliški kosmač" in ima tudi tri zvezde.
Tako so uvrsteni po številkah: 6. ,,Pri n eni k", po domače pucman s tremi zvezdami,
7. „beli zimski kalvilar" s tremi zvezdami; — vitez Gutmansthal, grajščak v Boštanju na Dolen-skem ima to pleme. Kar okus zadeva, je ta sad prvi med vsemi jabelki.
8. je „Virgin ski roži čar", rož m an, kateri ima dve zvezdi, po Lukasu pa zasluži ekoro tri zvezde. Diel ga uvrstuje v 2. pleme in v prvi razred. To jabelko je za vsako rabo. Lahko se daje surovo na mizo, posebno rade ga imajo kuharice, tudi na trgu se lahko spečd. Je poletno jabelko in zgodaj zreli sad se precej dolgo dobro ohrani in njegov okus je Grafenstajnarju podoben. Sadjerejci mislijo , da se je to jabelko zare-dilo iz peške belega poletnega k al vil ar j a.
Stev. 9. ima „Beli Astrakanec" z dvema zvezdama. To jabelko je za vsako domačo rabo, pa se tudi na trgu lahko spečd, ker je zgodno, kedar se sad odtrga, ne sme biti prezrel. Njegova prva domačija je južna Rusija; pozneje se je po severnih krajih zapiodil in poletnik postal. V preddvorski fari na Turnu je znano njegovo drevo, ki je leto za letom tako polno,
da vse visi. Cepiči se dobč pri gospodu Janku Urban-čiču na Turnu na Gorenskem.
V 10. štev. je „rudeči pole t ni kal vil ar", po domače ,,poletni robač" z dvema zvezdama. To jabelko je na Slovenskem in zlasti na Kranjskem povsod razširjeno, in skoraj vsako leto rodi. Zastran svoje majhne postave je posebno pripraven za pritlikovce in kordone , kateri pa morajo na jabelčne divjake cepljeni biti, na janeževcu bi preslabo rastli. Nemški sadjerejec Oberdik misli, da je Dielov „rother Sommer-Calville", „rother Herbststrichapfel", „rother Sommerstrichapfel'' in pa „Veilchenapfel" vse eno in isto pleme. V Ljubljanski razstavi leta 1847. so dali rudečemu poletnemu kalvilarju dve zvezdi. Cepiči se dobe tudi na Jeku-Ijevem vrtu Preddvorom in v drevesnici Petra Pin-tar j a pri sv. Tomažu v Selški fari, kjer se mnogovrstnega sadja nahaja.
„Bojkovci" so iz 12. št., zaslužijo dve zvezdi, pa še skoro tri. Priporočajo se Bojkovci še bolj mrzlim krajem. To jabelko še ni znano na Slovenskem in sploh na Slavjanskem jugu , ker ima pa mnogo dobrih lastnosti, je upati, da se bo tudi v naših krajih dobro obneslo. Toraj ga poskusimo. Na Breznici Bojkovci že rastejo.
Stev. 13. nosi „rudeč i j esenski kalvilar" in je zaznamovan z dvema zvezdama. Je že star sad, že stara Francoska sadjerejca Merlet in Quintin je ga poznata. Ljubljanska razstava mu je dala 1. 1847. dve zvezdi. Tudi nemški sadjerejski shodi ga hvalijo in sadjerejec Flotow ga priporoča za ograjene vrte in ne premrzle kraje pa premokro podnebje. Pri nas na Gorenjskem se sem ter tje nahaja in rad rodi na naših dobroprstnih če tudi ne zaprtih vrtib. Cepovi se dobe na Breznici. Ima to pleme tudi Zadušek v Tujnicah.
Stev. 18 Diel 2. nosi „Ž ar je vec" (rother Quar-randon) z dvema zvezdama. Ta rudeči kvarando-nec je eno najbolj zgodnjih jabelk, je domd v Devon-širu na Angleškem. Nemci ga že poznajo. Na Slovenskem je menda še komaj kaj znan, ako ga nima naš vrli sadjerejec dr. Matevž Godec, kateri ga je enkrat iskal pri meni, ker se pa mnogo njegovih lastnosti, posebno pa zgodnost, rodovitnost in prijeten okus močno hvalijo, poskusimo ga še na našem slavjanskem
Stev. 19. je za „beli zimski tofelj" z dvema zvezdama, po Dielu iz 7. vrste odločena. „Beli zimski tofelj" se šteje med tista stara jabelčna plemena, o katerih ni nikomur znano, kdaj da so se pričela. Povsod je znan in visoko čislan. Po Pintarjevih skušnjah ga
ni saditi v prepusto zemljo. Ta sad posebno radi imajo
#
v kuhinjah, daje pa tudi posebno dober most. Na Ljubljanski razstavi so mu dali dve zvezdi.
„Hvaležnost do skušenega voditelja in neprestrase-
----------- — ----- -----------------nega boritelja narodnih pravic rodila je misel, sedem-
Štev. 20 kaže „rudeči zimski golo bi čar", desetletni rojstni dan dr. Bieiweisa slovesno obhajati
Tako je vsako sadno pleme številjeno. Na Breznici v ter mu pri tej priliki pokazati, kako ljubljen in spošto Pintarjevi drevesnici mora biti mnogovrstnih sadnih pie- van da je pri narodu slovenskem, katerega je vsestran
men
katera so se že vdomačile in od tukaj razdelila	sko navduševal in kateremu je branil najdražje svetinje
po vsem Slovenskem. Oskrbniki te sadne šole zdaj lahko	njegove. Osnoval se je poseben odbor, ki je to reč
nadaljujejo zanimiv zapisnik, in tako postavijo spominek	vzel v roke in vse za to potrebno vravnal. Slovesnost
«i An v^ n w> li n n rl i nttm nn rpnan T . A tt r r\ Pir» f n tnn	"1 i	Rh A lr\ «it r\ /V 1 ^ /J /\ rv X	« r« i M I /J «t X • ^ M • n ^ ^ I ^v
učenemu sadjerejcu gosp. Lovro Pintarju.
a n.
Pooljena pšenica
nova goljufija!
Dandanes si prizadevajo brezvestni špekulanti slabo blago na videz narediti dobro. Tako tudi so začeli žito, posebno pa pšenico pooljevati, da potem postanejo zrna lepo gladka, pa tudi nekoliko boij težka
kajti čem težje je in več vaga žito , tem večo vrednost
ima.

naši
))
Ce kdo tako pšenico kupi, se gotovo okupi. Kako pa z oljem mešajo pšenico?" bodo vprašali
bralci.
Takole: ali lopate z oljem večkrat namažejo
ali
pa
in s takimi lopatami pšenico dobro premečejo , pšenico na kupih z oljem poškropijo in potem premečejo. Zato jemljejo cenejše ogršično olje ,
in sicer
na 100 kil pšenice 1 2 ali 1 kilo
Pooljena pšenica postane lepo gladka; gladkoba
olja.
zrn
stori
>
a v¥	kj m * v vw	^ v^ m v w v/	a.	w	a t i \J% v« ^	^ 4. V4» Vi 4JI v tf
da v 1 mernik več takih zrn gre in potem
7
da
na videz več vaga.
Preiskave pa so razodele
jene pšenice okoli 75 kil vaga, tedaj po olji za 3 kile
težja postane. To gotovo dela razloček med uno iu to
hektoliter nepool-
pšenico. Taka pooljena pšenica je tedaj za 10 do 12
odstotkov na videz bolja, in prodajalec je po taki goljufiji na dobičku.
Vedeti pa se mora, da se taka pšenica težje po-
melje v moko, da se taka moka ne ohrani dobro in
za
peko
slabeja, zato
ker olje rado žaltovo postane
žaltovem olji pa se spridi tudi moka.
Znanstvo daje pa kupcem pripomočke na roko, kako se da taka goljufna pšenica spoznavati. En tak
pripomoček, ki ni težak za nobenega, je ta le: Vzame naj se čeden kozarec destilirane vode, katera se dober kup v lekarni dobi
in
v to vodo naj se nekoliko v prah zmlete kafre potrese. Ti kaferni drobci deloma iz-
se raztopijo v vodi, na kateri se
več
puhtijo, deloma pa
časa živahno vrtijo. Ko se ta prikazen vidi, naj se nekoliko zrn take pšenice, katero preiskovati hočemo, vrže
v kozarec. Ce vrtenje kafrinih drobcev kmalu poneha in se prah teh drobcev sprime tako, da mirno na vodi
~ pa pše-
Ce
plava, je to znamenje p o olj ene pšenice rilca ni pooljena bila, se vrti kaferni prah na vodi ne-
prenehoma.
zaanja goljufne pšenice
To sredstvo nas gotovo pelje do spo-
Po časniku „die Sudeten".
Domače stvari.
Poročilo o dr. Jan. Bleiweisovi sedemdeset
letnici.
Da tudi našim bralcem ne odtegnemo znanja
)
kaj
se je godilo 17., 18. in 19. dne 701etnice gosp. dr. J.
Bleiweisu na čast, naj jim to poročilo prepišemo iz ..Slovenca".
*
Mnogo jablan, v tem Članku zaznamovanih, se menda
je imela biti bolj domača
>
in živi
duši se ni sanjalo, da
se bode ona tako mogočno razširila, da bode vnela srca tudi druzih sočutnih in sobratnih narodov slovanskih. Ta sedemdesetletnica pa je pokazala, da se nekdaj tako redka edinost in vzajemnost med Slovenci čedalje bolj vtrjuje in Čedalje lepše razširja, da vsled tega Slovani Avstrijski postajajo čedalje važnejši faktor, katerega državniki ne morejo in ne smejo več prezirati, in da bodo že skoraj dospeli do tiste važnosti v državnoprav-nem življenji, katero po svojem Številu in po svoji kreposti tudi zaslužijo. Ne samo, da so se te slovesnosti v obilnem številu vdeležili Slovenci iz Kranjske , Stajar-ske, Goriške, iz Trsta in Primorja, prišlo je zlasti veliko deputacij in vdeiežoikov iz Hrvatske, Dalmacije, Bolgarije in Istre, kakor tudi iz Beča, telegrafični po-
zdravi pa so dohajali iz raznih dežel Avstrijskih, iz Bosne in ceI6 iz mogočne države Ruske.
Uže v nedeljo 17. t. m. so gosp. jubilaru čestitale sledeče deputacije: deputacija mestnega odbora pod vodstvom g03p. župana, — deputacija od centralnega odbora družbe kmetijske pod vodstvom gosp. predsednika
barona Wurzbacba
deputacija gospodov bogoslovcev pod vodstvom gosp. dr. Cebašeka, vodje semenišča; deželni glavar gosp. vitez dr. Kaltenegger pa z izročilom adrese deželnega odbora.
Pričela se je javna slavnost zvečer 18. t. m. z ba
kljado ljani
j
ki je bila tako sijajna, da kaj enacega v Ljub-
še ni
bilo
>
kajti bakelj
niso
nesli
najeti
ljudje
f
ampak odlični gospodje; vdeležila so seje vsa narodna društva Ljubljanska, tudi požarna straža in veterani, deputacije iz vseh krajev, in vsa Ljubljana tako, da je bilo
bakelj okoli 300, lampijonov okoli 100, ljudstva pa gotovo čez 16.000 na nogah. Celi čas od čitalnice do Biei-weisove hiše in zopet nazaj v čitalnico grmeli so živahni živio-klici. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Rokodelsko društvo je bilo prišlo z zastavo. Iz dežele se je med slovesni obhod postavila Bizoviška Čitalnica s svojo lepo zastavo. Siškarji so moško stopali in popevali med potom, oni vnemal.
Po
so bili pravi slovensk ogenj, ki je vse druga
ak jadi so se vdeležniki aošli v čitalnici
j
kjer
so bili vsi prostori napolnjeni in so zlasti Hrvatje občno pozornost na-se obračali. Napitoice zlasti na politično in literarno združenje s Hrvati bile so z navdušenimi živio-klici sprejete. Sploh je bilo silno navdušenje
ko bi le vsi pri svoji besedi ostali, potem nam ni treba obupati.
19. dne zjutraj ob % 9. uri vdeležil se je gospod
sv. mase
jubilant s svojo družino in nekaterimi prijatelji tihe
ker ne bi bilo lepo, je rekel častiti gospod doktor, ko bi se pri toliki pozemeljski slavi in radosti človek ne spominjal i Njega, ki mu je dal vse to doživeti. Potem se mu je doma poklonila katoliška družba pod vodstvom predsednika dr. Jarca, in pa veleč. gosp. stolni prošt Zupan z gg. korarji, profesorji in nekaterimi duhovniki v imenu duhovščine , s katero je bil jubilant vedno v odkritosrčni prijaznosti in najtesnejši
Po naročilu c. kr. deželnega predsednika gosp. viteza Kaline, bivajočega tačas na Dunaji, je prišel ju-
zvezi.
dobiva še na Breznici
Gorenjskem) v drevesnici ranjega bilara pozdravit c. kr. vladni svetnik gospod vitez dr.
gosp. Lovro Pintarja, o kateri se pa nikdo javno ne oglasi, Schöppl.
da prodaja drevesa.
Vred
Okoli polu enajstih so se začele razne deputacija
domače in vnanje zbirati v
se
nedolgo potem pripeljal tudi gospod jubilant
talnicni dvorani, kamor
da
Med branjem in po prebrani ad
so se navdu
)
sem
se mu mnogobrojni vošilci poklonij izroče raznotera darila, častne diplom v dvorano bil
in z vošiii vred
klici po d
legali in se še
polegl
itd
Pri vstopu
so potihnili
ko
z navdušenimi živio-klici sprejet, gosp. Peter Grasseili stopil pred
k
ko je dr. Bleiweis hotel odgovoriti na adreso. Njegov
govori so bili po steoografih zapisani in
m vsi drug
za
ou puuuum,	ju	^
bilanta, da prebere adreso narodnih posla skih in društev Ljubljaoskih,
Kranj
jih bodemo v prihodnjih poročilih o tej slovesnosti pored objavili z važnejšimi adresami vred, katere so
katera se tako-le
„Bla0
Vam
Vsa
bile gosp. jubilantu izročene
Ker stenografičnih (zapisnikov)
govorov pri spreje
Soče
dan v duhu z Vami praznujej čvrst na duhu in telesu število Vaših let, a koliko jih
je še
rejo
odoijubna srca, kar jih je manji deputacij še nismo prejeli, naj pa dane3 našte
ki so se poklonile gosp
na slovenski zemlji od sinje Jadre do preko Drave, od jemo člane raznih deputacij
'»vuocvi «^uaij. v« "•—J --------r	/	~ —	vwvjIJ , IVI ou oc putviuuuc ^uop«
do Mure, od Zilje do Kolp e, radostna današnji jubilantu. Za deželnimi poalanci Kranjskimi stopila je - j-u., -	Redko kdo dočaka	«i«««.
pred njega
ki s tako polno zadovoljnostjo, kakor Vi
1
B t a i a r s k
;
mo
ozirati se na dolgi trnjevi pot za seboj Skoro bode štirideset let, kar ste
deputac
katero je vodil preč
^^ymvci^jct , jvaiciu JO vuuii pret
gosp. kanonik Zuža, in kateri so se bili pridružili
1	V	•	•	^-V	mm	-	— __1
veleobširnim
anjem
Bistro Vaše oko
brzo
vrnili se v svoj izpoznalo tožnjo nj
rojakom koristiti in pomagati
i
dozorel mož z
domovino.
eno stanje, iskali ste kakor
dr. Ip
Haloz
in Dominkus iz Maribora
i
dr. Srn
Žolga

r in
Žičkar
župnik Rajč iz
iz
Celi
f
umen zdravnik
ke gospodarskemu in duševnemu hiranju prebivalstva in z zdravljenjem začeli pri korenini.
aroda prerod mora izvirati iz
Modic, župnik in odbornik Dvoršek iz Htinj
heim iz Laškega trga, gosp. Tanšek iz Brežic
in M. Vošnjak iz Šoštanja.
gosp
?
gosp.
. Bö-
Ivan
Gor išk
deputacija, katere govornik
Tak
ste snrevideli
deželni poslanec g. Povše in ki so
narodoveg
jedra
t
iz še zdravega kmetskega stanu
>
in
zato ste obračali vso Svojo skrb v prvi vrsti na
podu
gospodje: deželna pos! kan Kobal, vikar Cer
Kovačič in Kočij
e bil
zastopali še ti-le
, de-
in in
če vanje o vsem
slovenskeg
kmeta. Treba mu je bilo poduka
župan Petelin in
Pitam
kapi
Cigon
gosp. Ličen
t
Tujk
mačeha, ki je v sinovih tlačenega roda
Tržaška deputac
ki od prvega tukaj stanuj
5 V biuuviu tiöüouogo luua,	~- - . .----
videla le robove, nikdar ni poslanec Nabrgoj
brig
se za
lUtvttj Diauujc, v IUVIM	iv^v,«, ------- — -
njihove težnje iu boieati; kaj čuda, da je
ta naš rod zanemarj
aostal? Vi ste jeli poduče
Vatovec. D
pa,
i
Trob
Drugi
f
katere so dr. Bleiwei
>
katero je vodil državni
so še bili gospodje:
ež. Okoličanke
ga o poljedelskem in obrtniškem napredku ter zviasti
bile
mladi ženi Vatovčeva in Trobče
Gorjup in
izročile krasen šopek
so
v to
bo ustanovili si glasilo, čestitij

o vice
;
Venutij
t
pa gospodi
katere od tistih časov do zdaj skozi trideset in šest let
I s t e rs k
redno hod i j
med Slovence, obilen sad rodeče
dekan Jan iz Doline
Jasno Vam je bilo že s početka, da poduk samo v pridružili
deputacija, na čelu ji je bil gosp. , kateremu so se bili še nekateri
—
kmetovalskem obziru še ne zadostuj
našemu narodu
ampak da mu poleg far
kdanjega kruha treba
i
če hoče rešiti se propada
Zato
so „Novice
drug
Sio
>
5
H r v a t s k
deputacije
Klub Hrvatskih posl
dr. S p e vec in S t
ill t* j v ^	i tem	j-** w ^ ^ .--— — 77	--- ---
venca tudi učile spoznavati samega sebe in brate okrog
m

)
odprle so svoje predale vsem
kam ter postale in
dokaj časa ostale sredotočje vsega slovstvenega gibanj
na Slovenskem
Novo polje
se
dprl
že mnogostranski Vaši de
Jugoslovanska akademija: dr. Rački;
Zagrebško vseučilišče in družba sv. Jeronima dr. Suk;
Matica Hrvatska: Aver. S
lavnosti
akim r
ko
zarija državljanske svobode tudi Avstrij
nskeg
lista
Avg.
Vienac"
f
vrednik lepo
arodom vzhajati začela, obečaje jim bolj
ki mu
bo
bil do
dočnost. Hvaležno ljudstvo je moža broten učitelj in vesten svetovalec v vseh stvareh, takoj izbralo si za svojega zastopnika in do današnjega dneva
naiodiičnejši zagovornik, neustrašen branitelj dežel-
Klub narodne stranke v Dalmaciji in razna dru-
ini, vrednik „Narodnega Lista" v
štva: Biank
Zadru
?
Zdravniško društvo
in

M

Sokol
(l
ste
mm m
in učitelj Hoch m
v Zagrebu
dr
Eisenhuth in St
5
rodnim pravicam Cim bolj se razvija narodni
Ij v vsaceiD ob
društvo „Kolo"
Pevsko društvo „Danica" v Sisku: uč. Š
j
žiru, tem veče je Vaše trudoljubje. Kam
)
nemo
koli
se
obr
UCUJU , povsodi vidimo Vase ime, * «o^ i».ui^, ste v resnici zmirom prvdk! Narod neštevilne Vaše za-
Vašo
ko. vidimo, da
Pedagogično društvo: Stojanovič vseučiliško društvo ..Hrvatski dom"
j
Dani
)
Izor V
(Hrvata), Ivan Mušič (Slo
lug
dobro poznä, ceni in slavi, ker Vas že davno
ec), Ivan Matešan (Dalmatinec)
cov (Bulgar)
>
Sp
imenuje svojega Očeta
pomnil
Blagosla
bode Vaše del
še pozn
f
da ste Vi za časa narodnega probuj
vnuk in oja pra-
dr
Cele st
Sokol
)
v Zagrebu živeči Slovenci: . Razna Ljubljanska društva: dramatično društvo, veteransko društvo
t
dedom bili vodnik
liško rokodelsko društvo
Ui um VUUUJIV.	ivauuvioau uiuotvu, aaiuiiui
Od vseh strani Vam danes Slovenci na mnogi način „Slavij e", odbor za sušenje mabu
•	%	§	v	•	• i i	r? v^v v j	pi t	# • j *
založnik „Novic'
i
7
Matica
, kato stopnik
i
izrekajo svojo udanost, svoje spoštovanje, svojo ljubezen.
Na čelu dolgi vrsti Vaših čestilcev se Vam klanjajo Krsnik in dr. Stempih
Društvo „Slovenija" na Dunaj
dr
Janko
ustavni zastopniki našega naroda in 6ni prirodnega njegovega sedišča , poleg njih pa poverjeniki Ljubljanskih dr. S t društev, katera pred vsemi drugimi uživajo in občudujejo rodoljubno Vaše prizadevanje.
Ponos in dika mile nam domovine, vzor vernih nje-
Česti-
Slovenski vseučiliščniki v Gradcu: dr. Drč in
Deputacija v Ljubljani živečih Cehov: Anton Förster in geometer Macak.
10. Deputaciji mest Kranja in Črnomlja.
nih sinov! Prejmite iskreno in navdušeno naše Česti-	11. Deputacija občin, ki so gospoda jubilanta iz-
tanje: Bog Vas ohrani še mnoga leta slovenskemu narodu volile za častnega uda in katere je predstavljal deželni
na srečo. čast in slavo!
?
poslanec Navratil.
Ljubljani, 19. dan novembra 1878. leta."
12.
Deputacije raznih družeb, čitalnic itd.
Pismenih čestitek in telegramov je gosp. jubilantu dr. Suku, dr. Spevcu, Eisenhutbu
>
dr.
F o n u ; a
došlo čez 400. Prostor nam ne dovoljuje objaviti vseh, Hrvatje Slovenom Grbcu, Malin hrvatski Bosni in katerih mnogi se tudi glasč dokaj enako. Kedar bodo Hercegovini itd. itd.
vsi objavljeni v „Narodu" *), našteli bodemo občine in
Gori navedeni lepo in srčno mišlen, pa tudi srčno
osebe, ki so jih poslale in nekatere znamenitejše in po- prednašan nagovor glasi se tako:
Dnes sili in sili hvaleče vse
le omenimo, da sta g
sebnejše tudi objavili; za danes jubilantu čestitala pismeno prevzvišeni knez in nadškof Goriški Golmajer, ki so ga v manjših šolah kot domač učenik podučevali, in mil.
Tržaški škof Dobrila
škof Vidmar, telegrafično
pa
in
po pooblaščencu dr. Račkim prevzvišeni škof Strossmajer. Tudi deželni predsednik vitez Kalina mu je poslal z Dunaja jako prisrčen
telegrafičen pozdrav.
(Dal. prib.)
Dne 19. novembra ob
uri pričel se je sloves
nostni koncert v dvorani čitalnice narodne. Naj ga
popišemo
tako
)
kakor so ga mili nam bratje iz Hrvat-
ske sami popisali v vrlem „Obzoru"
takole: „v nagne-
teni dvorani so bili zastopniki iz vseh krajev slovenske zemlje: zastopani so bili vsi stanovi, od kmeta do državnih zastopnikov,
posebno pozornost probudile so kmetice iz okolice Tržaške v narodni obleki. Politična Slovenija je samo vzor, a duševno je tu bila ta večer
vsa Slovenija, Mi Hrvatje že naravno pripadamo vam in tako rekčč botrujemo z vzajemnostjo slovensko!
Koncert je bil vsakemu prijatelju umeteljnosti prava slast. Program je bil izboren, in čitalnični pevci so peli posamesne točke prav izvrstno.
Zbor
ni premočan
(okolu 50 g'asov), a izurjen je, da ne more biti bolje. Tako precizno se vselej ne poje v Zagrebu. Ta večer
nam je
pokazal, da
so Sloveni prav pevski narod. Njih zvoneči glasovi so simpatični in sčzajo v sreč. Po over-turi je jedrovito govoril o jubilaru in njegovem delovanju g. P. Grasselli, in njega govoru so odmevali
Izmed izvirnih kompozicij je omenjati ,,slavnostne kantate" duhovitega skladatelja slovenskega dr. B. Ipavca.
jako glasni „živio-klici".
Pri
točki
programa izroči jubilaru s krasnim nagovorom v verzih od slovenske pesnice gospč Lujize Pes j ako ve gospd Valentova v imenu Ljubljanskih Slovenk dragocen srebern venec z 78 listki, katerih vsak nosi ime jedne gospe. Na to nastopi mlada kmetica iz okolice Tržaške, belo oblečena, ter izreči krasen
šopek
))
očetu slovenskega ndroda". Slavni starosta | se
je zajokal od veselja in je komaj izrekel nekatere be
sede zahvale.
Sklep koncertu je bila dovtipna igra v
„Berite Novi ce",
dejanji
katero sta sostavila duhoviti slo-
Tebi
9
venski beletnsta Jurčič in dr.
K r s n i k.
Igral
se
je ta dramatični proizvod izvrstno, v katerem se je posebno odlikoval komik Kaj zel. Opomniti mi je še, da je pri koncertu sodeloval naš stari znanec, bivši priljubljeni pevec Hrvatske opere mi Hrvatje poleg njegovih rojakov za marsikaj hva-
Grbic, kateremu smo
Koncert je bil končan po 10. uri zvečer. Plo- pomnijo
ležni.
skalo in klicalo se je dovolj, a vse je tudi vredno bilo klicev."
Nij konca voščil in presrčnih željd česar besedi nij možno izreči Oznanja Ti govor razločni solza.
y
Deset krat vže sedem Ti let si dovršil
In čas premaguješ z oblastno roko Steber si še vedno Ti nepremagljivi
Na kteri očina opira glavo.
Življenja so trnjeve steze Ti bile
j
)
9
Ti si popotnik junaški srčan!
Plašilo Te nij silovito skalovj
9
Vstavljale zapreke so Tebe zaman
Zasedal nasprotnik Te je in poskušal,
Da ljuto bi srce Ti zvesto zadel; Prenašal pokojno si njega napade,
Za n&rod, za svoje prerad si trpel.
Vse to Te motilo v težavnem nij delu
f
9
Prevedno si snovo nabiral mirno Ter zidal iz nje domoljubju svetišče,
Ki bode slavilo Te večno glasno !
Poziv si dovršil, namen je dosežen,
Slavjanski se klanja hvaležen Ti svet Še tujec Te čisla, a dom neizmerne
Ljubezni in hvale je živo ogret.
Glej
žene slovenske i venec smo
plžle
9
Ter svoje v peresca vpisale ime« sprejmi ga milo! ker v slehernem spisu Čestita razvneto Ti vdano srce.
In
žene
slovenske goreče
mo
9
Naj vrača in vrača denašnj
se dan
9
Ostan
v
se
dolgo
>
oj, oča domovj
Uzör stanovitosti, čast mu in bran
#
Vstop
Mnogovrstne novice
Parižka razstava je bila sklenj
10. dne
m
donesla 12 milij
in 653.716 frankov
Pri tej razstavi
bilo
i
113 obrtnikov odlikovanih
9
ki
22 velikih daril, 139 zlatih, 340 srebernih
so prejeli:
in 328 bronastih svetinj in '284 pohvalnih pisem
*
Grozne povodnje, kakoršnih najstarej
9
so bile sredi tega meseca na
ljudj
ne
Koroškem
9
Šta
jarskem, Kranjskem (posebno na Ljubljanskem močvirji)
Hrvaškem in Laškem, posebno v Rimu.
9
Po koncertu je bila veselica. Prostori lepe čitalnične restavracije so bili nagnčtem, a krasni spol, katerega je bilo jako obilo, gostje in pevci so ostali v dvorani, katera se je v naglici prestvarila iz koncertne dvorane v restavracijo. Na tem kraji so se zabavali stari in novi znanci s petjem in pogovori pozno v noč. Da se tudi tu ni pogrešalo napitnic, lahko si misli vsakdo sam. Sloveni so napili Sen o i, „Hrv. Domu"
9
Nasi dopisi.
9
vas
Slovaci pozdravimo, nih pravic, ki vam gredo
da
dihajoči
Če tudfvi še niste dosegli narod
Izpod Tatre 20. nov. s*. Dovolite, vrli Slovenci
enkrat tudi mi pod magjarskim jarmom
9
ste
•v*
ndar mnogo srecnejsi
memo nas.
In
res
9
koliko žalostnega in britkega smo
doživeli od 1867. leta
*
onega strašnega časa
9
ko ie
SI. vredništvu ,,Slov. Nar." grč hvala, da vse tele- magjarska prevzetnost nas podjarmila; koliko lepega
grame od besede do besede van8kemu svetu.
uže v
-----**) — — -----------r- ~ * —
mnogih listih razglaša slo- dela prejšnjih časov
koliko truda
h narodnih mož
ClDčl» DIU- U.C1CV picjoujiu UflOU» , auiinu www» ut.«.« ~ —------- -
Vred. za blagostan in napredek našega ljudstva je v zadnjih
10 letih splavalo po vodi! Da! dragi Slovenci, koliko
smo mi prestali o narodnih zadevah , kaj so Magjari z nami počeli, — kako so nas teptali in nas še teptajo, vsega tega vam popisati ne moremo; kaj tacega, kakor pri nas, se je le revni raji v Turčiji goditi moglo. Našo ,,Matico" v sv. Martinu in naše narodne gimnazije so
nam vzeli in oropali vso našo imovino nad 150.000 gl.
brezvestno in brez vse pravice iz gole hudobije, da bi nas le temeljito pokopali. Mi smo na lastni zemlji danes popolnem heloti. Narodnjaki se neusmiljeno preganjajo in so iz vseh služeb izključeni. Magjarski Tisza vladari nad nami z najstrašnejšo grozo. Tem bolj se narodna zavest med drugimi Slavjani obuduje, tem groz-nejši je neomenjeni pritis in terorizem naše vlade proti nami. — Al vendar mi ne obupamo! Zavedamo se, da je prihodnost vendar le s lav j an ska. Veliki cilji se ne dosežejo brez borbe, in kdor živeti hoče, mora delati. Pod sovražnim pritiskom zori slavjanska stvar, in v boji se obkrepčuje nsša narodna zavest. Tudi vi, vrli Slovenci, predragi nam bratje, ste si morali to, kar ste dosegli, priboriti. In prav to je, kar nam daje moč, zaupljivo pričakovati rešitve iz naših nadlog. Porok tega nam je velika narodna svečanost 19. dne t. m. v Ljubljani. Srečni ste vi, da vam je dano, svoje odlične može očitno slaviti. Pri takih prilikah okrepčuje se narodna zavest in . vzajemnost. Vaš genij dr. Blei we i s je prav tudi naš genij; on je ponos splošnega slavjan-stva. V duhu smo tudi mi pri vaši slovesnosti med vami bili in Bogu slavo peli, da mu je dal ta srečni veliki dan doživeti. Bog mu daj še mnoga leta doživeti , da, kakor stari Simeon , dočaka popolno rešenje svojega naroda, in mili Bog naj tudi nam izkaže Slovanom ob Tatri svojo milost, da dosežemo, kar nam grč v vrsti vseh narodov Habsburške monarhije. „Vi tam stražite Triglav, mi stražit budeme Tatru!"
Iz Železnikov 16. nov. J. L. (Vreme, nesreče, slabe
Železninske kupčije.) Na svetu se res vse spreminja. Včasih so v oziru vremena in letine ljudje mnogo vere sta\ili na stare pregovore, ki so se v resnici mnogokrat tudi skazali potrjeni. V naših časih obeta priti tudi celö to ob veljavo. Starodavni pregovor se letos potrjuje, oni namreč, ki pravi: „kedar sv. Lukeža oznanijo, puli repo (in ž njo spravljaj tudi še drugo kuho); ako si pri tem delu oblečen s kožuhom, in ti je v njem vroče, sleci ga; če pa te zebe, imej oblečenega; repo pa le puli." Včasih so dejali: „kedar v jeseni pozno grmi, se leto povračuje": letos smo nedavno imeli dvakrat pravo poletno hudo uro s silnim bliskom, gromom in treskom; al leto se noče povrniti; marveč dobili smo obakrat na to le sneg. Tudi pregovor: „Uršca lepa, Martinček grd: vsaka stara babica lahko steljo pripravlja", obeta letos na laži ostati, ako bo pri tem , kakor se zdaj kaže. Kuho so ljudje do malega spravili, pa ie z nekako ailo; za steljo pa bo prav zel6 hudo, če nam Bog ne dä še kaj bolj suhega in ugodnejšega vremena. Je pač res dovolj križev spredej in zadej! Pa tudi brez druzih nesreč pri nas ni. 26. dne preteklega meseca je neka že bolj postarana ženska ob veliki povodnji na jezu spodnje fužine lovila drva, katerih dereča Sora ljudem mnogokrat veliko odnese. Voda bila je ta dan strašanska, tako da je bilo človeka že iz daljave groza gledati naraščene valove. Toda omenjena oseba se ni brigala za to, ampak stala je na nevarnem mestu, da bi le več drv vlovila. (Ta napaka je našim ljudem že od nekdaj nekako prirojena.) Memo-gredoči so ženo svarili, naj se ne izpostavlja toliki nevarnosti ; pa nič ni pomagalo. A to neposlušnost morala ie plačati z življenjem. Zdajci namreč pridrvijo valovi rogljato drevo po površju , ki zgrabi žensko za obleko, potegne jo v vodo, prekucne čez strmi jez, in
po njej je bilo. Naslednje jutro so jo blizo izliva potoka Dašence mrtvo potegnili iz Sore. Komaj je minulo po tej nesreči dobrih 14 dni, in že je padel zopet sinek mlinskega najemnika iz spodnjih Železnikov, prav brihten triletni fantek, v vodo. Mnogo so se trudili, ko so ga izvlekli iz mlinskih rakev, da bi ga bili oživili;
toda tudi temu je bil že angel morije vpihnil lučico življenja in presadil cvetlico nedolžne dušice v gredico nebeškega vrteča. — Otroci so pri nas letošnjo spomlad zel6 bolehali za vročnico; zdaj jih muči zopet hudi, tako zvani „oslovski kašeij" , in sicer nekatere tako hudo, da pričnejo prav kri bljuvati. — O žalostnih fužinarskih zadevah pa kar ni govoriti. Železo in čajni imajo še nekaj malega vrednosti; ako pa se to pokuje v žeblje, je malo drugač, kakor ko bi Človek imel kamenje po zabojih nasuto. Tudi celö v zgubo se blago ne more spečati. Upali smo, da kedar se bode v Bosni kaj umirilo, bodo se tudi kupč>jske zadeve kaj zboljšale; zdaj gine nam tudi ta up. Drateni (mašinski) žeblji s svojo nizko ceno napravljajo vsako konkurenco nemogočo. Kovačev se je toraj že mnogo podalo odtod na delo v Bosno po pregovoru: „s trebuhom za kruhom."
Iz Ljubljane. — Pretekli so radostni dnevi unega
tedna, potihnili so živio-klici, s katerimi smo poveličevali TOletnico gosp. dr. Jan. Bleiweisa in v bratovski ljubezni pozdravljali mile nam goste došle v Ljubljano k oni svečanosti. Le spomin na prevesele dni nam je ostal, a spomin, ki ostane nam globoko vtisnen v srca naša in ki zapisan ostane z zlatimi pismenkami v zgodovinskih listinah bele Ljubljane , ki pričajo na desno in levo, da vzajemnost slovanska ni prazna fraza. Onemu osleduhu pa , ki se je drznil v tukajšnjem mobamedanskem listu poročati, da je v zdravicah banketovih pogrešal Avstrijsko lojalnih glasov, rečemo na kratko, naj bi bil nastavil velika svoja ušesa na vrata Tavčarjeve gostilne, da bi bil slišal gromovite živio- in slava-klice, ki so doneli po dvorani , ko je pr-vomestnik svečanega banketa gosp. dr. Zupanec prvo zdravico napil Njegovemu veličanstvu cesarju Franc Josipu in presvitli cesarici, spominjajo se še posebno, da oni dan obhajajo narodi Avstrijski imendan svoje vladarice.
— (Iz Hercegovine) se jo vrnilo pretekli četrtek
zvečer ob 6. uri 418 domačinov naših 7. in 19. lovskega
batalijona. Na kolodvoru jih je pričakovala množica ljudstva; odbor meščanov, kateri se je osnoval za slovesni sprejem, pa je pozdravil naše junake s povabilom, naj pridejo zvečer na strelišče na malo večerico, po nemško mestni župan gosp. Laschan, po slovensko
pa dr. Poklukar. — Vojaki so nate pozdrave odzdravili z živahnimi živio-klici, katerim je pritrjevala ljudska množica. Spremljani z bakljado požarne straže, mestno godbo in pa od veteranov in velike množice ljudstva so reservisti v svojih prenočiščih oddali orožje , od tod pa so se s spremstvom vred podali v lepo okinčano in razsvetljeno strelišče, kjer so se vojaki naj prej z okusno jedjo, s pivom in vinom okrepčali. Stregle so z veiiko prijaznostjo gospe ljudske kuhinje, požarna straža in veterani. Potem pa se je pričela prava in priserčna ljudska veselica, v kteri so se vrstile z godbo napitnice slovenske in nemške na cesarja in cesarico, na naše junake lovskih bataljonov in Kuhoovega polka, na Filipo-viČa, Jovanoviča, vojvodo Virtemberškega, na gosp. častnike, na Ljubljanske meščane in prijazne Ljublj. gospe itd. v pozno noč. Mestni odbornik gosp. Kiun je večkrat lepo govoril.
— (Iz seje deželnega odbora 22. t. m.) V podporo
revežem na Ljubljanskem močvirji vsled groznih
povodinj je deželni odbor dovolil 150 gold, iz deželnega zaklada. — Zarad izvršitve sklepa zadnjega deželnega
«bora v zadevi sirotnisnice v Ljubljani se deželni v divnem redu se izvršila
odbor obrne do usmiljenih sester
i
da
mu
naznanijo
osnovo te sirotnišniee in predložč dotične štatute. Bile so tudi obravnave zarad izvršitve raznoterih drugih
sklepov zadnjega deželnega zbora.
• •
licij
k
C1J
in enim delom prebivi prepovedala bakljado državnemu pos
tukaj vsled razpora med
tek
j
po sili pa so častilci njegovi, in ker
Poli-
a u s-
osnovali nekateri pregoreči
policija zabraniti hotela,
Kranjske gore) nam poroča telegram od 21. na ulicah nastal tak ravs, da je bilo nad 50 ljudi
novembra 1878. 1. sledeče: „Občinski odbor v Kranjski koliko celč nedolžnih gledalcev) ranjenih, izmed katerih
gori je v seji
dne 20. t. m.
Luka Robiča, dežel-
nega poslanca, v priznanje mnogih zaslug za to občino, za svojega častnega srenj Čana enoglasno izvolil.
(Priporočilo.) Lavo rov v e n e c sreberni. ka-
je dvoje osob že umrlo. Preiskava bo kazala
9
kedo
jbolj kriv te žalostne dogodbe. Ze zdaj pa more vsak nepristransk človek reči, da je vlada pravico in dolžnost imela, prepovedati bakljado gosp. Otonu Hausnerju, kajt
terega so Ljubljanske gospč in gospice izročile dr. Blei- govor njegov v Dunajskem državnem zboru ni bil samo
ga je protiruskL temveč tudi protiavstrijsk ; razžalil je Avstriji
idanjo politiko Av-Avstrije in Habs-
vveisu, je prekrasno delo narejeno po načrtu, ki narisal tukajšnji zlatar in juvelir gosp. Jožef Tambor- prijazno Rusij
in
smehoval ne
nino, ki je za ta umotvor prejel občno pohvalo. Drugo gotovo prijateljem in prijateljicam dr. Bleiweisa burške dinastije. Od ustavoverske 3tranke so pa
i	a	•	t	• 1	mm	MM m m*	m	_	• ^	l
strijsko, ampak tudi celo zgodo
druga spomenica je glasovir zložil
99
brilantna polka", ki jo je za
gosp
vec
tukajšnji, m gosp
Ljudevit Hudovernik, bogoslo-
čudo!
Da bi
vendar doneli v državnem zboru „bravo"-klici
pravi
doktorju posvetil. Dobiva se ta cega protiangleške
dobro „Reform
kak Irec kaj ena stil v Londonskem parlamentu
' ~ ~ -------j--j - j — ö — i' -------j — i---- - ~— —'	j^/. vytiMXJ^i^Böv^Mi it,luoiii * jjuuuuuoacui uaiiauicuiu,
mična glasovirka v knjigarni Kleinmayerjevi, Gerberjevi morebiti ne bi mu zbora predsednik presekal besede, al
in Ničmanovi, v Blaznikovi tiskarni in pa pri kompo-
V* t ca 4"t1 n n r*^ AW> V\ r\	M lr W	f?	A»v%	r» 4-1 nil	"D rk n n rl n tv» C «
nistu samem po 50 kr. v ličnem natisu.
99
čitalničnim, kjer tudi glasovir ima svoje mesto dobro došla.
Besedam
bode
razsrjei
govoriti
zbornica
mu gotovo ne bila dovolila dalj
9
Iz Zagreba
Novicar iz domačih
tujih
da je Zagrebško vseučilišče Avstrijskim, to je, da imajo tu doblj
Avstrijski minister nauka je odločil
f
dežel.
ne
ako vsem drugim
pričevala ve-
žele.

Dunaja.
Presvitli cesar je sprejel a dre so
zbornice poslancev, po večini ustavovercev 5. dne t. m. čajoča sklenjeno. To in nič druzega ne poročajo tukajšnji bratih. Vendar niso vsi udj
za Ogerske, marveč tudi za Avstrijske de dijakom slovenskim jako vesela novica.
deputacija Hercegocev, vra-
svojih hrvaških ustavili se v Za-
Te dni se se iz Pešta, mudila tukaj
pri
časniki. Po takem je, kakor „Vaterland" pravi, Njegovo
grebu
9
ampak
devet
ker
njeni
se
veličanstvo
naznanje vzelo, da
Magjarakim rogovi
)
wartovih) liberalce strah."
,je (po besedah Hohen- ležem posrečilo med deputacijo zatrositi razpor tako, da
so se mohamedanski in pravoslavni posla
Novega ministerstva še zmirom ni, starega
9 #
se nekoliko odlomkov, in še ti, ko je v adresni
Pešta naravnost v Trst
peljali
iz
Tako Magjar povsod
razpor dela; če Avstrija pridrži Bosno, ne bo mini,
je pa
debati Poljski poslanec Hausner tako surovo napadal dokler so Magjari na krmilu
Avstrijsko armado, niso se oglasili zavrniti ga potuhnenostjo so se
•v*	_____a__ i i _ :
to
Iz BudapeŠta
To vam je bila viharna seja v
višjem
mestu tako, da
piše
Politik" — zamerili na proračunskem odboru Avstrijske delegacije 24. dne t. m bode najbrže grof Taaffe osnoval ko je na Herbstovi zatoženi klopi sedel minister grof upravno ministerstvo. Kar pa se je godilo 24. dne t. m. Andrassy. Obveljal je namreč s 14 glasovi proti 6 predlog
v Budapeštu v delegaciji Avstrijski, po tem je prav Herbstov, da se obravnava onih 40 milj
gold
>
lahko
laiiau mogoče j ua ^iu voa ^uumiv^a jjvoiaiiuv» v uuluu xu	J*" T ^^^^ «v «w avwvwujvi	«MmvTMi «m wuivoäu ajwouio
ž njo vsi dosedanji ministri; vsaj telegrami včerajšni	in Hercegovinske zasede, odloži tako dolgo, dokler dr
poročajo, da se utegne zborovanje delegacij odložiti	žavni odbor ne odobri Berlinske pogodbe; če se to ne
in sklicati državni zbor, kjer bo gotovo Herbst	zgodi in če bi delegacija zavrgla predlog proračunskega
ki
da gre vsa zbornica poslancev domti in jih vlada še za letošnje leto zahteva za stroške Bosniške
s svojimi tovariši tako razsajal, kakor 24. dne v delegaciji.
odbora
stopijo on in njegovi tovariši iz delegacije
post
II LUYctriöI IČUVU iUZ^cljčll,	UliC V UClCgO^lJl. \J\xkhjlc* , otvjjiju KJU. iu UJC^UVI LUV
Tudi Auerspergova afera z Graško „Tages- Andrassy je ves razkačen odgovarjal
;
pomagalo
7
" ni še rešena.
Stroški zasede Bosne in Hercegovine
so prevdarjeni za letošnje leto na 100 miljonov gold, grof Andrassy ali Nemci
Herbstov predlog je obveljal z večino 8 glasov. Vsakako bode zanimivo, kdo gre kot zmagovalec iz te borbe:
(60 miljonov je že
dovljenih, 40
jih imate delegaciji še
Angleška
Vojska z Afganistanskim emirom Sir
dovoliti), za
prihodnje leto pa na 40 milijonov.
Alijem se je uže pričela; ponoči med 21. in 22. t. m
Baron Filip o vi č, poveljnik Avstrijske armade so Angleži vzeli trdnjavo Ali-Musjid
v Bosni, je uže na Dunaji.
Iz Bosnij
Bosenski mohamedani so izročili
Iz Trsta. (Telegram). Po najvišjem sklepu je tu- neralu Filipoviču od 58 najveljavnejših mož podp
ge
kajšnji mestni odbor razpuščen. Zakaj?
ne
pove
adreso za cesarja, v kateri se pros tovolj
še telegram; uganiti pa ni brez italijanskih vranov.
ni teško, kdor
vč, da tudi Trst
vladi turški za vse večne čase in cesarja prosijo
dpovedo
9
da
Iz Koroškega. Živinska kupčija že dolgo ni bila
tako živahna kakor letos; pobrali so nam kupci iz Šta- neodvisen
jarskega, Češkega in Kranjskega veliko število goved ________
Belanskega plemena; tako je en sam grajščak iz
naj mohamedanom preskrbe posebnega verskega glavarja,
bil od šeik-ul-islama v Carigradu popolnoma
ki
naj
za
ka-
Ceskega nakupil 14 starejih in mlajših goved tere je dal 2475 gola. Cena dobrega živinčeta je zna-
lepih bikov pa skor po no-
šala 200 gold, in še beni ceni ni več dobiti.
vec
Žitna cena
v Ljubljani 16. novembra 1878,
Hektoliter v nov. denarji: paenice domače 6 E. 50.
8 fl. 43
turšice 5 6. 20
soržice 6 fl. 80
f» i rzi 4
Iz Levova.
Ko jo V Ljubljani 18. dne t. m. im- jemena 5 fl. 63. — prosa 7 fl. 5
ajde 4 fl. 50
- banaske
fl. 34. ovsa 3 f
pozantna bakljada 701etnici dr. Jan. Bleiweisu na čast
60 kr
Krompir 3 fl. 3 100 kilogramov
Odgov
vrednik: Alojzi Majer
Tisk in založba: Jožef Blaznikovih naslednikov v Ljublj