Published monthly by Slovenian National Federation of Canada.
For the Editorial Board and SNF President Vladimir Mauko Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada.
Ortoprint, New Toronto Subscription rates: $3.- per year. 25 cents per copy 1 line lOcent, 1 column x 1" $1.40
sLovenslcA
HOČEMO, NAJ BI SLOVENSKA BESEDA
SLOVELA IN IMELA ČAST VPRIČO
NARODOV, NAŠIH SOSEDOV!"
Anton Martin Slomšek
FOR A FREE SLOVENIA
LETNIK V. VOLUME V.
TORONTO, 20. FEBRUARY 1955
ŠTEVILKA 2. - NUMBER 2
NALOGE IN MEJE STRANK
Ljudje se zbirajo oziroma naj bi se zbirali v različne stranke z ozirom na vodilna načela, po katerih hočejo stranke organizirali državo. Ta načela predstavljajo strankin program, ki pride do povdar-ka zlasti pred volitvami, ko je treba privabiti politično manj zavedne ali neopredeljene volilne upravičence. V Evropi smo bili vajeni, da je ostal strankin program-v temeljni smeri za daljšo dobo isti, v ZDA pa vidimo, da se politični program izoblikuje v glavnem šele v predvolilni dobi. Zato zastopa ista stranka večkrat precej različna in celo nasprotujoča si stališča v važnih rečeh v zaporednih volilnih borbah.
Povsem naravno je, da si stranka prizadeva priti na oblast. To je mnogokrat tudi edini način, kako more vplivati na državno življenje v smislu svojega programa. Sicer poznamo angleški primer, kjer je opozicijska stranka nekako vključena v vlado, saj prejema njen voditelj plačo kot ministrski predsednik, toda tudi v tem primeru je njen vpliv omejen bolj na važnejše odločitve zlasti v zunanji politiki. Dokler uporablja stranka naravno dovoljena sredstva za dosego oblasti, ji ne more nihče ničesar očitati. Se več! Stranka bi se izneverila svoji nalogi v demokraciji, če bi ta cilj opustila.
Ker pa je strankino delovanje usmerjeno na državo, zato so njene meje dane obenem z mejami državne oblasti. Delokrog države je podan s skrbjo za doseganjem cbčc blaginje. NuIo^m ¿rzciVv! p« fu jemati v zakup vero, duhovno življenje, vzgojo, gospodarstvo, dobrodelnost. Ta totalitarna poteza, ki se seveda najbolj očitno kaže v komunizmu ter raznih desničarskih fašizmih, pa na žalost ni omejena samo na te sisteme.
Kadar koli si stavi kaka stranka za nalogo, da hoče obvladati duhovno življenje, je okužena po totalitarizmu. Takih stvari seveda ne oznanja v programih, ker bi se tako ne mogla ubraniti oznake totalitarizma, marveč jih skuša doseči v praktičnem življenju bolj ali manj prikrito. Če zna n.pr. skupina, ki obvlada strankin aparat, doseči, da neka tiskarna ne dobi deviz za nakup modernega tiskarskega stroja, ki ga potrebuje za izdajanje časopisa, ki bi utegnil konkurirati strakinemu glasilu, to gotovo ni v skladu z demokracijo. Ali če skuša z izrabljanjem gesel o slovenski ali katoliški skupnosti ubiti vsako samostojno kulturno ali društveno dejavnost, ki nima predhodnega strankinega blagoslova, je to prav gotovo preseganje delokroga stranke. Še bolj smešno je seveda, če si postavi za cilj osvojiti' si odbore verskih ali dobrodelni organizacij ali če razglaša bojkot kulturnih prireditev, ki slučajno niso zrasle na na njihovem zelniku.
Ena važijih nalog stranke je vzgoja članov za zdravo življenje v družbi, k čemur spada tudi dr-
Zagodimo jim eno - mi!
Vsakemu zavednemu Slovencu je bilo najbrž ob članku „Mi JIM BOMO ENO ZAGODILI" hudo. Če človek ali narod nekaj izgubi, ker res ni pomoči, se še kako potolaži. Če pa izgubi nekaj „po lastni neumnosti", potem ga izguba boli kar naprej in bolečino še veča pekoča vest.
Tako nekako smo Slovenci izgubili svojo milo Koroško, kot je dokazal „Koroški Slovenec" v zadnji številki SD, tako smo izgubljali in še izgubljamo povsod na svojih mejah in v izseljenstvu. Povsod tudi danes krvavimo iz odprtih, neobvezanih ran.
Vzroki? Kdo naj jih v nekaj kratkih vrsticah našteje?! Predvsem pomanjkanje narodno • obrambe morale, ki jo je treba prav tako vestno gojiti kot n. pr. demokratično politično zavest, kajti Slovenec je lahko iskren rodoljub in se celo kulturno udejstvuje ostane še vedno brez najnujnejše in nenadomestljive obrambne morale, kar se je žal tako jasno pokazalo v ravnodušnem zadržanju skoraj vseh naših narodno - političnih predstavništev do zamejskega in izseljenskega vprašanja, v dejstvu, da se je za naše življenjsko važne pravice od vsega naroda in v vseh slojih potegovala vedno samo šibka manjšina, medtem ko smo imeli vsi drugi sramotni in za vse tako usodni občutek brezpomembne in brezpravne raje in sme se le preradi zanašali na često puhle in brezbrižne možganske truste in na marsikdaj brezvestne profesioniste
Pomanjkanju obrambne morale seveda nujno sledijo usodne zgodovinske napake, med njimi nepripravljenost, neodločnost in počasnost v tistih odločilnih trenutkih, ko zavisi rešitev ravno od dobre organizacije celokupnega naroda, od neomanjne odločnosti vseh in od energične in preudarne udarnosti - diplomatske, propagandne, kakršne koli. Tako se je v ljubljanski vladi zastonj boril za oči-vidno edino pravilno rešitev le osamel jeni dr. Brejec, tako je na na južnemb Koroškem padel osamljeni mladi Malgaj, tako med usodnimi barantanji za Trst nismo
žavljanska strpnost. Totalitarnost je upravičena samo no področju vere, na vseh drugih kulturnih područjih vključno državno pa vodi v smrt. Doma smo v tem mnogo grešili. Če se v tujnini tudi takih napak ne bimo znebili, si bomo sami odvezli pravico, da bi se smeli vključiti v obnovitevno delo po osvoboditvi.
Glavna odgovornost za pravilno usmerjevanje strankinega dela pripada seveda vodstvu, ker riba začne smrdeti pri glavi. Toda če članstvo napačo ravnanje vodstva tolerira, sprejema nase odgovornost za taka dejanja vsak član. Če pa zdravi nazori članov proti vodstvu ne morejo prodreti, stranka ne more veljati za demokratično.
dreš
ZIMA V SLOVENSKIH PLANINAH. POKLJUKA
JAVORNIK
PLANINA
zmogli niti ene informativne knjižice v angleščeni in je tuje časopisje črpalo svoja poročila le iz italijanskih virov, tako tudi danes, ko Avstrijci in Italijani s krčenjem slovenskih šol, z nakupom celih slovenskih pokrajin, z gospodarskim zapostavljanjem in z besno protislovensko gonjo pripravljajo zanko, s katero mislijo zadušiti naš rod na njegovi rodni grudi, mi v svobodnem svetu niti ne ganemo z mezincem. Se več: mi, ki tako radi s ponosom trdimo, da smo prav zato v tujini, da bi rešili smrti po-tapljajočo se domovino, se sami potapljamo.
Drugi poglavitni vzrok naših porazov v narodni obrambi je nesloga. Ni dovolj, da so tujčini in tudi tisti domači voditelji, ki pozivajo vedno samo k sodelovanju, nikoli pa k dejanskemu soodločanju in sonadzorovanju, potisnili večino zdravega naroda na žalostno stopnjo brezpravne in zato nujno tudi brezbrižne „raje". Tudi tisti, ki se od časa do časa dvignejo iz te usodne brezpravnosti in brezbrižnosti, često ne znajo ločiti med klikami, strankami in narodom. Tako se ne družimo drug z drugim za dosego skupnih na rodnih ciljev, ampak drug proti drugemu za oblast svoje nezmotljive klike. Sto in sto stvari nas razdvaja, druži pa nas žal niti ena. Kar podnevi zgradimo, često ponoči drug drugemu rušimo. Mnogi ste sami občutili . . . Tujčini pa stalno prežijo na vsako našo slabost in se veselo muzajo: „Mi vam bomo eno zagodli ..."
Sestre in bratje, če v resnici nočemo umreti, preglejmo in premislimo žalostno zgodovino svoje nesrečne nesložne in neorganzira-ne obrambe in vprašajmo se v teh pomembnih Rednih novega leta vsi:
„Kaj bi nas še moglo trdneje združiti kot borba za naš narodni obstanek, za naše narodno življenje in kaj more našo izpostavljeno peščico še rešiti smrti, če ne tako združenje vseh svobodnih Slovencev, po sameznikov in organizacij, strank in pokretov, društev in zborov . . v Slovenski narodno • obrambni zvezi? „ Bratje, kaj? . . .
Vsak posameznik, vsaka skupina, vsako društvo in vsak pokret
nnj z nezmanjšano silo in avtoriteto nadaljuje s svojim prepotreb-wm narodnim delom v svojem dosedanjem delokrogu, VSI SKUPAJ pa začnimo sodelovati in soodločati tam, kjer nas more rešiti kot nam kriči vsa naša zgodovina) le NAČRTNO, SLOŽNO IN BUDNO SODELOVANJE VSEH - v svoji odslej dalje povežani in organizirani narodni obrambi! Vse je samo v naših rokah, tudi v tvojih rokah, sestra in brat! Zastavimo plug v ledino: previdno (na zunaj in znotraj), odločno, pogumno! Z vero v Boga in samega sebe. V misli, delu in žrtvi vseh! Za obstanek našega naroda, za neomajno osnovo srečnejše slovenske države, za življenje nas vseh! Bratje, naprej!
Zagodimo jim eno mi! Ustanovimo Slovensko narodno - obrambno zvezo!
Edi Gobec
Pivi koraki
Da bi se preprečile ponovne zlorabe, kjer naj bi narotl le sodeloval, odločali pa bi po mili volji samo možganski trusti ali profe-sionisti, s čimer bi- kaj hitro spet padla morala zgoraj in spodaj, predlagam sledeče konkretne korake:
1)	Vsa slovenska demokratična društva, staro in novonaseljenska, kulturna, gospodarska, politična in dobrodelna, in vsi demokratični slovenski listi v vsaj vseh preko-oceanskih državah naj izvolijo svoje obrambne referente.
2)	Snujejo naj se tudi pripravljali ^odbori za ustanovitev krajevnih obrambnih postojank in tudi ti naj izvolijo svoje referente.
3)	Medtem naj se ustanovi skupni iniciativni odbor, ki naj se predstavi javnosti in združi vse obrambne referente v vrhovni pripravljalni odbor za ustanovitev Slovenske narodno - obrambne zveze.
4)	Tudi tvoja beseda pri tvojem društvu, časopisu ali skupini šteje. Pripomori k novi eri naše narodne obrambe, k narodni slogi in demokratizaciji in pomagaj s tem zgraditi tudi stvarno podlago sreč nejše slovenske države! Če bome sami brezbrižni, nam jo bodo zopet zagodli, tujčini in domačini. Zagodimo jim rajši eno mi,ne več pripadniki raje, empak enakovredni sinovi naroda! (Dalje sledi)
E.G.
This is Slovenia
PLANICA — WORLDS BIGEST SKI JUMP.
,The Slovene temperament is Slav, but with a great deal of the order and method of the German. They are serious -minded, with a larger precentage of books published per head than any other people. They have a great, thought recent, literary tradition, which has produced writers like Preiern and Cankar, and almost every Slovene knows German, and a large number Italian as well. With their remaining comrades under Italian rule and those in America, they number approximately three million. During the last war the Slovenes came under direct Italian and German rule, which did not make them love those people any the more ..."	(page 197.)
„Furthermore, they are great sportsmen and active mountaineers who know every crag and corner of their exceedingly mountainaious land. Every young Slovene is an expert skier, as one can see from the crowded excursion trains that leave Ljubljana or Maribor for the mountain resorts every week-end or holiday. Save for the Scandinavians, who originated the word and popularized the pastime, the Slovenes are the only people with word for their own for skis and ski-ing, which has been known and practised in Slovenia for centuries. A Slovene writer and historian, Valvasor, mentions them in the seventeenth century on the plateau of Bloka, near Ljubljana, and describes the peasants as walking on the snow with the aid of planks and descending the snow-slopes with tne speed or deviis^lntroduc-ing Yugoslavia by L.F. Edwards, London 1954, (page 231-232).
DANI SE
H JP		
mj JÉML JŠ A £	ÉÂ	»L i ■• ÉfNl W^^^^m JP^llÉ
■■WyiHBBl; mm		Mr<¥TlM
,KMEČKA OHCET" NA PRIREDITVI SŽZ V CHICAGU.
Zamrznjena odjuga
Nobenega dvoma ni, da se je v zunanjem življenju SSSR in njenem odnosu do zunanjega sveta po Stalinovi smrti marsikaj spremenilo. Znani sovjetski literat Ilija Eh-renburg je dal temu rahlanju, ki je zavedlo celo politične lisjake kot Churchilla, leposlovni izraz v novem romanu „Odjuga". Toda komaj je Odjuga izšla, se je povrnil mraz - stroga Stalinova linija je zopet zmagala. Malenkova je nadomestil Bulganin, kot vodilna osebnost se kaže tajnik stranke Krušev. Molotov je zopet v svojem elementu, ko mu ni treba več brzdati jezika do Zapada, proizvodnja za potrošnjo bo zopet stopila v ozadje, potrebne bodo nove žrtve za povečanje težke industrije, zlasti vojne. Mnogi bodo morali zapustiti svoja mesta - nekateri v pozabo, drugi pod zemljo. Toda vse te spremembe so povzročile več
senzacij izven Sovjetije kot doma, kjer je ostalo ljudstvo bolj ali manj apatično, saj vse, da bič ostane, čeprav se spremenj oseba, ki udarja.
SESTRA p. DR. ANTONA PREŠERNA UMRLA
V Milni na otoku Braču je umrla v starosti 76 let častita sestra Ve-koslava Prešeren. Pokojnica je bila sestra slovenskega jezuita p. dr. Prešerna, ki deluje pri vodstvu Družbe Jezusove v Rimu. V Bosno je prišla na povabilu njenega ujca kanonika dr. Anton Bon. Jegliča. Pozneje je vstopila v red Hčera božje ljubavi. Bila je med ljudstvom radi svoje velike srčne dobrote zelo priljubljena. Njen pogreb je bil manifestacija ljubezni, ki jo je izkazalo preprosto ljudstvo priprosti slovenski redovnici, ki se vsa žrtvovala za dušni in telesni blagor revnega ljudstva.
Po zaključku druge svetovne vojne je bilo zapadnjake težko prepričati o resnični sliki komunizma. Menili so, da so skušnje beguncev pretirane. Razočaranja povojne dobe, zlasti pa skušnje v Koreji, Nemčiji in Avstriji, so večino streznile v toliko, da bi si ne želeli živeti pod takim režimom, kot ga izvaja komunizem v Sovjetski zvezi in v satelitskih državah. Toda velika večina še vedno ne jemlje resno komunistične nevarnosti za Zapad. Premalo se zavedajo, da je komunistični cilj nespremenjen - zavladati celemu svetu in da se spreminja samo taktika.
Izjemo v tej miselnosti je predstavljalo predavanje na slavnostnem kosilu The Women's Inter Service Cluba (Windsor, 3. februarja), kjer je predavateljica opozorila, da predstavlja komunizem tudi za Kanado resnično nevarnost.
Komunizem je v kratki dobi silno narastel. Od peščice izobražencev, ki so prisostvovali 1. 1848 rojstvu Marksovega komunističnega manifesta, je komunizem podjarmil 750 milijonov ljudi. Razen tega obvlada verjetno duhovno še nadaljnjih 250 milijonov, ki ne žive v komunističnih državah. Komunizem je suženjsko podrejen Moskvi in vsak komunist je potencialni vohun za Moskvo. Kjer komunistična stranka ni dovolj moč-
na za prevzem oblasti, si prizadeva na vse možne načine, da privede kar največ ljudina linijo, ki jo predpisuje Moskva. V Kanadi imamo skupino komunistov, ki delajo podtalno ter dejansko obvladajo stranko. Stranka - the Labour Progressive Party - ter njeni priveski kot je the National Federation of Labour Youth •> se javno priznava komunizmu. Poznamo pa tudi več organizacij, ki zanikajo, da bi imele kako zvezo s komunizmom, ki pa slepo sledijo komunistični liniji. Tri najbolj znane so the Canadian Peace Council, the Youth Friendship League in the Canadian Soviet Friendship Society.
Trenutno oznanjuje komunizem v Kanadi že večkrat preizkušeno taktiko .ljudske fronte". Da nas ne doleti enaka nesreča kot je že mnoge narode, moramo biti stalno na straži, toda ta budnost nas ne sme ovirati pri konstruktivnem delu.
•	Zavod za slepe v Toronto ima
tudi nekaj novih naseljencev, ki jih ni naučil ne sam branja pisave za slepce, marveč tudi angleščine. (Can. Scene).
•	Znani dirigent torontskega simfoničnega orkestra Sir Ernest MacMillan bo stopil po zaključku sedanje sezone v pokoj. (Can. Scene).
Prvi SLOVENSKI FESTIVAL
ZA OSREDNJO AMERIKO
SE BO VRŠIL
dne 24. aprila t.l. v Falcon dvorani,
1750 S. Ashland, - CHICAGO, ILL.
Festival prireja SLOVENSKI RADIJSKI KLUB, kulturna in družabna organizacija, ki pomaga slovenskemu programu pri
vršitvi važnega narodnega in kulturnega poslanstva. Slovenci so vabljeni, da se pridružijo Radijskemu Klubu. Letna članarina $2.00. Člani prejemajo glasilo „Radio Herald" brez
doplačila. Za pojasnila se obrnite na predsednika: Dr. Ludvik Leskovar, 820 No. Wabash Ave., Chicago 11, 111. Tel.: Michigan 2-2448, DEIaware 7-8515, ali na tajnico: Mary Foys Lauretig, 2236 S. Leavitt, F Rontier 6-3861
DVE DEMOKRACIJI
(Nadaljevanje članka aktivnega jug. majorja g. L. Bradaške.
Šele ko so se kralj in vlada „znašli" v Londonu v King's Hall Pal-lace, jim je britanska vlada, kot legitimnim predstavnikom okupirane Jugoslavije stavila na razpolago relativno ogromen fond - hrvatskega kapitala -, £2,000.000, ki se je nabral od 6. aprila do meseca oktobra 1941 od zakupa britanske admirali-tete za 16 jugoslovanskih transportnih parobrodo.v družbe „Oceania" iz Sušaka in Dubrovačke pa-roplovne družbe.
Ko je ob koncu leta 1941, v začetku meseca decembra, predsednik vlade, general Simovič zahte-' val obračun o omenjenem fondu, ki je bil namenjen za oborožitev avi-jacije in mornarice, je dr. Slobodan Jovanovič, kot prvi podpredsednik vlade, podprt z glasovi vseh tistih članov kabineta, ki so se iz tega fonda oskrbeli za celo življenje, generalu Simoviču izrekel „nezaupnico". General Simovič je takoj nato hotel intervenirati pri kralju Petru, toda ta je bil na holly-day-u izven Londona, kar pa seveda mi presenetilo ministra dvora prof. Radoje Kneževiča, ki se je še pravočasno pobrigal, da je kralj še pred svojin odhodom podpisal ukaz o izmenjavi generala Simovi-ča z dr. Slobodanom Jovanovičem za predsednika vlade. Takoj nato je novi predsednik kraljeve vlade dr. Slobodan Jovanovič izposlo-val pri britanki vladi deportacijo generala Simoviča na Severno škotsko, kjer je ostal konfiniran v nekem zapuščenem lovskem dvorcu do septembra leta 1944.
Takoj nato so si člani kraljeve vlade povečali plače na 500 mesečno z 50 dodatkov na rodbinske člane, povrhu tega pa še po 2000 funtov dispozicijskega fonda za gra-bež. Razen tega so bila podeljena raznim uglednim osebnostim iz vladnih krogov posojila od 20.000 -50.000£ za nakup hiš in posestev izven Londona zaradi velike nevarnosti bombardiranja Londona.
Čim je bilo to dosečeno, je predsednik vlade izdal proglas,- v ka-
terem je izjavil, da je prišel čas, da civilna politična vlada prevzame oblast, ki bo odločala o usodi domovine. Takoj zatem pa je bil formiran takoimenovani „ožji vojni kabinet" to je „politbureau" o-ziroma vlada nad vlado, v katerem so bili predsednik dr. SI. Jovanovič, general Draža Mihajlovič kot minister vojne v domovini in trije bratje Kneževiči: Profesor Radoje, minister dvora, Major Živojin-Žika, šef majorske lige, Uradnik diplomatske službe Milan, do tedaj nepoznana osebnost.
Tukaj naj pripomnim, da so trije bratje Kneževiči tedaj pograbili in sicer major Žika-vojno šifro in „gospod" Milan - diplomatsko šifro, dočim je Radoje, kot minister dvora bil edina oseba, ki je imela popolno kontrolo nad kraljem. Tako so skupno držali v svojih rokah kralja kot prvenstvenega ustavnega faktorja in kontrolo nad podpisovanjem vseh predloženih ukazov, obenem pa tudi vojno in diplomatsko šifro, vse kar je bilo ključ za občevanje kr. jug. vlade s svojimi organi izven Velike Britanije.
Vsakemu, ki pozna državno pravo, mora biti jasno, da je na ta način „vojni kabinet" pograbil v svoje roke celokupno oblast in da je jug. kr. vlada v begunstvu obstojala samo kot orodje in tudi navidezno obvarovan demokratski za-stor, da bi se prikrila diktatura treh bratov Kneževičev.
Da bi bil bila jasna tudi vloga dr. Slobodana Jovanoviča, kot predsednika ožjega vojnega kabineta", moram pripomniti, da je dr. Slobo-dan Jovanovič bivši profesor dr-' žavnega prava na pravni fakulteti vseučilišča v Beogradu. Kot strokovnjak v državnem pravu je dr. SI. Jovanovič napisal več knjig iz srbskega državnega prava, med katerimi je slovita „Zgodovina škandalov ustavne borbe v Srbiji ..." Razen tega je tudi autor koncepta zakona o zaščiti države od leta 1929, na osnovi katerega je bil
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD „Slovenske Države"
tudi dr. A. Korošec konfiniran v Brusu in pozneje na Hvaru - kot anti državni element.
Takoj za tem je bil odstavljen do - tedanji minister vojske, mornarice in aviacije, armijski general Bogoljub Ilič, ki je bil tudi načelnik tako zvane „vrhovne komande" kraljevih jugoslovanskih oboroženih sil" na sred njem vzhodu s središčem v Kairu. Njegovo mesto je prevzel s pomočjo osebj,a zrakoplovstva general Bora Mirko-vič, do -tedanji poveljnik odnos-no nadzornik zrakoplovstva.
Kmalu za tem pa je bil tudi general Bora Mirkovič upokojen „kot škodljiv ugledu kr. jug. vojske, mornarice in avicije," na njegovo mesto pa je bil imenovan podpolkovnik Miodrag Ložič. Štab vrhovne komande in inšpektorata zrakoplovstva je bil tedaj tako silno zaposlen, da novoimenovani „načelnik vrhovne komand^' ni smel niti približati se „Vili Aidi" in niti ni mogel izposlovati deportacijo generala B. Mirkoviča v Kenijo pri britanskem vrhovne na poveljstvu v Kairu.
Ob tem času sem se vrnil v Kairo iz Cape-Towna, s poti za Severno Ameriko kot član vojne misije, ker me je pač polkovnik Savič - šef misije, ocenil kot nacionalno nezanesljivega. Moji grehi so bili sledeči:
Odbil sem napisati koncept za propagando predavanje v Kanadi in USA s temo „Vzroki poraza Jug. vojske v domovini." Nisem smatral za obvezno idolopo-klonstvo Draži Mihajloviču.
Sprejel sem pisma, da jih odnesem v Ameriko od: Dr. Aleksandra Avakumoviča, ambasadorja v Bukarešti, od dr. Aleksandra Vukče-viča, poslanca v Atenah in od dr. Branka Adžemoviča, poslance v Kairu.
General Bora Mirkovič mi je takoj naložil drugo misijo, da od-popotujem v Aleksandrijo, kjer je bila naša mornarica, za tem v
GA. D. JENNINGS, Č. G. FR. DORSEY IN G. S. DAVIDOVICH,
HON. CHARLES HENRY MP.
Priljubljen narodni ples na Bavarskem
Schuhplattler je ena najlepših zgodnjih nemških narodnih iger - bavarska igra dvorjenja, ki dramatizira moževo snubljenje. Igra pričenja z žensko, ki se počasi obrača, medtem ko moški spremlja njene korake s ploskanjem rok, da bi pritegnil nase njeno pozornost. Žena se povabilu odzove in skupno izvajata posebne obrate „landler", ki se končajo v simboličnem prikazu ženine podrejenosti. Kulturne dobrine, ki so jih novi naseljenci prinesli v Kanado, bodo brez dvoma vplivale na bodoči kulturni razvoj vaše nove domovine. Mislite na to, kadar se spominjate stare domovine.
Port-Said, kjer so bile naše motorne torpednice in v Abukir, kjer je bila bivša hidro-avijonska grupa kapetana korvete Grošlja, da razen tega obiščem tudi našo skupino tehničnega osebja zrakoplovstva v Kasferitu na velikem slanem jezeru na Suez-kanalu z nalogo, da obvestim osebje mornarice in aviacije o razlogu, ki je postal na vprašanju fonda za oboroženje mornarice in avicije.
Tako sem namesto propagandnih predavanj v Ameriki za pridobivanje „Dobrovoljcev" za jugoslovansko vojsko održal govore za vojaški upor proti kralju in kr. jug. vladi v Londonu. Rezultat je bil ta, da sem v Kairo prinesel okoli 350 lastnoročno pisanih in podpisanih izjav oficirjev, podoficirjev in mornarjev odnosno zrakoplov-cev o odrekanju poslušnosti kralju in vladi v Londonu. Na ta način je vlada izgubila celotno mornarico in aviacijo.
Vladi zvest je ostal samo bataljon tujske legije „kraljeve garde" pod poveljstvom polkovnika Stropnika, ki pa je bil pod nadzorstvom „političnega komisarja" vojnega kabineta - poročnika Vladisavljevi-ča.
Koncem meseca aprila 1942 je britanski general Stone, poveljnik Kairske vojne zone, po dogovoru britanske in jugoslovanske vlade v Londonu zahteval, da se „štab" vrhovnega jugoslovanskega povelj stva in inšpektorata aviacije eva kuira, ob enem pa da se celokup no osobje Royal Yugoslav Navy and Air force, ki ostaja trdno pri svo jih izjavah odrekanja poslušnosti javi do polnoči 30. aprila v Abbas sia Camp radi internacije.
Tedaj smo prenesli v Abbassia Camp vse razen vojnih brodov in avijonov ter Vile Aide, torej vse orožje, avtomobile, kamijone, de lavnice, radio postaje in celo pohi štvo iz Vile Aide, tako, da vladi ni ostalo nič drugega, kakor golo zi-dovje, medtem, ko so bile ladje in avijoni predani v varstvo britanski mornarici v Aleksandriji odnosno v Abukiru. Med zadnjimi so prišli v Abbassij o general Bora Mirkovič s svojim štabom, polkovnik Žarko Popovič, bivše vojni atashe v Moskvi, polkovnik Stanko Živkovič, podpolkovnik dr. Mi-ša Simovič in major'Vladeta Bog-danovič. Naknadno je prišel Abbassio odstavljeni vojni minister, general Bogoljub Ilič, podpol kovnik Dinič, general Dragan Mirkovič in bivše gradijski kapetan, bivši kraljev „ordonans"-častnik Giga Miletič.
Ko smo bili tako zbrani, nas je bilo 486 mož. V Camp Abbassia smo imeli popolno svobodo, najrazličnejše vrste športa in zabav so nam bile na razpolago. Vsakdo, ki je žele v mesto ali v Kairo ali pa v Heliopolis, je lahko tudi šel, seveda v spremstvu enega es cort častnika istega reda. Ker smo imeli s seboj tudi tiskarno, so vsak dan izhajala poročila iz vsega sveta, zlasti pa o delovanju vojnega kabineta in kralja Petra, ki je bil pod nadzorstvom svojih adjutan-tov, majorjev: žike Kneževiča Razdžalovskega, Vohoske in Zobe-nice, ki so bili glavne osebnosti majorske lige - za razliko od bele in črne roke na Solunski fronti.
Prva poteza vojnega kabineta je bila storjena, ko je jugoslovanska kraljeva vlada zahtevala, da moramo biti razoroženi - kot predpogoj, da bi bataljon tujske legije kraljeve garde mogel prevzeti stražo nad nami kot uporniki - ker pač ta „dična kralja Petra garda" ni imela drugega orožja kot le krampe in lopate, mi pa smo imeli popolno opremo, s katero smo prišli iz Jugoslavije.
(Nadaljevanje prihodnujič)
OLD VIENNA
GOVOR PREDSEDNIKA SNZ V KANADI G. V. MAUKA O PRILIKI PODELITVE ČASTNEGA ČLANSTVA KANADSKIM PRIJATELJEM:
Dragi prijatelji,
Slovenska Narodna Zveza podeljuje danes nekaterim našim prijateljem častno članstvo.
To so gospe in gospodje, ki so pripomogli k temu, da so širši krogi izvedli za nas, za našo samobitnost, za našo kulturno ozadje, in ki so pripomogli k temu, da se uvršča naša organizacija danes enakopravno med druge kanadske organizacije, in da se uvršča slovenski doseljenec enakopravno med druge kanadske državljane.
Slovenska Narodna Zveza hoče očuvati tu v Kanadi in v Združenih Državah slovensko samobitnost in slovensko zavest. To pa je nemogoče, ako bi se zaprli sami vase, in bi se aktivno ne udeleževali kanadskega in amerikanskega kulturnega živ-Ija.
Poleg tega vsak od nas živi v upanju, da bo naša domovina zopet zagledala dan osvoboditve, in tedaj bomo rabili prijateljev^ ki bodo vedeli za nas, za Slovenijo, za njeno zgodovino, za njene običaje, za značaj našega naroda, in za njegove potrebe. Take prijatelje najti, take prijatelje navezati na nas, v tem vidi Slovenska Narodna Zveza eno izmed svojih, in ne svojo zadnjo nalogo.
Kot Kanadčani imamo pa tudi dolžnost napram svojemu narodu, da ga ne zatajimo, da dobrin, ki jih nam je dala naša vzgoja ne prikrivamo, marveč da se odločno in samozavestno sore-dimo kot enaki enakim.
Zavest, da smo si znali pridobiti v Kanadi prijateljev, ki so nam odkrito in iskreno ponudili roko, nam daje upanje, da. naš trud za slovensko stvar ne bo zastonj, ne tu v naši novi domovini, ne v stari.
Prepričani smo, da bo zasijalo svobodno solnce nad planinami in ravninami Sloveniji, a v tem svojem prepričanju tudi upamo, da se bo to zgodilo brez novega prelitja bratske krvi. Ko se bo kovala usoda svobodne Slovenije, pa ne bodo odločevala razna društva, marveč svetska diplomacija. Do nje bodo morali tisti, ki jim je dano živeti v svobodnih deželah zgraditi mostove, vsak po svoji možnosti. S tem pa, da sprejmemo v svojo sredino prijatelje, ki razumejo te naše težnje, polagamo prve temelje za te mostove.
G. J. SHARP SPREJEMA DIPLO-PO O ČLANSTVU V SNZ IZ ROK PREDSEDNIKA SNZ G. V. MAUKA.
NA SESTANKU SNZ V ZAVODU. SV. MIHAELA. 16. JAN. 1955
HONOURED GUESTS, LADIEs'AND GENTLEMEN,
The year thousand nine hundred and fifty - five is a year of great significance to the Slovenian National Federation in Canada. It is the first year, which most of us greated as Canadian Citizens.
We all have come to Canada as D.P. or as refugies; there is not one amongst us who has not left behind in ous native land recent graves of close relatives, not one who has not left behind his or her belongings.
We came to this country with bare hands, but we never gave up our indentity, we never gave up our faith in the All-mighty, we never gave up our belief in democracy, and we never gave up our will to be free.
It was not easy to build up our existence in Canada with nothing to beginn, with our hearts full of sorrow, it was not easy to beginn life again, after everyone of us had gone trough the hell of three occupations and through the horrors of civiT war — but we were free again, and freedom is a strong tonic, particularly to such as we, who know, what it means, no to be free.
But it was not only this proud feeling of freedom, which helped us. In this country, where we began to build a new future for ourselves and for our families, we have been fortunate, to find understanding friends, who not only appreciate our traditions and our culture, but who have extended their helping hands to us, and have opened their hearts to us. Ladies and gentlemen,
as much as we believe in maintaining our traditions, our cultural standards and our language, we believe also, that just these our traditions and standards have become the common property of all citizens of our new homeland. We want to enjoy the freedom of Canada, but we want also to build it, we want to join hands with every Canadian of good will, and we want them to join hands with us.
We found friends, who understood these our ideas, and these friends we want to be with us in our activities, modest as they are, we want then to feel at home with us, not only as allways welcome guests, but as our friends and as our advisors in the common task, to make Canada not only a Country of many nationalities, but a common, beloved homestead of Canadians of any creed, race or language.
We want these friend to be with us, so that they may feel with us the joy and pride, to live in a free country, and that they may feel with us also the sorrow, that the country, where our cradles stood, is still suffering from oppression, and we want them to condivide with us the hope, that freedom may be given again to our native land, and to all the nations, who long throughout the world for human rights. We hope, that our homeland, and the many other countries, which condivide her ill fate, will be freed without the horrors of another war and further bloodshed, but if the need should arise, we are also ready to march again, side by side with any Canadian soldier, as our National Antem has it:
To write with blood the right, for which our homeland asks.
Our Canadian friends, who have made Canada, - a strange country when we landed - a homeland for us, we wish today to honour, and as a modest sign of our gratitude, we offer to them the honorary membership of the Slovenian National Federation of Canada.
MED SLOVENCI
IZ T0R0NTA
• Torontskemu kardinalu McGui-
ganu so dali ček za $1.000.- za vzgojo enega bogoslovca. Ob tej priliki je na večerji pred 200 člani skupine, ki mu je že tretjič podarila znatne vsote denarja za vzgojo bogoslovcev, izrecno pohvalil preč. g. Lojzeta Ambrožica, diakona v bogoslovju sv. Avguština v Torontu. Kot poroča The Canadian Register (29. januarja 1955, str. 12), je kardinal izjavil v zahvali: „Ko gledam na ta ček, mi prihaja v spomin, da je v našem lastnem bogoslovju mlad mož, ki je prišel pred sedmimi leti v Kanado, slovenski fant iz države, kjer živi kardinal Stepinac. Ko je prišel sem, ni znal niti besede angleški, sedaj pa je kot diakon imel v angleščini eno najboljših pridig, ki so jo slišali v bogoslovju", če stitamo k takemu priznanju!
•	Družina Brunškovih se je povečala. Srečnemu očku (znanemu režiserju pri Slov. Dram. Krožku) in mamici naše prisrčne čestitke-ter obilo veselja ob sinku.
•	Slovenski Dramatski Krožek . . v številkah ... Od ustanovitve oktobra 1953. pa do danes je bilo 6 predstav. Dohodkov: $1250.19, izdatkov: $468.50. čisti dobiček v iznosu $781.69 je bil porazdeljen in sicer: Za cerkev Marije Pomagaj v Torontu $341.97, Slovenski podporni organizaciji „Karitas" $198.34 in Slovenski Dramatski Krožek v Torontu $241.—. Slovenski Dramatski Krožek je sodeloval skupaj s Prosvetnim Zborom in SNZ ob priliki proslave slovenskega narodnega praznika (29. oktober) v veliki dvorani Kolumbovih vitezov.
•	Na občnem zboru Slovenske
podpore organizacije „Karitas", ki se je vršil v nedeljo 6. feb. 1955 ob 3.30 uri popoldne v slovenski cerkveni dvorani, so odborniki podali poročila o delu v preteklem letu. Nabranega je bilo preko $2.750.-. razdeljenega pa čez $2.500.-. Poleg pomoči potrebnih v Kanadi, je Karitas podpirala bolne in pomoči potrebne Slovence ter predvsem bolne protikomuni-stične borce, ki se nahajajo v bolnicah v Avstriji, Italiji, Švici, Franciji in Nemčiji. Za bodoče leto je bil izvoljen naslednji nov odbor; G. Stane Levstik - predsednik» g. Ludvik Jamnik - podpredsednik, gdč. Pavla Škrlj -tajnica, gg. France Turk in Murgelj - odbornika ter trije revizorji: Prečastiti g. Dr. Jakob Kolarič, gdč. Marica Bas-tič in g. Šuligoj. Ob koncu je duhovni vodja Karitas organizacije,
prečastiti g. Anton Vukšinnič opozoril člane naj bodo tudi v bodoče polni dejavne ljubezni. Za zaključek sta lilo predvajana dva krop-ša filma. Novemu odboru tudi S.D. želi bilo božjega blagoslova na tem važnem narodnem poprišču.
•	SNZ. je imela v dvorani Kolumbovih Vitezov 29. jan. 1955 zelo dobro uspel ples ter 12. februarja isto tam veselo razpoloženo pustno rajanje pod naslovom: Ples v maskah. Obiskovalcem obakrat ni bilo žal, da so prišli.
•	Pouk slovenščine! Slovenska šola se je spet pričela. Prijavilo se je 30 otrok. Razdeljeni so v 3 oddelke. Pouk se vrši vsako nedeljo v cerkveni dvorani po prvi sveti maši in traja do 10.15 ure. Učitelj-stvo je pokazalo dobro voljo in pripravljenost za delo, zato bi bilo pričakovati tudi več odziva od strani staršev. Gotovo jih je še nekaj, ki bi lahko poslali svoje otroke v slovensko šolo!
•	Torontski večerni list „Tele-gra" poroča v svoji številki z dne 5. februarja 1955. o slovensnosti SNZ v zavodu Sv. Mihaela, kjer je 8 kanadčanov sprejelo častno članstvo 16. januarja.
•	Na januarskem večeru je predaval g. Tone Freud Ambrožič, ki je podal oceno Freudove psihologije ter pokazal na zrna resnice, ki je Freud priklical v zavest človeštvu. Delno se je naslanjal na novo delo prof. K. Sterna The Third Revolution. Preč g. Vukši-nič je govoril o materializmu kot skupnem temelju še prevladujo-čil sodobnih sil. Preč. g. Rener je predvajal na ploščah kot primer sodobne glasbe Respighijeve Bore in pravilno povdaril, da ne sme biti naš odnos do sodobne glasbe načelno negativen.
•	Hranilnica in posojnica Janeza E. Kreka v Torontu je plačala iz lanskega dobička vlagateljem 3%% dividendo, izposojeval-cem pa je vrnila 15% plačanih obresti. Od čistega dobička $2.719.90, ki pa vsebuje po sklepu lanskega občnega zbora tudi odškodnino za rabo pisarniškega prostora, je šlo $543.98 v garancijski fond, ki znaša sedaj že $686.10, člani pa so dobili $1.182.10 kot dividendo in 545.84 kot vrnjene obresti. Na občen zboru so 6. februarja bili ponovno izvoljeni za tri leta v ravnateljstvo dosedanji predsednik g. Lojze Koželj ter g. Franc Torkar, v kreditni odbor gdč. Božena Pe-stotnik, v nadzorni odbor pa je bil izvoljen g. Franc Cerar. Delo zadruge je pohvalila ontarijska liga, torontski poslanec Charles pa je prosil za prepis finančnega poro-
čila, da bi ga stavil za zgled kanadskim zadrugam. Lepo rast zadruge kažejo naslednje številke 30. VI. 1953 31. XII. 1953
90	140
$8.614.17	$24.339.70
$3.060,—	$11.348.50
članov
vloge
posojila
31. XII. 1954 228 $51.574.10 $44.002.54
VAŽNO OBVESTILO
SVOJI K SVOJIM
Čast nam je sporočititi, da je ustanovljena prva slovenska begunska tvrdka:
TRIGLAV
Lastnik: Vinko A. LEVSTIK Tvrdka ima svoja skladišča v punto franco Benetke in Trstu, ter se bavi s pošiljanjem darilnih paketov, tehničnih predmetov in denarja v domovino. Lahko se obračate na nas tudi v pogledu emigracije. Za vse informacije priložite poštni kupon. Iščemo zastopnike za Kanado in USA. Zahtevajte naš cenik!
TVRDKA SE TOPLO PRIPOROČA
Vsa naročila in pisma pošiljajte na naslov: Vinko A. LEVSTIK S. Polo-Rialto 323, Venezia (Italy) tel. 22-413
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO - TRST
MAL' P0L0ZI DAR, DOMU NA OLTAR!
S pošiljanjem paketov Vašim svojcem v domovino preko našega društva, pomagate z procentom čistega zaslužka našim bratom v Trstu, in okolici v borbi za njih narodni obstanek, v prvi vrsti šolski mladini.
Naše pošiljke so poznane po izvrstni kvaliteti, hitri odpremi in (Jpbrem pakiranju.
OBJAVLJAM CENE, KI SO SE ZNIZALE
KER SO NAŠE CENE UGODNE, JE V VAŠEM INTERESU, DA POŠILJATE PREKO NAS.
100 lbs prve vrste kanadske moke „Hard Wheat"........ $10.90
100 lbs bele dobre moke ........................................................ $ 9.50
100 lbs koruzne moke - zdrob la..................................... $10.50
37 lbs čiste svinjske masti (brez loja) ................................ $12.—
TE CENE SO DO ZADNJE POSTAJE PREJEMNIKA V JUGOSLAVIJI.	J
Kava Minas la najboljše vrste ................................... 1 kg $1.80
Kava Santos „Extra Superior" .................................... 1 kg $2.—
Sladkor - fini kristal .................................................... 1 kg $0.22
Sladkor v kockah ............................................................ 1 kg $0.25
Mast la čista svinjska, manjše količine .................... 1 Ib $0.28
Ostale cene po našem ceniku od predbožiča, neizpremenje. Pošiljajte te pakete preko nas in priporočajte nas in našo narodno akcijo Vašim prijateljem.
NAS ZASTOPNIK ZA KANADO:
v v
ANDREJ KACICNIK 434 DUNDAS STREET WEST - TEL.: EM. 4-5045 Toronto, Ont.
•	Ontarijska Liga kreditnih zvez
je prosila slovensko zadrugo v Torontu, naj pošlje nekaj zastopnikov zadruge na slavnosti začetek občnega zbora Lige v slovenskih narodnih nošah dopoldne 4. marca v Royal York hotelu).
•	Društvo Najsvetejšega Imena je priredilo lepo družinsko zabavo v nedeljo 13. februarja v slovenski cerkveni dvorani.
•	V Ameriški Domovini smo brali o sestranku SLS, v Torontu pa poročevalec pozablja omeniti, kje se je vršil sestanek. Taki se-stanik bi bili lahko namenjeni širši publiki.
•	Misijonski krožek je priredil konec januarja Baragovo proslavo s predvajanjem lepih filmov za zaključek.
CHICAGO IN OKOLICA
•	Kulturno življenje v Chicagu.
V zadnjem času sta bili v Chicagu dve kulturni prireditvi. V nedeljo 16. januarja je proslavilo društvo Danica 45 letnico obstoja s koncertom, na katerem so nastopili sledeči pevski zbori: Cerkveni pevski zbor fare sv. Štefana, moški pevski zbor France Prešeren in pevski zbor podružnice Slov. Ženske zveze v Chicagu. Cerkveni pevski zbor fare sv. Štefana, ki se vedno lepše razvija, je pod spretnim
dija, podpredsednik Jos. Osterman, ml., slovenski trgovec, tajnica Mary Foys Lauretig, uradnica, bla-gajnicarka Corenne Novak, urednica „Zarje", zapisnikar Joe Cer-| janec, ml., ki se je pravkar vrnil iz Ameriške mornarice, reditelj Janez Kos, profesor. Nadzorniki: Anton Wencel slovenski podjetnik, John Gottlieb, cvetlicar, in John Kochevar trgovec. Ravnateljski odbor: Ed Foys, Frank Poldan, Ann Podlesnik Bob Retel, Louis Dol-movich, Otmar Tasner, Clara Foys, France Podlogar, Doris Notto in Ursula Krezinsnik.
V okviru radijskega kluba so osnovali posebno skupino, ki bo študirala slovenske narodne in ljudske plese za nastope na raznih prireditvah in za predstavo slovenskih običajev na televiziji.
• Titov konzul - ni bil dobrodošel. Na Silvestrovanje, ki se je vršilo v Tomazinovi gostilni, je prišel v spremstvu nekega starega slov. naseljenca tudi Titov konzul v Chicagu. Kmalu je imel priliko čutiti, da ni dobrodošel, vsaj pri veliki večini poštenih Slovencev ne. Ni kazalo drugega, da se je hitro poslovil.
PRVI ČASTNI ČLANI SNZ V i TORONTU.
Dne 16. januarja se je vršilo v Brennan-Hall v Zavodu Sv. Mihaela v Torontu zborovanje SNZ., ki so bili nanj vabljeni tudi gosti.
Prvo je predsednik pozdravil gospo Douglas Jennmgs, predsednico „Canadian Scene" in podpredsednico „New Canadian Service Association", in ji izročil častno diplomo šopek nageljnjo ter prevod Jurčičevega „Jurija Kozjaka" v angleščino* Sledili so gospod Charles Henry, poslanec v parlamentu, gospod John D. Sharp, načelnik državljanskega urada v Torontu, gospod Steven Davidovich, načelnik alntarijskega oddelka za ljudsko vzgojo, preč. gospod Fr. J.B. Dorsey z Zavoda sv. Mihaela, ter prof. J. D. Mantuani, ki so vsi na predsednikov pozdrav odgovorili, nagla-šujoč važnost dela za ohranitev svojstvene kulture priseljencev, ki da je najžlahtnejša dota, ki jo prinesejo s seboj v svojo novo domovino. Vsem je gospod Mauko izročil diplome s slovenskim trakom in grbom ter prevode slovenskih leposlovnih del v angleščino.
SNZ. je dala častno članstvo tudi gospej Percival Foster, ki je orala ledino v Kanadi za delo za priseljence, in gospodu Kossar-ju, žurnalistu, ki je v dnevniku „Telegram" pisal o Slovencih, in seznanjal Kanadčane z njihovo tradicijo, njihovo kulturo in njihovimi stremljenji
PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO!
Iz slovenske zgodovine
FEBRUAR
21, 1845. V zagorju ob Savi se je rodil matematik Josip Ce-lestin, eden prvih sestavljal-cev slovenskega matematičnega izrazoslovja.
23, 1927. Zastopnice slovenskih žen izroče dr. Korošcu nad 200.000 podpisov za majni-ško deklaracijo.
25,	1920. Dr. J. Brejc je bil imenovan za predsednika deželne vlade v Ljubljani.
26,	1925. V Mariboru je umrl dr. A. Medved.
27,	1893. Ustanovni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani.
MAREC
4, 1879. V Ljubljani se je rodil pesnik Josip Murn - Aleksandrov.
4, 1922. V Ljubljani ustanovljeno Geografsko društvo.
6, 1836. V Podsmreki rojen Josip Stritar.
6, 1933 V Beogradu izrečena-sod-ba v šenčurskemu procesu.
14, 1924. V Ljubljani umrl zgodovinar dr. F. Kos.
16,	1942. V Ljubljani so komunisti ustrelili akademika Frančka župca.
17,	1414. Zadnje ustoličenje koroškega vojvode na Gosposvet-skem polju po slovenskem obredu.
17,	1926. V Novem mestu umrl komponist Anton Forster.
18,	1942. V Ljubljani so komunisti ustrelili akademika Ja-roslava Kiklja.
Č. G. L. AMBROŽIČ
Nagrajenci Slovenske hranilnice in Posojilnice v Torontu. (Razpis tečaja: „Zakaj štedim?") Od leve na desno Ku-sova Angelca in Ču ježeva Marjet-ka, odzadaj stoji Kusov Rudi.
Sporočam Slovenski javnosti
da sem prevzel zastopstvo svetovno znane tvrdke „CITRUS" lastnik Aleksander Goljevšček v Trstu, ki pošilja v vse evropske dežele darovne pakete, naročito tudi v Jugoslavijo. Pokličite me telefonično po 6 uri zvečer, postregel bom Vašim znancem najsolidneje, točno in poceni, s prvovrstnimi pošiljkami.
STANISLAV STANGL ■ 398 Markham Street - Toronto
Tel.: VVAInut 1-9310
BERNARDI & MATHEWS
REAL ESTATE LTD.
1075 St. Clair Ave. West ■ Oliver 7971
\
Ako kupujete ali prodajate hišo, bungalov, parcelo, večje poslopje ali trgovno, kličite slovenskega prodajalca:
DUŠAN CIGLIČ Pisarna: OLiver 7971	Doma: WAInut 4-6455
Graditelji novih hiš, ki nameravajo iste prodati, obrnite se na gornji naslov. Videli boste, da boste zadovoljni.
vodstvom p. Vendelina, OFM, zapel nekaj izbranih pesmi iz operete Gorenjski Slavček; tudi ostala zbora sta dala nekaj lepih glasbenih točk.
•	V nedeljo 23, januarja je imela svojo prireditev Slov. Ženska Zveza. Glavna točka prireditve je bil folklorni prikaz Kmečka ohcet, ki ga je pripravil in tudi režiral. g. Filip Stanovnik. V treh pestrih slikah je bil dovolj dobro podan običaj kmečke ženitve. Delo ni bilo dolgočasno, vmes je bilo vple-tenik precej pristno kmečkih dov-tipov pa tudi obilica lepih slov. narodnih pesmi. Glavne vloge so bile v dobrih rokah. Po koncu pa je držal vse starešina - Filip Stanovnik. Nevesto je igrala Miss Mihaela Arko, ženina pa Bogomir Zupančič. Seveda bi se dalo ob ugodnejših prilikah še marsikaj izobljčati. Poleg drugih točk: nastop pevskega zbora SŽZ. odlično podane deklamacije Mojce Fišin-ger-jeve: Ciciban, božičnega prizora in klavirskih točk Mr. Fi-shingerja in njegovih učencev, je bil tudi prizor „Ta preklicana šola". K tej točki bi dodal le to, da deklamacija zanikrnega učenca (Ciril Pfeifer): Taka naša so dekleta, ni bila na mestu. S to točko je de-klamator udaril v obraz veliki večini slovenskih deklet, če je hotel s tem povedati resnico, bi moral na koncu dodati, da so tako delale pratizanke in komunistke, ne pa pošteno slovensko ženstvo, ki je mrzilo okupatorja in pravta-ko mrzi „rdeče ruske brate". - Prizor Cigani bi lahko brez škode odpadel.
— mg.
•	Novi odbor slovenskega Radijskega kluba
Na decemberskem obenem zboru slovenskega radijskega kluba v Chicagu je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik, Dr. Ludvik Le-skovar, ravnatelj Slovenskega ra-
POT DO KANADSKEGA DRŽAVLJANSTVA
.Če ste bili legalno sprejeti v Kanado za stalno bivanje in ste stari 21 let, imate pravico do kanadskega državljanstva, ki se na splošno podeljuje po petih letih stalnega bivanja v Kanadi onim, ki so bili legalno sprejeti kot naseljenci. Predno pa morete vložiti prošnjo za državljanstvo, morate preživati v Kanadi vsaj štiri leta. Podvzeti morate naslednje korake:
1)	Vložite prošnjo za državljanstvo.
Prošnjo vložite pri tajniku sodišča v okraju ali sodnem okrožju, kjer živite.
2)	Opravite izpit pred sodnikom.
Morate imeti dober značaj. Od Vas se pričakuje, da znate dovolj angleščine ali francoščine kakor tudi, da poznate dolžnosti in odgovornosti kanadskega državljanstva.
3)	Zaprisežete zvestobo Njenemu Veličanstvu kraljici. Istočasno s prisego vdanosti se morate odreči tudi svojemu dosedanjemu državljanstvu.
O—O—O
Za točnejša navodila se obrnite na: „The Registrar of Canadian Citizen-ship ali na Citizenship Branch pri
The Department of Citizenship and Immigration
Ottawa, Ontario
Hon. J.W. Pickersgill, P.C., M.P.
Minister
Laval Fortier, O.B.E., Q.C.,
Pomočnik ministra
Brezposelno Zavarovanje v Kanadi
V avgustu 1940 je bil sprejet v kanadskem parlamentu zakon „The Unemployment Insurance Act", ki hoče pomagati brezposelnim, kadar se znajdejo brez lastne krivde brez dela in brez zaslužka. Zakon je začel veljati 1. julija 1941. Določa, da morajo prispevati v to zavarovanje vse zaposlene osebe v določenih panogah. Prispevki se ravnajo po višini zaslužka in znašajo od 18 do 54 centov na teden. Enako vsoto prespeva delodajec, država pa doda petino skupnega prispevka. Iz tega sklada se plačujejo podpore v dobi brezposelnosti. Podpore niso miloščina, marveč dajatve socialnega zavarovanja, do katerih ima delavec pravico, saj je tudi
sam v ta sklad prispeval. Ker je zavarovanje obvezno, je tveganost porazdeljena ter so prispevki zmogljivi.
Prvi namen tega zakona pa je bil ustanovitev posredovalnic za delo, ki jih je sedaj v državi preko 200. To posredovanje je na razpolago brezplačno vsakomur, tudi če še ni bil zaposlen ali dela v panogah, za katera brezposelno zavarovanje ni predpisano. Seveda je na razpolago tudi novim naseljencem, ki iščejo dela.
Država posredovalnica dela pa ne posreduje samo delo v svojem okolišu, marveč nudi zanesljiva poročila o možnosti zaposlitve tudi v oddaljenih krajih države.
Brezposelno zavarovanje je socialni ukrep
IMA DVE NALOGI:
IŠČE ZAPOSLITEV ZA BREZPOSELNE. POMAGA BREZPOSELNIM FINANČNO ZA ČASA
BREZPOSELNOSTI •
V zadnjih trinajstih letih je Komisija za brezposelno zavarovanje
IZPLAČALA BREZPOSELNIM $754,000.000—
Ta uslužnost Vam je brezplačno na razpolago •
KOMISIJA ZA BREZPOSELNO ZAVAROVANJE
C.A.L. Murchison
Komisar
J.G. Bisson
Glavni komisar
R.J. Talion
Komisar
Din. 600.- za 1 Dollar
Pošiljam hitro, točno sigurno, z garancijo denarne pošiljke preko Narodne banke v Jugoslavijo, vsaki dan z avijonsko pošto.
Priporočam se Vam in obrnite se s zaupanjem na mene.
ANDREI KACIČNIK
434 DUNDAS ST. WEST - EMpire 4-5045 Toronto, Ontario
DEŠKO SPODNJE PERILO
ŠPORTNE TRENERKE IN HLAČKE
fjcitmank
MOŠKO SPODNJE PERILO
BOLJŠA VREDNOST!
OTROČJE
SPODNJE PERILO
NOGAVICE ZA BOLJŠE IN ZA ŠPORT
FOLK DANCES.
Folk Dances of the Homeland
Nr. 4 in the series — Poland
KUPUJTE PRI TVRDKAH, Kl OGLAŠUJEJO V SLOVENSKI DRŽAVI!
Priporočamo slovenske potniške agencije
Transmundial
Toronto, 258 College, WA 3-4868
Tudi v Montrealu in Hamiltonu
[fi] I BS CTirnTTTTTTD B81 [§
Meden Appliances
Television Sales and Servie» Refrigerators - Washing Machines
1804 W. CERMAK ROAD CHICAGO 8, ILL.
Slovenci kupujejo v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju, Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE, PRE-KAJENE SVINJSKE ŽELODCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO.
Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
FRITZ IN HILDA DOLESHELL
VIENNA HOME BAKERY
SLAŠČIČARNA IN KAFE-ESPRESSO Centrala: 532 Eglinton Ave., W. - Tel.: MA. 2994
Podružnice: 211 Avenue Road - Tel.: WA. 3-2160 609 Mount Pleasant - Tel.: HU. 8-2381 426 Spadina Ave. - Tel.: EM. 6-1278.
Rženi kruh - soljenci - torte. Desetletna izkušnja jamči prvovrstno kakovost.
Strokovnjaki v hladni trajni, barvanju, beljenju in friziranju. Odprto dnevno od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob torkih in petkih od 9 zjutraj do 9 zvečer.
KRESS BEAUTY SALON
RU. 1-2921, 1194 Eglinton Ave. W., Toronto
Postrežemo vam v angleščini, slovenščini, hrvaščini, nemščini, madžarščini, ali italijanščini..
SLOVENCEM V TORONTU IN OKOLICI SPOROČAM, DA SEM ODPRL LASTNO PISARNO
Kari Vipavec
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 BATHURST ST., Room 4, Toronto, Ont. - EMpire 4-4004
pošljemo enajsti paket v domovino v ceni desetega dela vrednosti prejšnjih 10 paketov - ali šestega za polovično ceno. švicarsko blago - prvovrstna kakovost - dostava zajamčena. Pišite ali telefonirajte po cene!
EUR0PEAN GIFT PARCEL SERVICE
Zastopstvo: Mira ČUJEŠ, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont.
Zastonj
Slovensko državo morete dobiti v TORONTU tudi v knjigarni ALL NATIONS BOOK and FILM SERVICE LTD. 340 College Street in v MONTREALU pa na 3449 Blvd. Street Lawrence.
• V torontskih katoliških cerkva pridigujejo duhovniki v 21 različnih pezikih.
Slovenska država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naroča se pri upravi, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont. Canada. Letna naročina znaša: za ZDA in Kanado 3.- $, za Argentino 20.- pezov, za Braziljo 50 kruizeirov, za Anglijo. .75£, za Avstrijo 30. - šilingov, za A"-' '' 2 avstr. £, za Italijo in Trst 600.-lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi. Slovenske poti.