FEBRUAR 1993, CENA 110,00 SIT, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 61102 B POLIČKA ZA TIPKOVNICO Varnostne vezi Junior za mladino so prilagojene vsem smučarjem, od začetnikov do tistih, ki že obvladajo veščine vijuganja po strmini. Prednosti teh vezi so varnost, močna konstrukcija in preprosto nastavljanje, kar so tudi temeljne zahteve pri varnostnih vezeh za otroke in mladino. Naprodaj sta modela 520 in 530 J 1 86671 _ REPORTAŽA Naši brodarski modelarji na Poljskem (j Tekma z modeli FSR-V Jawor, 17.-20. 9. 1992 Ob praznovanju 750. obletnice mesta Javvor so na južnem Poljskem pripravili sklep državnega prvenstva kategorije FSR-V. Nanj so nas prijazno povabili že na SP na Švedskem. Takoj po našem prihodu se je začela registracija modelov. Časa zanjo je bilo le dve uri, kajti ostali so jo opravili že prejšnji dan, ko so tudi trenirali. Po slo¬ vesni otvoritvi se je ob 11. uri začelo zares. Vsak je imel na razpolago po dva štarta, dvanajst najboljših v vsaki kate¬ goriji pa se je v nedeljo dopoldne pome¬ rilo v finalu. Sodelovalo je 95 tekmoval¬ cev iz Švedske, Češke in Slovaške, Nemčije, Madžarske, Rusije in Beloru¬ sije. Med njimi sta bila dva tudi iz Slove¬ nije. Poljakov je nastopilo okoli 30, (to¬ liko si jih je zagotovilo nastop na držav¬ nem prvenstvu), ostali pa sodelujejo v nekakšni regijski ligi. Na Poljskem imajo namreč okoli 100 modelarskih klu¬ bov in približno 500 modelarjev, ki so aktivni v modelarski kategoriji FSR-V. Tekmovanje se je odvijalo na ravno prav velikem jezeru, obdanem z nasi¬ pom. Tako je bila vodna gladina kljub vetru mirna in modeli so ubogljivo brzeli ter se odzivali na vsako zahtevano spre¬ membo smeri. Rezultati so bili zelo dobri, saj se je naš tekmovalec Avgust Škoflek uvrstil v finalno dirko s tretjim najboljšim rezul¬ tatom, Jerneju Kreplu pa preboj med 12 najboljših žal ni uspel. V finalu so bili rezultati kljub idealnim razmeram neko¬ liko slabši: zmagovalec v kategoriji FSR- V 6,5 cm 3 , Madžar Barnabas Kiss, je do¬ segel le 63 krogov, drugi je bil Poljak Andrzej Suvvalski z 62, tretji pa še en Madžar - zmagovalčev oče - Istvan Kiss s 60 prevoženimi krogi. Škoflek je na koncu z 52 prevoženimi krogi zasedel 12. mesto. Zmagovalci v ostalih razredih so bili: FSR-V 3,5cm 3 (mladinci): Tomasz Grajek, Poljska, 59 krogov FSR-V 6,5 cm 3 (mladinci): Eva Kraj- čova, ČSFR, 61 krogov FSR-V 3,5 cm 3 (člani); Maciej Szy- manski, Poljska, 59 krogov FSR-V 15 cm 3 (člani): Jožef Frenki, Madžarska, 64 krogov Udeležili smo se tudi sklepne priredi¬ tve in podelitve naslovov državnih prva¬ kov na Poljskem. V Sloveniji smo to opravili nekoliko prej, saj je bila dirka na ljubljanskem Koseškem bajerju (13. 9. 1992) naša zadnja dirka za državno pr¬ venstvo Slovenije. Rezultati so bili naslednji: FSR-V 3,5 cm 3 : 1. Clavdio Burlin, DM Ljubljane, 2. Janez Vodončnik, Velenje, 3. Dejan Štrbenk, DM Ljubljane FSR-V 6,5 cm 3 : 1. Janez Melanšek, Velenje, 2. Iztok Vrhovnik, DM Ljubljane, 3. Avgust Škoflek, Velenje FSR-V 15 cm 3 : 1. Janez Vodončnik, Velenje, 2. Anton Klavs, Velenje, 3. Zdravko Založnik, DM Ljubljane V Sloveniji nimamo toliko tekmoval¬ cev, mlajših od 19 let, da bi bilo smiselno pripraviti tekmovanje posebej zanje. Zato morajo mladi, največkrat tudi začet¬ niki, v razredih FSR-V biti boj skupaj s starejšimi in izkušenejšimi modelarji. To morda ni najbolje - ali pa tudi je, kajti vsaka slaba stran nečesa ima tudi svojo prednost. Avgust Škoflek Urednikov predal Številka na naslovnici revije nas opo¬ zarja, da se je letnik že prevesil v drugo polletje, čeprav se nam v ured¬ ništvu ob obilici dela včasih dozdeva, da se je šele dobro začel. Sprva je kazalo, da nekaterih področij ne bomo dovolj izčrpno pokrivali s prispevki ter da bodo ponekod ostale vrzeli, vendar se stanje iz številke v številko poprav¬ lja. S prispevki se nam oglašajo novi in - kar nas še posebej razveseljuje - tudi nekdanji sodelavci, uveljavljeni avtorji, ki so se že dokazali s svojimi strokovnimi članki. To je razlog več, da bo vsebina poslej še bolj raznolika in bogatejša. Kljub temu tudi v prihodnje ostaja naše vabilo k sodelovanju. Do¬ brodošli so tudi kratki sestavki, novice, zanimivosti in nasveti iz prakse. Menim, da je vsebina revije za ve¬ č/no naših bralcev dovolj privlačna, kar kaže tudi naraščanje števila neposred¬ nih naročnikov. Morda zveni malce neskromno, če se pohvalimo, da smo postali zanimivi tudi za tujino, saj smo že dobili ponudbe za izmenjavo z ne¬ katerimi uveljavljenimi modelarskimi časopisi. Jezikovna pregraja vendarle ni tolikšna ovira, kot bi kdo mislil. Manj vzpodbudno je, da nas je v drugem polletju neogibno doletela podražitev, ki je posledica naraščanja stroškov izdajanja revije, vendar osta¬ jamo še naprej v najnižjem cenovnem razredu. Prepričan sem, da 110 tolar¬ jev, kolikor stane odslej ena številka TIMA, za naše zveste bralce ne bo pretirano breme. Morda se še spomnite, da smo na začetku letnika kot novost obljubili v vsaki številki tudi prilogo. Doslej smo obljubo držali in jo bomo tudi vnaprej. Pa ne samo to; modelarje bo brez dvoma razveselila novica, da namera¬ vamo v kratkem začeti z izdajanjem TIMOVIH modelarskih načrtov v na¬ ravni velikosti modela. Načrte bo naj¬ prej možno naročiti le po pošti, kasneje pa jih bomo ponudili v prodajo tudi zainteresiranim specializiranim trgovi¬ nam. Naročniki TIMA bodo seveda imeli pri nakupu že znane ugodnosti. V tej številki med drugim objavljamo tudi koledar najpomembnejših doma¬ čih tekmovanj in prireditev v letošnjem letu. Morda smo katero nehote izpu¬ stili, vendar so zajete vse tiste, za ka¬ tere smo dobili podatke do zaključka redakcije. V TIMU letos lahko prvič najdete tudi koledar mednarodnih tekmovanj FAI, ki je bil sprejet na biroju modelarske komisije (CIAM) FAI novembra lani v Parizu. Upam, da smo s koledarjema ustregli tako bolj kot tudi manj zahtev¬ nim bralcem, ki se nameravajo udele¬ žiti nekaterih tekmovanj ali si jih zgolj ogledati kot zanimivost. Jože Čuden, urednik TIM 6 • februar 1993 • REPORTAŽA 2. državno prvenstvo raketnih modelarjev Mrzel jesenski dan slovenskim raket¬ nim modelarjem ni preprečil, da se 15. novembra ne bi še zadnjič v letu zbrali na tekmovanju, že 2. državnem prven¬ stvu, odkar tekmujejo samostojno. Na¬ porna tekmovalna sezona 1992, zazna¬ movana predvsem z 11. svetovnim pr¬ venstvom raketnih modelarjev in vnovič¬ nim velikim uspehom naših reprezentan¬ tov (1. in 3. mesto posamezno ter 2. in 3. mesto ekipno), je botrovala pozni organi¬ zaciji državnega prvenstva. Komisija za raketno modelarstvo Slo¬ venije, ki je letos prevzela pokrovitelj¬ stvo, je tekmovanje prvič pripravila na novi lokaciji ljubljanskega poligona ra¬ ketnih modelarjev. Na tekmovanju je so¬ delovalo 15 tekmovalcev iz vseh moč¬ nejših raketnomodelarskih centrov v Slo¬ veniji, omeniti pa moramo prvo udeležbo raketnih modelarjev iz Modelarskega kluba Kamnik. Za normalen potek prire¬ ditve so poskrbeli vodja tekmovanja Tone Šijanec, glavni sodnik Jože Čuden in delegat LZS Otokar Hluchy. Tekmovanje je potekalo v mladinski in članski konkurenci kategorij S3A (rakete s padalom), S4B (raketoplani), S6A (ra¬ kete s trakom) in S8E (RV raketoplani). Tekmovanje v zadnji kategoriji pa je bilo v Logatcu. Začetek tekmovanja je ovirala obi¬ čajna jutranja megla nad Ljubljanskim barjem, ki se je razkadila šele precej pozno in zato zahtevala tudi izredno ča¬ sovno omejeno tekmovanje, saj je bilo treba krajšati tekmovalne serije posa¬ meznih kategorij. Rezultati: Kategorija S3A (mladinci): Aleš Mu- sec (MMK Logatec), 2. Matjaž Požun, 3. Se¬ bastjan Pelko (oba ARK Vega - Sevnica); sledijo: Žnidaršič, Martinčič, Muhvič, Kolman, Škedelj, Kogej, Vrbec in Vrtačnik; Kategorija S4B (mladinci): 1. Matevž Dular (ARK Komarov - Ljubljana), 2. Aleš Musec (MMK Logatec), 3. Tomaž Kogej (ARK Komarov - Ljubljana); sledijo: Pelko, Žnidar¬ šič, Martinčič, Vrtačnik, Kolman in Požun; Kategorija S6A (mladinci): 1. Miha Mar¬ tinčič (MMK Logatec), 2. Sebastjan Pelko, 3. Matjaž Požun (oba ARK Vega - Sevnica; sledijo: Musec, Kogej, Žnidaršič, Kolman in Dular; Kategorija S3A (člani): 1. Aleš Musec (MMK Logatec), 2. Matjaž Požun, 3. Drago Perc (oba ARK Vega - Sevnica); sledijo: Pelko, Žnidaršič, Martinčič, Muhvič, Kolman, Škedelj, Kogej, Vrbec in Vrtačnik; Kategorija S4B (člani): 1. Matevž Dular (ARK Komarov - Ljubljana), 2. Aleš Musec (MMK Logatec), 3. Tomaž Kogej (ARK Koma¬ rov - Ljubljana); sledijo: Pelko, Žnidaršič, Martinčič, Gosak, Perc, Vrtačnik, Kolman in Požun; Kategorija S6A (člani): 1. Bogo Štempi¬ har (MMK Logatec), 2. Drago Perc (ARK Vega - Sevnica), 3. Miha Grom (MMK Loga¬ tec); sledijo: Martinčič, Pelko, Gosak, Požun, Musec, Kogej, Žnidaršič, Kolman in Dular; Kategorija S8E (člani): 1. Miha Grom, 2. Bogdan Makuc, 3. Bogo Štempihar (vsi MMK Logatec); sledijo: Gosak in Musec. Besedilo: Tone Šijanec Fotografiji: Roman Ložar Koledar mednarodnih tekmovanj FAI SVETOVNA PRVENSTVA ODPRTA MEDNARODNA TEKMOVANJA 2 • TIM 6 • februar 1993 KOLEDAR S1A, S2A, S4A, S6A, S8E SVETOVNI POKAL S8E 12.-13. junij INTERNATIONAL Three Sisters, COMPETITION Wigan F2A, F2B, F2C, F2D VELIKA BITANIJA 12.-13. junij CAVALLONICUP Dčmsod F1K MADŽARSKA 18.-20. junij OPEN INTERNATIONAL Hradec F2A, F2B, F2C, F4B Kralovč ČEŠKA 18. -20. junij SACHSISCHER-SCHWEIZ- Sebnitz/ CUP Sachsen F2A, F2C, F2D NEMČIJA 19. -20. junij 2. INTERNATIONAL SCALE SAN MARINO CUP »ENRICO ALVISI« F4C-LSM 19.-20. junij EOLE INTERNATIONAL Gisy-les- F3J Nobles FRANCIJA 19.-20. junij 11. INTERNATIONAL Orlčans COMPETITION OF ORLEANS FRANCIJA F1D (+F1D beginners & EZB) 19. -20. junij 4. INT. ROSENTAL - POKAL Klagenfurt F3A AVSTRIJA 20. junij 2. CASTILLA LA MANCHA Toledo F1A, F1B, F1C ŠPANIJA SVETOVNI POKAL 25.-27. junij 3. LOGATEC CUP Logatec S8E SLOVENIJA SVETOVNI POKAL S8E 25.-28. junij GRAND PRIZE OF UKRAINE Kijev 93 UKRAJINA F2A. F2B, F2C, F2D FREUNDSCHAFTSFLIEGEN ŠVICA DER REGION5 F3A, F5A F1E SVETOVNI POKAL 15. -18. okt. SWISS RAK CUP Oberkulm S6A. S8E / ŠVICA SVETOVNI POKAL S8E 16. -17. okt. 17. SIERRACUP Sacramento, F1 A. F1B, F1C, F1G, F1H. F1J California SVETOVNI POKAL ZDA 13.-14. nov. JIM PATTERSON FAI LostHills, CHALLENGE California F1A, F1B, F1C, F1G, F1H, F1J ZDA 29.-31. dec. NEW ZEALAND NATIONAL Carterton CHAMPIONSHIPS NOVA F1A, F1B, F1C ZELANDIJA OMEJENA MEDNARODNA TEKMOVANJA % 9.-12. julij BALKANSKO PRVENSTVO Suceava V RAKETNEM ROMUNIJA MODELARSTVU S3A, S4B, S6A, S7 TIM 6 • februar 1993 • 3 KOLEDAR KOLEDAR TEKMOVANJ IN PRIREDITEV V LETU 1993 JANUAR 17.1. - Tekmovanje z letalskimi modeli F1H za Zupanekov po¬ kal (1. tekma) Nova Gorica FEBRUAR 13. 2. -11. memorial S. Krajnca - tekmovanje z letalskimi mo¬ deli F1A, F1B, F1C in F1H (A1) do 16 let Novo mesto 13.2. - Tekmovanje z letalskimi modeli F1H za Zupanekov po¬ kal (2. tekma) MAREC 10.-13.3. - 13. mednarodni sejem igre, vzgoje in izobraževanja Ljubljana 14. (21.) 3.- Prvenstvo severnega Jadrana - tekmovanje z RV mo¬ deli jadrnic F5-M (1. regata) Monfalcone, Italija 21.3. - Tekmovanje z letalskimi modeli F1H za Zupanekov po¬ kal (3. tekma) Ljubljana APRIL 10. 4. - Odprto mestno tekmovanje z brodarskimi modeli MČ-1, MČ-2, Mč-3 Ljubljana - bazen Belinke Pričetek tekmovanja ob 9.00 uri 11.4. - Odprto mestno tekmovanje z modeli jadrnic P in G Ljubljana - bazen Belinke Pričetek tekmovanja ob 9.00 uri. 17.4. - Odprto mestno tekmovanje z raketnimi modeli S3A, S4B, S6A Ljubljana - poligon Barje (ob cesti v Iško Loko) Pričetek tekmovanja ob 9.00 uri 18. 4. - Odprto mestno tekmovanje z letalskimi modeli A1 (F1 H) in F1A Ljubljana - Depala vas pri Trzinu Pričetek tekmovanja ob 9,00 uri 24. 4. - 2. mladinsko in člansko državno prvenstvo z raketnimi modeli kategorij S4B, S8E, (S8E P) Logatec (...) - Ptujski pokal - tekmovanje z letalskimi sobnimi modeli F1D Ptuj MAJ 2. 5. - Prvenstvo severnega Jadrana - tekmovanje z RV mo¬ deli jadrnic F5-M (2. regata) Pula, Hrvaška 8. 5. - Odprto mestno tekmovanje z RV modeli avtomobilov kategorije OFF-ROAD Ljubljana - Agrostroj (ob bajerju Koseze) 9. 5. - Pokal revije TIM (1. dirka za DP) - tekmovanje z RV brodarskimi modeli v kategorijah FSR-E: FSR-E ECO NACIONAL (6 celic) FSR-E ECO NACIONAL (7 celic) FSR-E NACIONAL (12 celic) Camping Šobec Pričetek tekmovanja ob 9.00 (registracija od 8.00 do 8.30) 15.5. - 2. mladinsko in člansko državno prvenstvo z raketnimi modeli kategorij S3A, S6A Ljubljana - poligon Barje 15. 5. - Medklubsko tekmovanje z letalskimi modeli F3J Lesce 22. 5. - 16. srečanje mladih tehnikov Ljubljane Osrednja prireditev (predvidoma na osnovni šoli Martina Krpana) - Tehnični, tehnološki in raziskovalno proučevalni del - Tehnično športni del (preostala tekmovanja) Odprta mestna tekmovanja v sklopu srečanja: tekmovanje z avtomobilskimi modeli na električni pogon - vožnja v cilj tekmovanje s ploščatimi in škatlastimi zmaji tekmovanje v radiogoniometriranju 22. 5. - Pokal Kranja - tekmovanje z letalskimi modeli F3J Kranj 29. 5. - 2. državno tekmovanje in 17. srečanje mladih tehnikov Slovenije - Tehnično športni del: tekmovanje z avtomobilskimi modeli na električni pogon - vožnja v cilj tekmovanje z raketnimi modeli S3A tekmovanje z raketoplani S4B tekmovanje z letalskimi modeli A1 (F1 H) tekmovanje v izdelavi in spuščanju ploščatih zmajev tekmovanje z brodarskimi modeli MČ-1 tekmovanje z modeli jadrnic razreda G tekmovanje v amaterskem radiogoniometriranju Ljubljana 29. 5. - Državno prvenstvo z brodarskimi modeli kategorij MČ-1, MČ-2, MČ-3 29. 5. - 2. državno prvenstvo z letalskimi modeli kategorij A1 (F1H) za mladince (do 16 let) in člane ter F1A za mladince do 18 let Kamnik JUNIJ 4., 5.6. - 2. člansko državno prvenstvo z letalskimi modeli F1A, F1B, F1C (Štajerski pokal) Celje 5.6. - 17. srečanje mladih tehnikov Slovenije - Tehnični, tehnološki in raziskovalno proučevalni del 5.6. - Odprto mestno tekmovanje (1. dirka za DP) z brodar¬ skimi modeli FSR-V: FSR-V-3,5, FSR-V-6,5, FSR-V-15, 1h Super- het Ljubljana - bajer Koseze Pričetek tekmovanja ob 9.00 uri 6. 6. - Odprto mestno tekmovanje z brodarskimi modeli FSR-E za pokal MZOTK Ljubljana (2. dirka za DP): FSR-E ECO NACIONAL, FSR-E NACIONAL F3-V (spretnost) F3-E (spretnost) Ljubljana - bajer Koseze Pričetek tekmovanja ob 10.00 uri 6. 6. - Prvenstvo severnega Jadrana - tekmovanje z RV mo¬ deli jadrnic F5-M (3. regata) Barcis, Italija 12. 6. - Odprto mestno tekmovanje z modeli jadrnic K, M, X Ljubljana - bajer Koseze Pričetek tekmovanja ob 10.00 uri 12. 6. - Medklubsko tekmovanje z letalskimi modeli F3J Slovenj Gradec 19.6. - 2. mladinsko in člansko državno prvenstvo z raketnimi modeli kategorij S1A, S5C, S7 Ljubljana - poligon Barje 19. 6. - Srečanje in demonstracijski leti vezanih modelov (F2) Ptuj 25.-27. 6. - 3. pokal Logatca - mednarodno FAI tekmovanje z raket¬ nimi modeli S8E, (S8E P) Logatec 27. 6. - Srečanje in prikaz letenja RV maket Krško 27. 6. - Pokal Velenja - odprto tekmovanje (2. dirka za DP) z brodarskimi modeli FSR-V: FSR-V-3,5, FSR-V-6,5, FSR-V-15, 1h Super-het Velenje JULIJ 4. 7. - Pokal VVM-modelarskega centra (1. dirka oz. 3. dirka za DP) - tekmovanje z brodarskimi modeli FSR-E: FSR-E ECO NACIONAL, FSR-E NACIONAL F3-V (spretnost) F3-E (spretnost) Ljubljana - bajer Koseze 4. 7. - Prvenstvo severnega Jadrana - tekmovanje z RV mo¬ deli jadrnic F5-M (4. regata) Portorož 4 • TIM 6 • februar 1993 MODELARSTVO AVGUST 29. 8. - Pokal WM-modelarskega centra (2. dirka oz. 4. dirka za DP) - tekmovanje z brodarskimi modeli FSR-E: FSR-E ECO NACIONAL, FSR-E NACIONAL F3-V (spretnost) F3-E (spretnost) Ljubljana - bajer Koseze SEPTEMBER 4. 9. - Odprto mestno tekmovanje z RV modeli avtomobilov kategorije OFF-ROAD Ljubljana - Agrostroj (ob bajerju Koseze) 5. 9. - Prvenstvo severnega Jadrana - tekmovanje z RV mo¬ deli jadrnic F5-M (5. regata) Preganziol - Venezia, Italija 11.9. - 2. memorial Andreja Rojca (5. dirka za DP) - tekmova¬ nje z brodarskimi modeli FSR-E: FSR-E-ECO NACIONAL, FSR-E-NACIONAL F3-V (spretnost) F3-E (spretnost) Ljubljana - bajer Koseze Pričetek tekmovanja ob 10.00 uri 12. 9. - 1. mednarodno tekmovanje za Pokal Ljubljane (3. dirka za DP) z brodarskimi modeli FSR-V: FSR-V-3,5, FSR-V-6,5, FSR-V-15, 1h Super- het Ljubljana - bajer Koseze Pričetek tekmovanja ob 9.00 uri 12.9. - Tekmovanje z letalskimi modeli F1H za Zupanekov pokal (4. tekma) Cerkniško jezero 18.9. - Petovia pokal - tekmovanje z letalskimi modeli F1A, F1B, F1C Ptuj 19. 9. - 4. dirka za DP z brodarskimi modeli FSR-V: FSR-V-3,5, FSR-V-6,5, FSR-V-15, 1h Super het Ljubljana - bajer Koseze Pričetek tekmovanja ob 9.00 uri 24. -26. 9. - 15. pokal Ljubljane - mednarodno FAI tekmovanje z ra¬ ketnimi modeli kategorije: S3A, S4B, S6A, S7, S8E in Show program Ljubljana - poligon Barje (ob cesti v Iško Loko) 25. 9. - 2. državno prvenstvo z letalskimi modeli kategorije F3J Kamnik 26. 9. - Mednarodno srečanje »Alpe Adria« - RV letalske ma¬ kete Lesce OKTOBER 9.10 - Gorenjski pokal - tekmovanje z letalskimi modeli F1A, F1B, F1C Lesce (...) - 2. mladinski raziskovalni modelarski tabor (raketno, letalsko, brodarsko modelarstvo) Ljubljana in okolica NOVEMBER 7.11. - Tekmovanje z letalskimi modeli F1H za Zupanekov pokal (5. tekma) Murska Sobota DECEMBER 5.12. - 5. memorial M. Boriška - tekmovanje z letalskimi modeli F1A, F1B, F1C Celje (...) - 3. državno prvenstvo z neletečimi maketami letal Zgodovina in razvoj letalskega modelarstva (1. del) Želja človeka za letenjem je zelo stara, saj sega več kot sto let v preteklost. Na podlagi zapisov nekaterih zgodovinarjev pa je ugotovljeno, da je bil prvi model leteči golob, ki ga je v 5. stol. pr. n. š. zasnoval in izdelal fizik in matematik Architas iz Torenta. V 15. stoletju je znani fizik Johan Mil¬ ler iz Konigshoffna skonstruiral želez¬ nega ptiča in kovinsko muho, ki sta v navzočnosti carja Friderika IV. preletela okoli 500 krogov. Do leta 1843 je bilo potem narejenih še več raznih letečih naprav. Launoy in Bieuvenu sta leta 1874 naredila prvi znan model helikop¬ terja. Tako kot vse dejavnosti, ima tudi letal¬ sko modelarstvo svoj razvoj. Ta je zelo zanimiv in poučen, enako kot je zanimiv cel razvoj letalstva in njegove tehnike. Letalsko modelarstvo je ozko povezano z razvojem letalstva in na začetku, ko še nismo poznali aerodinamičnih tunelov in posebnih preizkusnih laboratorijev, je bil letalski model edino znanstveno sred¬ stvo - pripomoček za postavljanje in do¬ kazovanje temeljnih zakonov letalske fi¬ zike. Tako kot pravo letalo, je tudi letalski model skozi nastajanje in razvoj doživljal revolucionarne spremembe in je tako dosegel stopnjo, na kateri je danes. Prvi letalski modeli so služili znanstvenikom in inženirjem za preučevanje problema¬ tike letenje, ki so jo z večjim ali majšim uspehom prenašali na svoje originalne zamisli oziroma letala, s katerimi so res¬ nično hoteli vzleteti. Prav po zaslugi le¬ talskega modela (pred približno 145 leti) je bilo rešeno vprašanje dinamičnega letenja letala, ki se razlikuje od načina letenja zračnega balona. Leta 1843 je Anglež VViliam Hanson izdelal prvi model letala oziroma leteče naprave (risba 1), ki je imela vse glavne elemente današ¬ njega letala: krilo, trup, kolesa in dve elisi, ki naj bi ju poganjal majhen parni stroj. Ta naprava ni takoj vzletela. Pet let kasneje je bilo narejenih še več mode¬ lov, ki so bili podobni Hansonovim. Stringfellovv, Hansonov sodelavec, je opravil celo polet oziroma več poletov; najdaljši je bil dolg 40 m. Model je tehtal 3,9 kg, opremljen pa je bil s parnim strojčkom, ki je poganjal dve elisi. Rojstni dan pravega letalskega mo¬ dela je 18. avgust 1871. Model s paliča- stim trupom (risba 2) je poganjal motor iz gumijastih trakov. Naredil ga je Francoz Alphonse Penaud. Za ta letalski model je značilnih več stvari. Polet je bil dolg več kot 60 m, s čimer je bilo dokazano, da je mogoč let naprave, ki je težja od zraka. Uporaba gume kot pogonskega sredstva je bila za tisti čas več kot originalna, če pomislimo, da je bila tehnologija izde¬ lave gume šele v povojih. Tudi kar se tiče aerodinamičnosti je bila konstrukcija (predvsem zaradi potisne elise) zelo za- TIM 6 • februar 1993 • 5 MODELARSTVO nimiva. Rešitev vzdolžne stabilnosti mo¬ dela je pomenila viden napredek; višin¬ ski stabilizatorje bil namreč precej odda¬ ljen od krila. Ta oblika konstrukcije je pri letalskih modelih in pravih letalih veči¬ noma ohranjena še danes. Razvoj letalskega modelarstva se je nadaljeval tako, da je rekord iz prejš¬ njega stoletja presegel model, ki ga je poganjal parni stroj. Naredil ga je Ameri¬ čan Langlay. Model je tehtal 13,9 kg, razdaljo 1600 m pa je preletel v eni mi¬ nuti in 40 sekundah. To seje zgodilo 16. maja 1896. Kakšno vidno nalogo je opravil letalski model pri ustvarjanju letalske fizike, se vidi iz tega, da je Otto Lilienthal prav s pomočjo modela našel pravilno obliko preseka krila (risba 3), s katerim je v praksi dokončno razrešil problem lete- Na podlagi doseženih rezultatov, predvsem fizike leta, se je začel spontan razvoj letalstva. V Evropi in Ameriki so raziskovali vsak na svojem področju in gradili prava letala. Zelo hitro so dosegli velike praktične uspehe, ki so potrjevali za tisti čas še neverjetne napovedi, da bi namreč letalo lahko služilo človeku kot prometno, gospodarsko in celo kot bojno sredstvo. Na začetku tega stoletja je zaradi velikega napredka letalske fizike in raz¬ voja letalstva nasploh letalski model ob¬ čutno izgubil svoj pomen, ki ga je imel na začetku razvoja letalstva. Začeli so se poskusi z neletečimi modeli v vetrovni¬ kih; vedno več je bilo popolnoma novih in drugačnih vprašanj, na katera majhen letalski model ni več mogel odgovoriti. Prav zato se je znašel za vrati laboratori¬ jev, v katerih so strokovnjaki raziskovali in ustvarjali prava letala. Kljub nastalim razmeram letalski mo¬ del ni bil niti izgubljen niti brez koristi. Prevzela ga je mladina. Takrat namreč ni bilo možnosti, da bi se ta lahko ukvar¬ jala z jadralnim letenjem. Jadralnih letal ni bilo, letenje na pravih letalih, ki so bila motorna, pa je bilo še polno tveganja. Letalci so bili legendarni junaki, vedno pripravljeni tudi za kratek čas letenja žr¬ tvovati svoja življenja. Letalski šport je bil zelo drag in zato dostopen samo ljudem, ki so razpolagali z veliko denarja. Žal tudi danes ni nič drugače. Tako je mladina - glede na okoliščine, ki so vladale v tistem obdobju - sprejela letalski model kot svoje miniletalo. Pri¬ bližno pred 85 leti se je začelo pojavljati letalsko modelarstvo kot posebna veja letalstva. Tako kot se je razvoj letalstva naslanjal na letalski model, se sedaj le¬ talski model razvija po zgledu na prava letala. Mladi graditelji letalskih modelov niso imeli teoretičnega znanja za kon¬ struiranje in so bili prisiljeni uporabljati tisto, kar jim je ponujal splošni razvoj znanosti o letalstvu in letenju. Zanimiva je primerjava med enim izmed pravih letal in letalskim modelom iz leta 1911 (risbi 4 in 5). Na prvi pogled med njima Risba 4 sploh ni bistvene razlike. Krilo in repne površine so enake, prav tako tudi njihova pritrditev. Opaziti je veliko žic in rame- njač, kar je bila značilnost tedanjih letal. Zelo tanki profili kril niso dajali možnosti za dovolj trdno krilo, zato je bila ta po¬ manjkljivost odpravljena z žicami. Letal¬ ski model na risbi 5 imenujemo glede na konstrukcijo »paličar«, saj je njegov trup navadna palica. Oblika elise na modelu je podobna elisi pravega letala. Poleg paličastih trupov so gradili tudi letalske modele s polnim trupom (rebra). Hkrati z modeli so se začele pojavljati tudi makete pravih letal. Mnogi ljubitelji letalstva so gradili makete pravih letal, ki niso letele (slika 6). Narejene so bile kot okras ali v druge namene. Pravi modelarji so za pogon elise upo¬ rabljali gumijaste trakove, še iznajdlji¬ vejši pa so se že ukvarjali z mislijo, kako gumo nadomestiti z novim oziroma bolj¬ šim pogonskim sredstvom. Preizkušali so razne načine, toda npr. uporaba je¬ klene vzmeti ni dala dobrih rezultatov. Slika 6: Maketa letala, ki jo je leta 1943 naredil g. Roman Kunaver. Kot boljši so se izkazali šele motorji s stisnjenim zrakom. Uporaba teh je bila takrat pogosta (risba 7 ) in tudi danes jih še uporabljajo. Pred prvo svetovno vojno so začeli izdelovati miniaturne eksplozij¬ ske motorje, ki pa so bili zelo dragi. Razvijali so 0,2 do največ 0,3 kW moči in so bili 8- do 10-krat težji od današnjih, ki razvijajo 10-krat večjo moč. Prvi uradno dosežen in objavljen rekord opravlje¬ nega leta z modelom, ki ga je poganjal eksplozijski motor, je opravil Anglež H. Stanger leta 1908. Čas letenja je znašal samo 51 sekund. Ta rekord je leta 1932 presegel C. E. Brovvden, čigar model je bil v zraku 8 minut in 42 sekund. Uspehe in rezultate današnjih letalskih modelov računamo v minutah ali celo v urah! (Nadaljevanje prihodnjič) Otokar Hluchy untnnr 1 STRUŽENJE VRTANJE ŽAGANJE BRUŠENJE REZKANJE - Varen stroj za otroke in odrasle - Primeren za tehnični pouk, modelarstvo in hobi - 12V/15VV Bestra d.o.o., Kolodvorska 7, Ljub¬ ljana, tel.: 061/121-145, fax: 061/131- 284 6 • TIM 6 • februar 1993 modelarstvo KB-6 Matajur in Triglav — modelarska leteča zaprega drugi številki revije I IM je bila objav¬ ljeno kratko poročilo z modelarskega srečanja v Lescah. To je bil pravzaprav zlet modelarjev, ki gradijo modele v kate¬ goriji F4C ali - kot jim kratko rečemo - leteče makete. Gledalci so lahko videli veliko modelov raznih vojaških in turističnih letal tujih proizvajalcev, žal pa niti enega samega modela slovenskih letal, ki jih je nekdaj izdelovala naša letalska tovarna »Le¬ tov«. In vendar je bilo v nove konstruk¬ cije motornih in jadralnih letal vloženih toliko naporov mlade inženirske skupine, zbrane v »Konstrukcijskem biroju«. In čemu ne bi za taka modelarska srečanja gradili modelov po letalih, ki jih praktično ni več in na katera smo že skoraj pozabili? Član Alpskega letalskega centra Lesce in pisatelj knjige »Zapisani nebu«, g. Janez Žerovc, aktivno dela na tem, da bi nekoč Slovenci imeli svoj letalski mu¬ zej, v katerem bi bila vsaj z opisi in slikami zastopana naša letala. In kaj bi bilo lepše kot to, da bi v takem muzeju vsem na ogled stala vsaj pomanjšana letala. Ker je tako težko zbrati tehnično gra¬ divo za izdelavo modela, se marsikateri modelar odloči kar za gradnjo makete tujega letala, za katerega so na razpo¬ lago podrobni načrti in navodila. Drugi pa kupijo montažno škatlo, katerih veliko izbiro ima že skoraj vsaka modelarska trgovina. Ko sem v reviji KRILA lani objavil ne¬ kaj skic naših letal, so me bralci opozo¬ rili, da manjkajo preseki. Ker v tej reviji ni prostora za večje skice, sem z veseljem sprejel predlog urednika revije TIM, da bi za začetek objavil dve večji skici sloven¬ skih letal v prilogi. Tako sta pred vami naše prvo sloven¬ sko motorno letalo KB-6 Matajur in prvo jadralno letalo Triglav. Na skicah so pre¬ seki trupa, ki so vrisani v trup že tako, kot naj bi stali v modelu, za katerega si načrt pač povečate na želeno velikost oziroma ustrezno merilo. Priporočam vam merilo 1 : 4; v tem primeru morate vse mere povečati oziroma jih pomnožiti s števi¬ lom 6,25. Preseke trupa motornega in jadralnega letalo povečate tako, da prek njih narišete mrežo 4x4mm ter vanjo prerišete rebro. To morate storiti za vsako rebro posebej. Položaj reber v trupu je narisan, zato na večji papir na simetralo prenesite le njihov položaj. Ce¬ lega trupa vam ni treba risati, ker položaj reber zadošča. Za vsako rebro vrišite pravokotnico, s katero nato rebro posta¬ vite na svoje mesto točno na simetralo trupa (glej risbo). Seveda ne smete po¬ zabiti zmanjšati reber za debelino balse, ki jo boste uporabljali za oplato (najpri¬ mernejša za merilo 1 : 4 je debelina 4 mm). To risanje in povečevanje je res neko¬ liko zamudno, vendar je hkrati tudi dobra vaja za drugič, ko si boste lahko sami povečevali manjše skice v prave načrte za svoje modele. Ko povečujemo trup, preprosto upo¬ rabljamo enako obliko, kot jo ima pravo letalo, katerega obliko smo končno tudi dolžni spoštovati. Pri krilu pa je drugače: obdržimo obliko, spremenimo pa profil krila, kajti model bo letel pod precej dru¬ gačnimi okoliščinami kot je sicer letalo pravo letalo. Tako sem v vsako skico posebej vpisal podatke za modelu pri¬ meren profil. Seveda je to le predlog in popolnoma svobodno si vsakdo lahko izbere profil, ki ga je morda že preizkusil na podobnem modelu in bil z njim bolj zadovoljen. Za oba profila je značilno to, da ni potrebna ne aerodinamična ne ge¬ ometrična zvitost krila. Tudi naklonski kot za oba je lahko od 1-20 stopinj. Oba modela lahko letita popolnoma samostojno; tako z motornim kot z ja¬ dralnim se lahko udeležite srečanja v Lescah ali kjer koli drugje. Če pa delu¬ jete v krožku ali morda skupaj s prijate¬ ljem, se boste lahko srečanja udeležili z »letečo zaprego«. Že pravo letalo KB-6 Matajur je bilo grajeno za vleko jadralnih letal in tudi model vam bo od¬ lično služil v ta namen, jadralno letalo Triglav pa je bilo primerno za termično in za pobočno letenje; v vleki je bilo zelo mirno. Seveda so v Konstruktorskem biroju in v tovarni Letov poleg teh dveh zasnovali in izdelovali še druga letala, toda v naši reviji je za vse premalo prostora. Tokrat sta objavljena le prva predstavnika, za ostala slovenska letala pa lahko dobite skice v merilu 1 : 25 v Modelarskem centru na Ciril Metodovem trgu 14 v Ljubljani. Kratka zgodovina letal KB-6 Matajur in Triglav Dve leti po končani vojni je Letalska zveza Slovenije razpisala natečaj za ja¬ dralno letalo, prilagojeno razmeram lete¬ nja v Sloveniji. Konstruktorsko skupino so sestavljali mladi entuziasti, študentje ljubljanske Tehniške fakultete. Vodji sku¬ pine in nosilca projekta sta bila Jaroslav Koser in Stojan Hrovat, skupino pa so sestavljali še Franc Hilinger, Mitja Klo¬ pčič, Marko Jeras, Marko Vakselj, Janez Herzog, Evgenij Ogrinc, Tomo Polanc in Rajko Perovšek. Ob prijavi na natečaj naj bi letalo nosilo ime Karavan in imelo trup z osmerokotnim presekom, ki pa bi ga morali za boljše rezultate spremeniti. Tako je v projektu nastal lepo oblikovan trup okrogle izvedbe z novim imenom Triglav (čeprav je bilo prejšnje ime okraj¬ šava za Karavanke, je */seeno preveč spominjalo na istoimensko ameriško po¬ pevko). TIM 6 • februar 1993 • 7 MODELARSTVO Jadralno letalo Triglav je izdelala letal¬ ska tovarna Letov. Prvič je poletelo že leta 1948 z ljubljanskega letališča v Za¬ logu, preizkusni pilot pa je bil Milan Bori- šek; za njim so se potem z velikim zado¬ voljstvom zvrstili še vsi njegovi načrto¬ valci. Letalo KB-6 Matajur je nastalo iz po¬ trebe po lastnem letalu za aerovleko in iz potrebe po zamenjavi že zastarelih mo¬ tornih letal, ki so nam ostala iz vojnih časov. Skupina pod vodstvom Dušana Cenerja in Marjana Slanovca, ki je so¬ časno s skupino snovalcev letala Triglav načrtovala konstrukcijo visokosposob- nega jadralnega letala Hudournik (kas¬ neje preimenovanega v Udarnik - tudi skico tega letala je mogoče dobiti v ljub¬ ljanskem Modelarskem centru) je z vso požrtvovalnostjo začela z izdelavo načr¬ tov, po katerih so v tovarni Letov z uspe¬ hom izdelali to naše odlično prvo mo¬ torno letalo, ki je skozi ves čas nastaja¬ nja obdržalo ime po slovenski gori Mata¬ jur. Skupina načrtovalcev, v kateri so so¬ delovali tudi Stane Grčar, Vital Kovačič, Gorenc in drugi, je z uspehom izdelala vse potrebne načrte in prvo letalo Mata¬ jur je poletelo že 3. julija 1952. Izvrstno letalo je tovarna potem začela izdelovati serijsko in z njim so se šolali piloti v sko¬ raj vseh naših letalskih klubih. Žal ni točnih podatkov, koliko letal tega tipa je bilo izdelanih. Sprva so bila dvosedežna, a je kaj kmalu so jim dodali še tretji sedež, ki je pri šolanju služil tudi padal¬ cem. V pregledni, zastekljeni in oblazi¬ njeni kabini so bile vgrajene dvojne ko¬ mande za dva pilota, ki sta sedela drug poleg drugega; tudi to je bila za tiste čase v šolanju naših pilotov novost. Letalo Matajur je bilo svetlokrem barve z rdečim torzijskim nosom in dvema rdečima črtama na obeh straneh trupa, jadralno letalo Triglav pa je bilo popolnoma bele barve. Prav zanimivo bi bilo videti obe letali - pa čeprav le v modelarski izvedbi - že na prihodnjem srečanju v Lescah, torej na letališču, kjer sta tolikokrat vzleteli in kjer sta izšolali toliko mladih pilotov in padalcev. Prvo prihodnje srečanje modelarjev v kategoriji F4C bo že septembra letos. Kdor bi se ga želel udeležiti, se lahko prijavi v Alpskem letalskem centru Lesce gospodu Marjanu Mencigerju, ki ga po njegovih modelih brez dvoma pozna tudi večina bralcev revije TIM. Kdor se bo torej odločil za gradnjo makete katerega koli izmed slovenskih letal, bo najbrž naletel na težave, ki jih bomo lahko od¬ pravili ali premostili le skupaj. Zato pred¬ lagam, da se povežemo med seboj - če ne osebno, pa vsaj prek uredništva. Sporočite, za kateri model ste se odločili oziroma katero letalo imate namen gra¬ diti v kategoriji F4C. Prvi, ki se je že odločil, je pilot potni¬ škega letala DC-9, g. Sašo Sekirnik, sicer znan slovenski modelar. Gradil bo model visokosposobnega jadralnega le¬ tala Orel (v merilu 1 : 4), ki ga je zasno¬ val Mariborčan ing. Boris Cian. V nadaljevanju objavljanja skic slo¬ venskih letal bom opisal tudi to letalo, ki so ga leta 1948 naredili v tovarni Letov. Za kakršen koli nasvet pri gradnji tega modela se lahko obrnete na graditelja: Sašo Sekirnik, Brodarjev trg 6, Ljubljana. Anton Pavlovčič HLG RV letalski model, ki ga spuščamo iz roke Ena izmed največjih težav v RV letal¬ skem modelarstvu je tako pri nas kot v tujini ustrezen (dovolj velik) prostor za spuščanje modelov blizu doma. Zato so pred nekako desetimi leti modelarji za¬ čeli graditi manjša RV jadralna letala, ki so jih poimenovali Hand Launch Gliders ali na kratko HLG. To so modeli, ki jih vržemo kar iz roke in dosežejo višino od deset do petnajst metrov. Če ni termike, jadrajo približno 25 do 30 s, boljši pa tudi 40-50 s. Poleg tega, da jih lahko spuš¬ čamo že na nogometnem igrišču, manj¬ šem travniku ali v parku, so njihove do¬ bre lastnosti še v hitri gradnji, nizki ceni materiala, lahkemu transportu, navse¬ zadnje pa so nekateri preprostejši mo¬ deli kot nalašč za začetnike. Če kdo ni vešč v metanju, lahko model spusti s po¬ močjo visokega starta z gumo in laksom. Pri tem seveda ne potrebuje pomočnika, kar je tudi zelo dobro. Posebnost teh modelov je, da jih lahko vržemo kar v termiko, ki jo ugotovimo s pomočjo milnih mehurčkov ali magnet¬ nega traku iz kasete, privezanega na daljšo palico. Zato so ta letala lahko konkurenca prostoletečim, hkrati pa nam ponujajo več zabave. Edina omejitev v konstrukciji je naj¬ večji razpon kril, ki znaša 150 cm, masa pa se giblje med 250 in 500 g. Še največ težav je z miniaturno dvokanalno na¬ pravo za RV. Gradnja je večinoma kla¬ sična - iz balse in reber. Največ pozor¬ nosti moramo nameniti čim manjši masi. Ker se Reynoldsovo število krila giblje okoli 60.000, moramo biti pri izbiri profila krila previdni. Največkrat uporabljeni so Eppler 205, 193, 387,176, Seling 3021 in 3010, Got- tingen 795, Clark Y mod. Za boljše do¬ sežke lahko uporabimo tudi turbolator. Korenska globina kril se giblje med 18 in 22 cm, konci kril pa imajo globino med 10 in 15 cm. Pravila za tekmovanje še niso poeno¬ tena, zato si oglejmo tista, ki so nastala v AMA (American Modelar Association). Tekmovanje je razdeljeno na turnuse. Zmagovalec vsakega dobi 1000 točk, ostali pa odstotkovno ustrezno manj. Tako imajo vsi udeleženci zagotovljene enake možnosti. Čas vsakega turnusa je omejen na deset minut. V prvem turnusu je število metov neomejeno, šteje pa se le najdaljši let. Tudi v drugem turnusu je število letov neomejeno, seštevek ča¬ sov, ko je model v zraku, pa se mora kar najbolj približati času petih minut. V tret¬ jem turnusu je dovoljenih šest metov. Od teh se pet najdaljših sešteje, vendar pa posamezen let ne sme biti daljši od dveh minut. Prekoračitev dvominutnega mak¬ simuma znotraj operativnega časa se ne kaznuje. Pozneje je bila vpeljana spre¬ memba v prvi turnus, kjer je končni re¬ zultat seštevek treh najdaljših letov. Do¬ dali so še pravilo, ki izloči tekmovalca v turnusu, kjer prekorači desetminutni operativni čas. V letu 1992 so tekmovanje razširili na sedem turnusov. Trajanje vsakega je še vedno omejeno na deset minut. V prvem mora tekmovalec doseči tri dvominutne lete, število metov pa je neomejeno. V drugem turnusu se šteje pet poletov z dvominutnimi maksimumi, število me¬ tov pa je spet neomejeno. V tretjem turnusu je na razpolago največ pet me¬ tov, skupen seštevek časov pa se mora kar najbolj približati petim minutam. V .četrtem turnusu od sedmih možnih metov štejejo najboljši trije z dvominut¬ nim maksimumom. V petem turnusu je število metov neomejeno, šteje pa le najboljši let. V šestem turnusu se štejejo trije najdaljši leti, od katerih ne sme biti noben daljši od treh minut, v skupni se¬ števek, ki se mora približati osmim minu¬ tam. Število metov je omejeno na šest. V zadnjem, sedmem turnusu mora tek¬ movalec vreči model v prvih petnajstih sekundah in dovoljen je samo en met. Zmaga tisti, katerega model je najdlje v zraku. 8 • TIM 6 • februar 1993 MODELARSTVO 4. CHUCKLE IV razpon masa profil Selig mod. 1500 mm 370 g 2. PIVOT razpon skupna površina vitkost 1500 mm 2,6dm 2 10,3 480 g 5. THERMITE skupna površina masa 18,6dm 2 400 g 3. SUPER SPARROVV masa profil 400 g Clark Y mod. skupna površina masa profil 7. FLINGER razpon skupna površina masa profil 1450 mm 21,3dm 2 370 g E 205 8. ZINGER razpon dolžina skupna površina masa 1500 mm 815 mm 25,8 dm 2 425 g 28 dm 2 400 g E 193 Predstavljamo vam osem modelov z glavnimi konstrukcijskimi podatki. Kot smo videli, so pravila dokaj zah¬ tevna, še posebno za sodnike. V eni izmed prihodnjih številk bomo objavili načrt modela HLG, do tedaj pa vam že¬ limo dobro termiko in polhe akumula¬ torje. Roman Ložar TIM 6 • februar 1993 • 9 MODELARSTVO »Nacionalna« kategorija S3 Dopolnila športnega pravilnika FAI in nekatere omejitve, ki naj bi pripomogle k lažjemu spremljanju modelov pred¬ vsem pri kategorijah, kjer se meri traja¬ nje leta, so se v zadnjih letih kaj kmalu izkazale za manj učinkovite. V razme¬ roma kratkem času smo bili priče velikim spremembam in občutnemu povečanju modelov od tankih »paličic« do - v pri¬ merjavi z njimi - dokaj zajetnih modelov, s kakršnimi tekmujemo danes. Razvoj vrhunskih modelarskih raketnih motorjev ter uvajanje sodobnih tehnologij in gra¬ div sta v raketnem modelarstvu omogo¬ čila, da ti modeli danes kljub vsemu letijo dovolj visoko in jih že rahel veter hitro odnese daleč proč od mesta izstrelišča. Težava je najbolj izrazita pri raketah s padalom, pri katerih igra pomembno vlogo tudi pristajalno sredstvo. Na žalost je pokrajina pri nas taka, da je ravnih, odprtih predelov, primernih za tekmova¬ nja te vrste, zelo malo. Z namenom, da bi omogočili izvajanje tekmovanj tudi na manjših površinah, je bil na zadnji seji Komisije za raketno modelarstvo sprejet sklep, da se vpelje t. i. »nacionalna« kategorija raket s pa¬ dalom S3, pri kateri bodo modeli še večji kot doslej. Model namreč ne sme biti krajši od 500 mm (dolžina telesa in glave brez sta¬ bilizatorjev), najmanjši premer 50 mm pa mora imeti vsaj 75% cele dolžine (brez stabilizatorjev). Nekaj primerov različno oblikovanih raket je prikazanih na sliki. Poznavalci bodo že na prvi pogled opa¬ zili, da model, narejen natanko po naj¬ manjših, še dopustnih merah, ni najbolj aerodinamične oblike. Graditelj lahko iz¬ bere tudi primernejšo obliko, vendar na račun večje dolžine in s tem tudi mase modela. Odločitev o tem je prepuščena posamezniku. Tekmuje se v podkategoriji S3A, izje¬ moma pa tudi v S3B, če seveda teren to dopušča. Odločitev o izbiri podkategorije se prepusti organizatorju, vendar mora biti navedena že v razpisu. Obvezna je uporaba standardnih raketnih motorjev s premerom 18 mm (min. 17,5 mm). Do¬ voljeni so modeli lastne konstrukcije ali pa narejeni iz sestavljank oziroma kom¬ pletov, ki po merah ustrezajo zahtevam tega pravilnika. Maksimum leta v vsa¬ kem turnusu je enak srednjemu maksi¬ mumu, ki velja za kategorijo S3A (FAI) in znaša 300 sekund. Za vse ostalo veljajo enaka določila, kakor jih predvideva pravilnik FAI. Namen nove kategorije je doseči večjo atraktivnost panoge raket s pada¬ lom, saj se bodo tekmovanja lahko odvi¬ jala tudi na športnih igriščih ter parkih. Tam si jih bo tako lahko ogledalo večje število gledalcev, kar je pomembno za popularizacijo modelarstva nasploh. Cilj je bil tudi čimbolj izenačiti pogoje tekmo¬ vanja, kar naj bi stimulativno vplivalo predvsem na najmlajše tekmovalce. Pravila so seveda lokalnega značaja; veljajo le v Sloveniji - in sicer na tistih tekmovanjih, kjer je panoga predvidena s posebnim razpisom. Priporoča se izva¬ janje tekmovanj po starostnih skupinah (osnovnošolci - razredna stopnja, os¬ novnošolci - predmetna stopnaj, mla¬ dinci do 18 let in tudi člani). Jože Čuden TIMOVI OGLASI PRODAM hišni računalnik Commodore 64, dve igralni pa¬ lici, modul, kasetnik, literaturo in 400 iger. Cena je 300 DEM. Damir Skraban Talanjijeva 9 69000 Murska Sobota Tel. (069) 26-230 IZDELUJEM brodarske modele: Ala (dolžina 36cm) za 50 DEM, Laser (dolžina 35 cm) z RV na¬ pravo NIKKO za 120 DEM, La¬ guna (dolžina 37 cm) za 50 DEM, Delfin (dolžina 44cm) za 60 DEM, tekmovalni model Hi¬ dro Delfin (dolžina 70cm) za 120 DEM, katamaran (dolžina 50cm) za 50 DEM in ledodrsnik (dolžina 50cm) za 60 DEM. Gašper Sitar Jelovškova 20/a 61234 Mengeš Tel. (061) 739-232 PRODAM nedokončana ja¬ dralna modela za radijsko vo¬ denje Woody Robbe (razpon kril 220cm) za 450 DEM in Leon (razpon kril 120cm) za 250 DEM. Branko Poljak Grajska cesta 15 68340 Črnomelj Tel. (068) 52-339 PRODAM videoigre Atari 2600, dve igralni palici, priključni ka¬ bel z usmernikom in TV kabel z vmesnikom. Cena je 7500 SIT. Benjamin Travner Tomšičeva 31 63320 Velenje Tel. (063) 852-951 PRODAM igre za Commodore 64 po ugodni ceni. Zahtevajte brezplačen katalog. Alen Oblak Ob progi 5 66310 Izola Tel. (066) 62-434 PRODAM po polovični ceni: nov 6,5-cm 3 letalski motorček (ABC 1,1 PS) za 110 DEM, pol- akrobatsko letalo (višina, smer, nagib, plin, krila iz stiropora, rezervoar, podvozje) za 150 DEM, čoln z elektromotorjem (kategorija FSR-E - 12 celic), novimi akumulatorji (2x6 celic - 160 mAh) in regulatorjem za 220 DEM, 1 kg epoksidnega le¬ pila za 40 DEM, akumulator 4,8 V/1800 mAh za 30 DEM, dva akumulatorja 6 V/2 mAh po 20 DEM, nov elektromotor Speed 700 turbo 9,6 V za 40 DEM, mo¬ del tekmovalnega čolna kate¬ gorije Nacional za 60 DEM ter deset letalskih modelov (ASW 17-3,2 m; QB-2,6m; Verso - 2,1 m; lovec F 15 Eagle z no¬ vim motorjem Webra 4,6cm 3 ; Pylon Micro Racer - hitrost do 160km/h; Elektro Micro Racer itd.). Tadej Šterk Na Zavrteh 5 61230 Domžale PRODAM miniaturno železnico Marklin po sistemu HO (va- § ončki, tiri, kretnice, semaforji), tefan Trčko Pohorski odred 5 62310 Slov. Bistrica Tel.: (062) 811-349 PRODAM kasetnik DATA DR 1535 za Commodore 64 in pet kaset z igrami. Cena po dogo¬ voru. Primož Bric Zg. Hotič 21 61270 Litija Tel.: (061) 877-024 (od 13. do 18. ure) - - Kupon za brezplačno objavo malega oglasa TIM 6 10 • TIM 6 • februar 1993 MODELARSTVO Domači modelarski raketni motorji Novost na trgu Pred kratkim so se na našem trgu po dolgem času spet pojavili domači mode¬ larski raketni motorji. Skoraj poldrugo desetletje je minilo, odkar so jih v Kemij¬ ski industriji Kamnik nehali izdelovati. Marsikdo je prav z njihovo pomočjo na¬ redil prve korake v svet raketnega mode¬ larstva. Novi motorji sedaj prihajajo iz delav¬ nice Marjana Zidariča, zasebnega proiz¬ vajalca potrebščin za raketno modelar¬ stvo, sicer pa znanega raketnega mode¬ larja še iz pionirskega obdobja te dejav¬ nosti. Ponudba je za zdaj omejena na tri glavne tipe motorjev standardnega pre¬ mera (18mm), in sicer A, B in C, oziroma motorje totalnega impulza do 2,5, 5 in 10 Ns. Možno je izbirati med različnimi dol¬ žinami delovanja traserja. Motorji so bili prvič uradno predstav¬ ljeni na zadnji lanski seji Komisije za raketno modelarstvo LZS, ki je bila za to priložnost namenoma v Loki pri Zidanem Mostu. Uspešno je bil opravljen statični preizkus vzorčnih primerkov ter izstreli¬ tve nekaj modelarskih raket - vse brez ene same napake. Zaradi rumenega dima traserja, ki pa ni najprimernejši za spremljanje modelov na večji višini, ti motorji nekoliko spominjajo na bivše kamniške. Že naslednja serija, name¬ njena trgu, pa naj bi po Zidaričevem zagotovilu imela tudi traserje z izrazi¬ tejšo (rdečo oziroma črno) barvo. Rezultati testiranja motorjev, ki so bili opravljeni v laboratoriju za mehanska testiranja Danijela Tancerja na Ravnah, izkazujejo naslednji totalni impulz za naključno izbrane vzorce: meritev A-mo- torja - 2,451 Ns, meritev B-motorja - 4,264 Ns in meritev C-motorja - 9,643 Ns, kar kaže na zadovoljivo približevanje zgornji dopustni meji. Žal na predstavitvi še niso bili na razpolago diagrami po¬ tisne sile, za kar bi bila potrebna ustrezna merilna oprema. Na pripombe strokovne komisije so bile kasneje odpravljene nekatere manjše pomanjkljivosti, ki so za izdelek v razvoju tudi razumljive. Proizvajalec je naredil na motorju nekaj izboljšav (npr. glinast čep med traserjem in odbojnim polnjenjem) ter poskrbel za nov elek¬ trični vžigalnik, ustrezna navodila za uporabo in embalažo. Zidarič poleg omenjenih tipov motorjev pripravlja tudi novost pri nas: motorje s totalnim impul¬ zom 20 Ns, namenjene predvsem za pogon RV raketoplanov. Naprodaj naj bi bili že v letošnjem letu. V primerjavi z visoko ravnijo vrhun¬ skega raketnega modelarstva pri nas bi se komu morda zazdela ponudba neko¬ liko skromna, saj gre le za standardne motorje s smodniškim polnjenjem (in ne s kakim sodobnim kompozitivnim gori¬ vom). Vendar se je treba zavedati, da je za razvoj raketnega modelarstva in vzgojo podmladka pomemben pred¬ vsem zanesljiv in varen modelarski mo¬ tor z možnostjo izbire dolžine traserja ter potisne sile. Na razpolago naj bo vselej v zadostnih količinah ter - kar je najpo¬ membnejše - biti mora cenovno dosto¬ pen. Obeti Marjana Zidariča dajejo upati, da smo na pravi poti in da je naposled rešen tudi ta, dolga leta najbolj žgoč problem v slovenskem raketnem mode¬ larstvu. Jože Čuden INDUSTRIES Motor je še v razvoju TIM 6 • februar 1993 • 11 MAKETARSTVO Šola plastičnega maketarstva (7. del) Pilotska kabina in njena oprema V prejšnji številki smo si ogledali, kako na različne načine narediti instrumen¬ talno ploščo v letalu. V pilotski kabini slehernega letala pa je še kopica ostale opreme, na katero proizvajalci maket po¬ gosto pozabijo. Letala I. svetovne vojne in vse tja do sredine 30. let so bila grajena v dveh klasičnih konstrukcijskih tehnikah. Ogro¬ dje iz aluminijastih cevi in varjenih rešet¬ kastih delov je prekrivalo platno ali le¬ sena, le tu in tam tudi kovinska opiata. Druga rešitev je bilo leseno rebrasto ogrodje z vzdolžnimi letvami ter platneno ali leseno oplato in prevleko. Makete v merilu 1:72 navadno nimajo ponazoritev notranje strukture na lahkih letalskih konstrukcijah, kjer se v pilotski kabini razločno kaže rešetkasta lesena ali kovinska nosilna mreža trupa letala. Tudi stranice obeh polovic trupa so na¬ vadno pretirano debele, zato se najprej lotimo pazljivega in načrtovanega tanj¬ šanja notranjih sten kabine. Delo gre laže od rok s priročnim malim vrtalnikom (npr. firme Dremel ali Mini- craft, ki jih prodajajo tudi pri nas). Po grobem brušenju z ovalno ali okroglo glavo stranice dokončamo z ročnim vod¬ nim brušenjem. Skica s svinčnikom na straneh trupa bo v pomoč pri lepljenju tankih trakov plastike, ki ponazarjajo re¬ brasto prečno in vzdolžno strukturo trupa. Na ogrodju so v kabini pritrjeni različni vzvodi za podvozje, nastavitev delovanja motorja, ročne črpalke in ra¬ zlična stikala, pa ohišja za mape, je¬ klenke s kisikom in različna cevasta na¬ peljava. Vse našteto je mogoče narediti iz različnih kosov plastike in cevi, pred vsakim opravilom pa si moramo skrbno pripraviti načrt, ker bodo le tako vsi že¬ leni sestavni deli imeli potrebno velikost. Kaj rado se namreč zgodi, da gradimo sestavne dele kabine »na pamet« in tako omejen prostor v njej prenapolnimo s pretirano velikimi sestavnimi deli. Največkrat lahko opremimo vso notra¬ njost in se šele nato lotimo barvanja. Obstajajo pa tudi konstrukcije kabin, ki terjajo poprejšnje barvanje sestavnih de¬ lov, zato vsakokrat pazljivo preučite svoj gradbeni načrt. Tudi pri tem opravilu ponuja maketar- ska industrija številna dopolnila. Angle¬ ški Airvvaves smo že omenili, saj v kom¬ pletu kovinskih delov poleg instrumen¬ talne plošče navadno ponuja tudi stran¬ ske konzole, male ročice za plin motorja, različne vzvode in celo varnostne vezi za pilotov sedež. V večjih merilih si lahko pomagamo kar s celo stransko steno z vsemi napravami, narejeno v epoksidni smoli. Tak del zalepimo s cianoakrilnim lepilom na prej obrušeno stranico ka¬ bine. Taki dodatki najpogosteje poprav¬ ljajo poenostavitve, ki so posledica var¬ čevanja izdelovalcev maket. Ameriška firma VValdron prodaja tiskane kovinske predloge, ki jih kot naličja instrumentov in kot različne kovinske ploščice z napisi nalepimo v pilotski kabini na ustrezna mesta. Ti dodatki so vrhunski izdelki, ki tu in tam zahtevajo le še kapljico ustrezne barve ali kako manjkajoče sti¬ kalo. Da se izognemo barvanju tankih in ukrivljenih cevi v kabini, vestno zbirajmo plastična ogrodja različnih dolžin in barv, ki jih po potrebi raztegnemo na želeno dolžino in debelino kar nad plamenom sveče. Za zelo zvito napeljavo so najpri¬ mernejše tanke bakrene žice ali za ta namen posebno prirejene svinčene niti, ki jih najlaže lepimo s cianoakrilnim ge¬ lom. Sodobna reaktivna letala imajo v pilot¬ ski kabini pravo gnečo instrumentov in opreme. Stranske konzole s stikali so skoraj pravilo. Esci in Italeri se zatekata k nalepkam za stranske konzole, med¬ tem ko Hasegawa (že v merilu 1:72) na novejših maketah ponuja tudi reliefno izoblikovane sestavne dele. Iz knjige o maketarski tehniki znanega belgij¬ skega maketarja Francoisa Verlindna povzemamo shematiziran prikaz samo¬ gradnje sestavnih delov za pilotsko ka¬ bino. Čeprav nalepke ne ponujajo reli¬ efne upodobitve instrumentov, jih lahko izkoristimo tako, da jih - nalepljene na tanko plastiko - razrežemo v štirikotnike potrebnih oblik in nato nalepimo na stranske konzole. Iz različnih cevi nare¬ dimo ročice in ostalo opremo. Sedeži so zahtevnejši sestavni del pi¬ lotske kabine. Vse od preprostih pletenih košar v nekaterih lovskih letalih prve vojne pa tja do katapultnih sedežev so¬ dobnih lovcev nam ponujajo tudi proiz- Špartansko opremljena kabina avstroogr- skega lovca Hana Brandenburg D. I terja od maketarja le nekaj natančno narejenih dodatkov iz tanke bakrene žice. Stranica angleškega šolskega dvoseda ti¬ ger moth z značilno rešetkasto konstruk¬ cijo, na katero so pritrjene ročice za na¬ stavljanje plina. Kovinski trup makete soko J-20 kragulj nosi v pilotski kabini le manjši del opreme. Čeprav je vsa pobarvana črno, je stopnja obrabe različna, kar ponazorimo z odtenki sive barve. Kabina Su-22 s stikalnimi ploščami na desni konzoli, ki so v merilu 1:72 še komaj vidne. 12 • TIM 6 • februar 1993 MODELARSTVO vajalci maketarskih dodatk6v. Navadno gre za kositrno zlitino, ki omogoča zado¬ voljivo majhne detajle. Spreten maketar bo z drobnim čopičem dosegel skoraj resnično upodobitev originala. Epok- sidne predloge so enake svojim kovin¬ skim sestram, vendar so velikokrat še boljše, saj so tudi nekoliko dražje. Ob obilni ponudbi dodatkov boste pogosto ugotovili, da lahko le sami naredite res najboljšo kopijo resničnega katapult¬ nega sedeža. Narejen sestavni del obrežete in mu dodate stranske opiate iz tanke pla¬ stike. Iz plastilina naredite platnene ali usnjene dele sedeža, pri ponazoritvi tek¬ stilne površine pa si pomagate kar z odti¬ som tkanine. Razni pirotehnični tulci in vodila na hrbtni strani sedeža so pogo¬ sto poenostavljeni, zato jih naredimo sami iz plastičnih niti. Tudi cevi za kisik in ostali dodatki ob sedežu bodo verod®- stojnejši, če jih naredite kot poseben do¬ datek. Varnostni pasovi so lahko iz tanke alumninijaste folije ali lepilnega traku, ki ga pred lepljenjem ustrezno pobarvate. Če boste uporabili jedkane kovinske sponke na varnostnih pasovih, vam sve¬ tujem uporabo aluminijaste folije. Pilotsko kabino smo prisiljeni narediti najprej in jo vlepiti v trup, ki ga kasneje še obdelujemo, zato morajo biti vsi se¬ stavni deli robustni, da nam kasneje ne odpadejo. Katapultni sedež lahko zale¬ pimo tudi po končanem barvanju trupa in tik pred lepljenjem steklenega dela ka¬ bine, če smo načrt za sestavo makete pravilno domislili. Omenimo še nekaj področij, ki zahte¬ vajo posebno pozornosti. Na kovinskem delu vetrobranskega stekla na različnih letalih lahko najdemo različno opremo od kompasov do merilnih naprav. Tu je tudi še samo ogrodje, ki je drugačne barve od zunanjosti, na kar moramo pa¬ ziti pri barvanju steklenih delov (če se bomo izognili nanosu barve na notranji strani). V tem primeru najprej na zunanjo stran nanesemo barvo notranje strukture in šele nato barvo zunanjega okvira. Tudi pokrov instrumentalne plošče terja posebno obdelavo. Na njem so na¬ vadno merilne naprave in t.i. HUD, za¬ slon iz več prozornih plošč, kamor se optično projecirajo različni podatki, kar pilotu prihrani pogled na instrumente v kabini. Ogrodje teh naprav lahko uspešno ponazorimo le z jedkanimi ko¬ vinskimi deli. Obstajajo tudi letala in helikopterji, kjer so cela ohišja instrumentov vidna. V tem primeru moramo narediti to ohišje iz de¬ belejših plastičnih cevi, celo napeljavo pa iz tankih bakrenih žic Instrumentalna plošča helikopterja SA 341 gazela, ki ohišij instrumentov ne prekriva, zato so vidni različni vodi. Ta katapultni sedež pripada šolskemu re¬ akcijskemu letalu L 39 albatros in je znači¬ len predstavnik opreme te vrste. Usnjene dele naredimo iz kosov plastike, številne vezi in pasove pa iz pobarvane aluminija¬ ste folije. Leva in desna stran v kabini letala boeing P-26 peashooter v merilu 1:32, kjer so vidni različni samogradni dodatki: ročica plina in trimerja, škatla za zemljevide in različne cevi. Na koncu pripravimo še notranjost po¬ krova pilotske kabine, ki zahteva leplje¬ nje notranjega okvira iz tanke plastike ali kovinske jedkane predloge. Na pokrovu kabine so navadno vidni zagozde si¬ stema za zapiranje kabine in cevasti vodi za ogrevanje steklenih delov. Tudi na zrcala ne smemo pozabiti. Kako podrobne bodo vaše dopolnitve, se boste odločali sami glede na razpo¬ ložljive podatke in izkušnje. Ker se zad¬ nje čase le pojavlja dobra letalska litera¬ tura, podatkov za sodobnejša letala ne bo tako težko najti. V prihodnji številki si bomo ogledali, kaj lahko dodamo motorju in kolesju na letalskih maketah. Mitja Maruško Tudi to je fizika... Hlajenje kave Recimo, da se v mrzlih zimskih dneh želimo malce pogreti s skodelico vroče kave, ki pa jo hočemo obdržati čim dlje toplo. Radi bi jo popili sladkano in z ve¬ liko smetane. Kdaj naj damo v kavo sladkor in sme¬ tano? Kdaj naj jo premešamo in kako dolge naj to počnemo? Če je ne želimo premešati, ali naj potem žlička ostane kar v skodelici? Ali material, iz katerega sta žlička in skodelica, vpliva na čas ohlajanja kave? Kaj pa barva skodelice in njen vpliv na hitrost ohlajanja? Če hočemo piti čim toplejšo kavo, mo¬ ramo dati smetano vanjo neposredno pred »uporabo«, ker se z dodajanjem smetane kava ohladi. Podobno se zgodi pri sladkanju, ker se za raztopitev porabi neka količina energije. Znižanje tempe¬ rature povzroči tudi mešanje, ker to po¬ maga konvekciji: toplejše plasti hitreje pridejo do površja in do sten, kjer oddajo toploto okolici. Kovinska žlička tudi po¬ speši ohlajanje, ker je kovina dober to¬ plotni prevodnik in hitro vpija toploto ter jo s sevanjem in z dotikom oddaja oko¬ lici. Ker temni predmeti bolje vpijajo svet¬ lobo, tudi bolje sevajo (v infrardečem delu spektra). To sevanje se bolj pozna pri črni kavi kot pa pri tisti z malo mleka ali smetane. Ker mora vsako teorijo potrditi poskus, to storimo tudi mi! Po Fdarl VValker, The Flying Circus of Physics prevedel in priredil Rasto Snoj TIM 6 • februar 1993 • 13 MAKETARSTVO Električne lokomotive V prejšnjih dveh številkah revije TIM smo se seznanili s parno in motorno vleko, na naših maketah pa imamo sko¬ raj vedno tudi modele električnih loko¬ motiv. Zato si bomo v zadnjem sestavku o različnih vrstah lokomotiv ogledali še električno vleko, ki je danes najbolj raz¬ širjena. Temeljna razlika med omenjenimi tremi sistemi je v tem, da morajo parne in motorne lokomotive voziti s seboj iz¬ vor energije - premog in vodo ali plinsko olje - in energijo same proizvajati med vožnjo, pri električni vleki pa dobiva loko¬ motiva energijo iz elektrarn prek prenos¬ nega sistema in voznega omrežja. Da¬ nes je elektromotor najbrž najustrez¬ nejša oblika pogona vlakov. Za speljavo in pospeševanje rabi veliko moč, med¬ tem ko za vožnjo zadošča manjša moč, kar je za vleko zelo ugodno. Pomembno je še to, da ne onesnažuje okolja z di¬ mom ali izpušnimi plini. Nevščenost po¬ menijo velikanski stroški elektrifikacije proge (prenosni sistem do proge in na¬ peljava žice nad progo, da lahko loko¬ motiva z nje odvzema tok). Zato prihaja električna vleka v poštev le na zelo pro¬ metnih progah. Zanimivo je, da je prvi vlak s pogonom na elektriko speljal že ob berlinski raz¬ stavi leta 1879, a je moralo preteči nekaj desetletij, preden so se električni vlaki vključili v redni promet. Tudi v Angliji so pri Brightonu leta 1883 zgradili 400 m elektrificirane proge, ki se je tako dobro obnesla, da so jo naslednje leto podalj¬ šali še za 900 m. V Švici je prvi električni vlak speljal leta 1899, lokomotiva, ki je že imela moč 220 kW, pa je zmogla hi¬ trost 36 km/h. Italijanska električna loko¬ motiva je leta 1901 dosegla hitrost 80 km/h. V Nemčiji je prva javna elek¬ trična železnica speljala leta 1906 blizu Munchna, na Nizozemskem so z elek¬ trično vleko začeli leta 1908, na Norve¬ škem tri leta kasneje in v Avstriji leta 1913. Srce električne lokomotive je elektro¬ motor, ki ga lahko napaja emosmerni ali izmenični tok. Za električno vleko so se v Evropi uveljavili trije sistemi: sistem z enosmerno napetostjo 1500 ali 3000 V v voznem omrežju, sistem z izmenično napetostjo 15 kV in frekvenco 16 2/3 Hz v voznem omrežju ter pogonom motorja z izmeničnim tokom in sistem z izme¬ nično napetostjo 25 kV in običajno frek¬ venco 50 Hz v voznem omrežju ter pogo¬ nom motorja z enosmernim tokom. Prenos moči na kolesa je lahko skupinski (prek ročic) ali pa neposredni (na vsako posamezno os) Nemška lokomotiva z oznako EP 202 iz leta 1914 je imela še povsem oglate oblike, kot bi gledali vagon. Lokomotive serije 1018 za hitre vlake so izdelovali v Avstriji po nemški licenci v le¬ tih tik pred drugo svetovno vojno. Vrhunsko oblikovana lokomotiva hitrega francoskega vlaka TGV je leta 1981 na progi Pariz-Lyon dosegla s 380 km/h sve¬ tovni hitrostni rekord. V zadnjem primeru ima lokomotiva še usmernik za pretvorbo izmeničnega toka v enosmernega. Na lokomotivah, ki se napajajo z izmeničnim tokom, so tudi transformatorji, ki dovedeno visoko na¬ petost 15 ali 25 kV znižajo na obrato¬ valno od 300 do 1000 V. Različne hitrosti vožnje dosežejo s stopenjsko regulacijo napetosti na izhodu iz transformatorja. Tudi pri pretvorbi električne energije v mehansko - vrtenje koles - nimamo enega samega načina. Prva možnost je posamičen pogon osi oziroma koles z električnim motorjem, druga pa skupin¬ ski pogon z ročicami največ treh osi v enem voznem podstavku. V prvem primeru uporabljajo manjše, hitro tekoče motorje, katerih število vrtljajev zmanj¬ šajo z zobniškim prenosom. Če ima lo¬ komotiva štiri gnane osi, ima navadno tudi štiri motorje. V drugem primeru so motorji močnejši in grajeni za počasnejši tek. Lokomotiva, ki ima šest gnanih osi, ima v tem primeru dva elektromotorja. Ne smemo pozabiti omeniti še ene nevšečnosti: navedli smo tri načine na¬ pajanja in tako imajo razne države po Evropi različne sisteme. Ko mednarodni vlak prehaja iz ene države v drugo, mo¬ rajo zamenjati lokomotivo, kar pri sodob¬ nem hitrem prometu pomeni nepotrebno izgubo časa. Za primer povejmo, da imata Avstrija in Nemčija napetost 15 kV, Švica 25 kV, Italija pa 3 kV. V Franciji obstajata kar dva sistema: 25-kV na se¬ veru in 1500-V na jugu. Podobno je v Španiji, na Češkem in Slovaškem, pa tudi slovenske lokomotive vozijo lahko le do avstrijske in hrvaške meje, tam pa jih morajo zamenjati s takimi, ki imajo dru¬ gačno napetost. Številne države so se tej težavi izognile tako, da izdelujejo lo¬ komotive, ki s pomočjo preklopa vozijo pri različnih sistemih napajanja - torej lahko ista lokomotiva nemoteno vozi prek več držav. Moči električnih lokomotiv so zelo ra¬ zlične, pač glede na namen uporabe. Manjše premikalke imajo moč okoli 200 kW, močnejše lokomotive za težke tovorne vlake okoli 6000 kW, sodobne lokomotive za izredno hitre vlake pa tudi 8000 kW. Te lahko vlak, ki tehta 3001, vlečejo s hitrostjo do 350 km/h. Teža same lokomotive se vrti med 70 in 1301. Čeprav jim ni treba prevažati premoga, vode ali plinskega olja, pa znatno težo predstavljajo transformatorji in tudi elek¬ tromotorji. Določena teža lokomotive je celo zaželena, saj ta močneje pritiska na tirnico in zato bolje »vleče«. 14 • TIM 6 • februar 1993 MAKETARSTVO Ko zasledujemo razvoj električnih lo¬ komotiv v devetih desetletjih njihovega obstoja, opazimo razlike predvsem v zu¬ nanji obliki, velikosti, moči in hitrosti. Prve so bile podobne navadnim vago¬ nom, v katere so vgradili elektromotor in prostor za strojevodjo. Za takratne nizke hitrosti je taka robata oblika povsem ustrezala, ko pa so se hitrosti kmalu začele večati, so robovi postali zaobljeni, da je bil zračni upor manjši. Današnje superhitre lokomotive imajo že povsem »kapljasto« obliko, saj pri 300 km/h zračni upor igra zelo pomembno vlogo pri prihranku energije za pogon. Ome¬ nimo naj še, da skupinski prenos moči' z ročicami za velike hitrosti ni ustrezal in pri teh lokomotivah ob kolesih ni več ročic. Razliko oblik nazorno vidimo na slikah nemške lokomotive iz leta 1914, avstrijske iz leta 1938 in sodobne franco¬ ske TGV, ki je najhitrejša na svetu. Pri tovornih lokomotivah aerodinamična oblika ni tako pomembna, saj njihove hitrost do pred kratkim niso bile velike. Ena prvih nemških električnih lokomotiv je videti, kot bi dva stara avtobusa pove¬ zali z zadnjima koncema, pa tudi številne sodobne se po obliki ne razlikujejo ve¬ liko. Ker se je tudi v tovornem prometu hitrost precej povečala, sedaj uporab¬ ljajo močne lokomotive, ki so podobne tistim od potniških vlakov (kot kaže slika lokomotive iz leta 1972). Z večanjem zahtev po višji hitrosti in težjem tovoru se je morala večati pred¬ vsem moč lokomotiv. Če je Imela prva poskusna lokomotiva iz leta 1879 moč komaj 2,2 kW, je imela lokomotiva iz leta 1899 že okoli 220 kW, podobna izpred druge svetovne vojne več kot 2400 kW in novejše ne manj kot 4000 kW. Najso¬ dobnejše hitre lokomotive imajo moč 8000 kW, pri čemer lahko krajši čas raz¬ vijejo celo moč 9000 kW. Z večanjem moči se je večala hitrost lokomotiv. Prve so zmogle borih 36 km/h, današnje naj¬ hitrejše pa od 200 do 350 km/h. Moč se odraža tudi v tem, da taka hitra lokomo¬ tiva lahko potegne iz stoječega stanja do hitrosti 200 km/h samo v 16 sekundah, česar se ne bi sramoval niti boljši avto. V tem kratkem sestavku ni mogoče prikazati cele vrste lokomotiv za razne namene iz raznih držav. Zato poglejmo le nekaj značilnih in zanimivih lokomotiv, katerih modele pogosto najdemo na ma¬ ketah! Gotovo sodi med najbolj priljub¬ ljene znameniti švicarski »krokodil«, ki je nastal leta 1920. Lokomotiva je bila na¬ menjena vleki v težkem tovornem pro¬ metu po gorskih švicarskih progah in se je odlično izkazala. Lokomotivo sestav¬ ljajo trije tesno med seboj povezani členi - dva daljša zunanja in krajši srednji. Nemška tovorna lokomotiva iz leta 1914 je videti, kot bi dva stara avtobusa združili z zadnjima stranicama. Sodobna nemška tovorna lokomotiva se¬ rije 151 je iz leta 1972 ima moč 6000 kW in je namenjena hitri vleki tovornih vlakov s hitrostjo 120 km/h. Marklin izdeluje natančen posnetek zana- menitega švicarskega »krokodila«. Te lo¬ komotive so 61 let uspešno vlekle težke tovorne vlake po gorskih progah. Nemci so leta 1926 vpeljali tudi električne premikalke, pri katerih se zahteva pred¬ vsem gibčnost in dobra preglednost, ne pa velika hitrost. Nemška lokomotiva E 03 je leta 1965 prva potegnila vlak z osmimi vagoni v treh mi¬ nutah do hitrosti 200 km/h. Zunanja sta pol nižja od srednjega in če gledamo tak nizki člen z malo domišljije, si res lahko predstavljamo dolgo glavo krokodila. Lokomotiva ima šest pogon¬ skih osi in v vsakem nizkem členu po dva elektromotorja. Dolga je 20 m, tehta 131 t, moč okoli 1700kW pa prenaša na kolesa z ročičnim pogonom. Prve loko¬ motive so dosegale hitrost 36 km/h, kas¬ nejše pa do 75 km/h. Izdelali so 51 pri¬ merkov te lokomotive, zadnjo pa so vzeli iz prometa šele leta 1981. Na maketi so zelo priljubljene tudi manjše premi- kalne lokomotive. Posebne lokomotive za ta namen so začeli izdelovati šele leta 1926, saj so za premikanje največkrat uporabljali parne lokomotive, ki so jih vzeli iz rednega prometa po elektrifikaciji prog. Na mnogih postajah vsi tiri tudi še niso bili elektrificirani, parna lokomotiva pa lahko »prileze« vsepovsod. Premi- kalka je namenjena za majhne hitrosti, je lažja, krajša in ima manjšo moč. Nemška premikalka iz leta 1926 je imela moč 650 kW, hitrost 45km/h, dolga pa je bila 10 m. Kasnejše so nekoliko večje in močnejše, oblika pa je ostala enaka, saj omogoča strojevodji z istega mesta odli¬ čen pregled pri vožnji v obe smeri. Lepa je tudi tudi sodobna hitra švicar¬ ska lokomotiva serije 460, ki je namene- jena »vlaku 2000«, kakor so Švicarji po¬ imenovali projekt posodobitve prometa do leta 2000. Vsega skupaj bodo imeli za zdaj sto takih lokomotiv, ki bodo do leta 1994 vozile hitre vlake s hitrostjo 230 km/h; zmorejo celo 285 km/h, če to dopušča proga. Uporabljali jih bodo za prevoz 6701 težkih tovornih vlakov prek Gotharda, kjer se proga vzpne tudi do 26%. Francoska železnica je dala marca 1990 v promet novo hitro lokomotivo SY- BIC BB 26000, ki ima moč 5600 kW in lahko vozi pri napetosti 1,5 kV in 25 kV. Vlak s 16 vagoni doseže hitrost 200 km/ h, tovorni vlak s težo 20501 pa 80 km/h. Oblika lokomotive se nekoliko razlikuje od drugih. Do leta 1997 bodo dali v pro¬ met 308 takih lokomotiv, kakršno kaže Marklinov model na sliki. Z naših prog poznamo italijansko loko¬ motivo E 424, katere model izdeluje itali¬ janska tovarna Rivarossi. Veliko maket se ponaša tudi z lepim modelom nemške hitre lokomotive E 03 iz leta 1965, ki je prva v treh minutah dosegla hitrost 200 km/h - in to z osmimi vagoni. Ima šest pogonskih osi in moč 6420 kW. Po¬ dobna, ki ima oznako E 410 in je bila narejena kasneje, lahko s preklopom vozi po vseh štirih evropskih sistemih napajanja in omogoča mednarodnim vlakom neomejene prehode mej. Na mnogih maketah bomo videli tudi razne električne šinobuse, modele krat- TIM 6 • februar 1993 • 15 RADIISKO VODENJE SMD in radijsko vodenje Tudi model najnovejše švicarske lokomo¬ tive serije 460 je Marklinov. Z njo bodo do leta 1994 posodobili hitri promet, saj zmore tudi 285 km/h, če le proga to do¬ pušča. Francozi se postavljajo s svojo novo loko¬ motivo SYBIC, ki vleče vlak s 16 vagoni s hitrostjo 200 km/h. Italijanske lokomotive, kakršne poznamo tudi z naših prog, so oglatih oblik. Ta z oz¬ nako 424 iz leta 1943 zmore hitrost 100 km/ h, namenjena pa je vleki potniških vlakov. Eden prvih električnih šinobusov iz leta 1924 je nastal tako, da so v potniški vagon namestili transformator, dva elektromo¬ torja in prostor za strojevodjo. Največja hitrost je bila 75 km/h. kih vlakov za primestni promet. Prvega so vpeljali v Nemčiji leta 1925. Sestav¬ ljen je bil iz treh vagonov, pri čemer so v prednjega namestili dva elektromotorja s skupno močjo 500 kW. Vozil je lahko do 75 km/h. Kasneje so tudi šinobusi postajali sodobnejši, bolj aerodinamičnih oblik, močnejši in seveda hitrejši. V treh člankih smo spoznali značilno¬ sti vseh treh vrst lokomotiv, ki vozijo na maketah, dejansko pa bomo na »veli¬ kih« progah videli le še motorne in elek¬ trične lokomotive. Parne stojijo kot mu¬ zejski primerki na nekaterih železniških postajah ali pa od časa do časa pope¬ ljejo kak turistični vlak. Morda ima zato večina ljubiteljev male železnice najraje »črne hlapone«. Vlado Zupan Srce naprav za daljinsko radijsko vo¬ denje že od nekdaj bije v ritmu elektro¬ nike oziroma mikroelektronike z vsemi predznaki, ki sodijo k miniaturizaciji. Zmanjšanje velikosti in mase teh naprav, ki jih vgrajujemo v modele, je hvaležna tema in bo brez dvoma taka tudi še dolgo ostala. Zmanjševanje fizične velikosti elek¬ tronskih naprav ima vrsto prednosti. Po¬ leg temeljne lastnosti, tj. majhnosti izdel¬ kov, imamo sedaj na razpolago več pro¬ stora za kakovostnejše rešitve, saj so bile starejše naprave po sili zelo prepro¬ ste. Precejšen napredek je bil storjen v smeri povečanje kakovosti ali, če ho¬ čete, povečanja zanesljivosti delovanja. Ker so novi sistemi manjši in lažji, enako pa velja tudi za njihove sestavne dele, so vezja manj občutljiva na tresljaje in me¬ hanske udarce. Prve naprave za radijsko vodenje so bile narejene seveda še z elektronkami. Sledilo je obdobje klasičnih transistorjev in tiskanih vezij, danes pa je ena izmed tehnik profesionalne elektronike, t.i. SMT (SMD), že dodobra udomačena tudi na tem področju. SMT (oziroma SMD) je kratica za angleške besede Surface Mount Technology (oziroma Surface Mount Devices), kar pomeni »tehnologija površinske montaže«. Naj¬ brž ni treba posebej poudariti, da je skoraj vsak izdelek, namenjen radij¬ skemu vodenju, ki ga danes kupite, na¬ rejen prav v tej tehniki. V tujini je tehnologija SMD amaterjem dostopna že nekaj let, Slovenci pa smo šele lani dobili možnost nakupa kompo¬ nent SMD v domačih trgovinah; tako se¬ daj lahko na željo mojih modelarskih ko¬ legov napišem nekaj tudi o tem po¬ dročju. Opis in navodila bodo seveda poenostavljena in prirejena našim raz¬ meram. Značilnosti tehnike SMD Glavna značilnost te (za nas) nove tehnike je obojestranska uporaba ploš¬ čice tiskanega vezja. Upori in kondenza¬ torji vrste SMD namreč nimajo izvodov v obliki žičk; so tudi precej manjši. Inte¬ grirana vezja so praviloma za polovico manjša od tistih v klasični izvedbi. Nekaj takih sestavnih delov prikazuje risba 1. Upore dobimo v dveh velikostih: 3,2 x 1,6 mm (1206) in 2,0 x 1,25 mm (0805). Njihova debelina je približno 0,5 mm. Večje mere odgovarjajo tudi na¬ vadnim kondenzatorjem, elektrolitske iz¬ vedenke (»tantali«) pa so nekoliko večje. Oznake so podobne kot prej. 4R7 po¬ meni 4,7 ohma, 123 pa 12 000 ohmov ali 12 kQ. Zadnja številka namreč pomeni število ničel, ki jih moramo dodati prvima dvema. Na kondenzatorjih skorajda ni oznak, zato bodite pozorni, da ne pride do zamenjave! Elektrolitski kondenza¬ torji imajo na eni strani črto, ki pomeni plus sponko. V tej tehnologiji obstajajo tudi diode - navadne, svetleče, enojne in dvojne - ter usmerniški mostički. Tu so seveda še tranzistorji, tiristorji, optični sklopniki in vrsta integriranih vezij (večina integri¬ ranih vezij ima tudi izvedenko v SMD). Čeprav je velikost le-teh praviloma za polovico manjša, pa je razporeditev prik¬ ljučkov načeloma enaka kot pri klasičnih izvedenkah. Tuljave in razni filtri so ostali nespre¬ menjeni oziroma jih v tej tehniki ni, zato pa že najdemo posamezne izvedenke trimerpotenciometrov, trimerkondenza- torjev ter miniaturnih stikal in relejev. Velikokrat nas ne moti, če kakega ele¬ menta v SMD tehniki ni, saj se da kla¬ sično in novo tehnologijo imenitno kom¬ binirati. Na zgornji strani so večji (na¬ vadni) elementi, na spodnji pa elementi za SMD. Lep zgled za to so miniaturizi- rani izdelki za amatersko rabo, radijsko vodenje in profesionalno elektroniko (oglejte si kak sprejemnik za RV, ki ni starejši od nekaj leti). Orodja za izdelavo vezij SMD Za izdelavo klasičnih tiskanih vezij smo potrebovali le dober spajkalnik, kleščice in morda še prijemalko (pin¬ ceto). Slika 2 prikazuje VVellerjev spaj¬ kalnik (»Magnastat«) in poleg omenje¬ nega pribora še cin, bakreno pletenico ter sesalko za odspajkavanje. Denimo, da z izdelavo ploščice tiska¬ nega vezja doslej nismo imeli težav. Naj¬ manjša razdalja med dvema izvrtinama za montažo elektronskih elementov, ki je nastopala na ploščici, je bila 2,5 mm. Tej meri ustreza raster nožič integriranih ve¬ zij. Taka vezja smo lahko »risali« pro- 16 • TIM 6 • februar 1993 RADIJSKO VODENJE SMD- L mm 0402 1,010,15 0805 2.0±0,15 1206 3,2±0,15 1210 3.2±0,20 1808 4,5±£).20 1812 4,5H),20 B mm H mm ff.50dj0.15 0.51 1,2510.15 0.51 1,60±0.15 0.51 2.5010.20 0.51 2.00±0.20 0,51 3.2010.20 0,51 2220 5.7U.20 5,00jfl,20 0.51 <0 ^ ca en HEMEJBa papai L ~M □ n4= [Oj PC 317 Z PC 317 Z ,0 1 if 34 20 J_|-03 l— 4.5 —| \&\ pj ai fW 2 l'l J BT-I Risba 1: Sestavni deli za površinsko montažo stročno, jih jedkali in spajkali. Korak na¬ prej so bila dvo- in večplastna vezja ter z njimi povezan način izdelave po foto- postopku. Za popravila smo potrebovali še sesalko za cin. Vezje v tehniki SMD je sicer mogoče narediti na star način, vendar pa morajo biti za ta namen orodja nekoliko boljša in drugačna; nekaj si jih lahko naredimo tudi sami. Spajkalnik je sedaj nekakšna mikroizvedenka, pri kateri temperaturo konice nastavljamo brezstopenjsko. Še boljša je izvedenka, ki uporablja vroč zrak, namesto cina pa uporabimo po¬ sebno pasto. Elektronske elemente pri¬ jemamo s posebno pinceto ali vakuum¬ sko prijemalko. Popravila vezij SMD so brez posebnih orodij (skoraj) nemogoča. Najmanjša razdalja v tehniki SMD je sedaj 1,27 mm, če vzamamo za merilo razdaljo med nožicami integriranih vezij. Tu je zato dobra lupa nujno potrebna. Vakuumska sesalka je tisti del opreme, brez katerega pri odpravljanju stikov in pri popravilih ne gre. Naj vam vse našteto ne vzame po¬ guma. Tehnika SMD ni tako zahtevna, da se ne bi bilo vredno spopasti z njo. Marsikaj se da narediti doma, če le imate dober spajkalnik (z mikrokonico) in mirno roko. Lupa pri nas ni taka redkost, vakuumsko prijemalko pa lahko naredite Slika 2: Orodje za izdelavo vezij Slika 3: Desno zadaj je napajalnik spajkal¬ nika z vakuumsko postajo, na sredini so na belem listu zaradi primerjave velikosti zložene komponente SMD, spredaj pa sta koničasta prijemalka in injekcija s pasto. Slika 4: Ta VVellerjeva profesionalna po¬ staja za tehniko SMD je pregrešno draga, saj stane okrog 5000 DEM, vendar pa vse¬ buje puhalnik, vakuumsko prijemalko in dispenzer (mazalko) za pasto. sami. Vzemite nekoliko večjo injekcijsko iglo in ji odbrusite konico. Prednji del za 70-80° upognite navzdol in nanj navle¬ cite košček plastične cevke (npr. del izo¬ lacije električnega kabla), na zadnji del pa nataknite pol metra dolgo gibljivo cevko, ki jo vtaknete v usta in tako sami (!) poskrbite za vakuum. Na sliki 3 je taka doma narejena prijemalka med napajal¬ nikom in spajkalnikom - sesalko, detajl pa je na sliki 5. Če ste sposobni narisati ppl milimetra široke črte na ploščico tiskanega vezja, znate to narediti tudi brez sicer obvez¬ nega fotopostopka. TIM 6 • februar 1993 • 25 RADIJSKO VODENJE Slika 5: Detajli SMD Vezje TIM XXXVI SMD Pred nekaj leti smo v naši reviji objavili zanimiv načrt RV vezja za vklop. Prepro¬ sta in cenena napravica je namenjena vklopu in izklopu predvsem pogonskega elektromotorja, ki je kot pomožni motor¬ ček vgrajen npr. v jadralni model. V lete¬ čih modelih smo se vedno borili za vsak gram in milimeter, zato je tu miniaturizaci ja zaželena in pomembna. Tako vezje je posebej zanimivo, ker so leteči modeli z elektropogonom spet vse pogostejši. '-•-' pi»il|il%) 0 50 100 % Risba 7: Preklop s histerezo nemo zvonenju in brenčanju releja, če je napetost blizu točke preklopa. Praktično pa je to narejeno s kombinacijo uporov R3 in R4. Velja, da je histereza obratno sorazmerna razmerju vrednosti uporov R4/R3. Komponente za SMD (upore in kon¬ denzatorje) prodajajo v trgovini HTE na Roški 19 v Ljubljani, integrirana vezja, Za začetek si oglejmo vezalni načrt na- ki K 2 K3 Risba 6: Shema vezja TIM XXXVI SMD Vezje vsebuje dva operacijska ojače¬ valnika v integriranem vezju LM 358 (prvi pomeni zgolj ločilno stopnjo in obli¬ kovanje impulzov). Impulz na izhodu pr¬ vega operacijskega ojačevalnika je lepe pravokotne oblike in velik natanko 3,5 V. S pomočjo upora R2 in kondenzatorja C1 spremenimo pravokotne impulze v enosmerno napetost. Tako kot se spreminja povelje oziroma dolžina pra¬ vokotnega impulza, se spreminja tudi enosmerna napetost na kondenzatorju C1. Sicer ustreza povelju nevtralno na¬ petost 0,3 V, ki se spreminja pribiižno od 0,2 V (najmanj) do 0,4 V (največ). To na¬ petost drugi operacijski ojačevalnik pri¬ merja s stalno napetostjo, ki jo ima na sponki B. Kadar je vhodna napetost večja od referenčne, ojačevalnik 2 s po¬ močjo transistorja T vključi rele. V vezju namesto upora R8 radi uporabimo tri- merpotenciometer, s katerim nastavimo točko preklopa. Da pa je preklop zane¬ sljiv, preklapljamo s t.i. histerezo. Raz¬ mere prikazuje risba 7. Smisel takega preklopa je v tem, da zanj potrebujemo nekoliko večjo nape¬ tost kot za izklop. Na tak način se izog- tranzistorje in kondenzatorje pa dobite pri IR Electronics na Ziherlovi 2. Daleč najugodnejše cene vezij SMD imajo v tr¬ govini JUST ELECTRONICS na Dolenj¬ ski cesti 11, vendar je treba včasih poča¬ kati kak teden na dobavo (prodaja prek kataloga firme SETRON). Vse po Conra- dovem ali Burklinovem katalogu lahko dobite pri HI PeC na Cankarjevi 7 ter pri podjetju ELEKTRIS na Kolezijski 25. V obliki SMD so torej integrirano vezje LM 358 in upori, trimer in oba elektrolit¬ ska kondenzatorja pa so klasični. Ku¬ pimo kar se da majhne. Kondenzatorja C1 in C2 sta nizkonapetostni tantalovi izvedenki z vrednostjo od 3,3 do 4,7 piF. Tranzistorje vrste BC 846 B (IR Electro¬ nics) v tehniki SMD in odgovarja klasič¬ nemu z oznako BC 646 B. Premore 100 mA toka obrememitve in do 65V napetosti. V trgovini ELEKTRIS dobite Conradov rele (kataloška številka je 84 06 37-66). To je 12-V avtomobilski rele z 20-A pre¬ klopnim kontaktom in 100-Q navitjem, ki smo ga uporabili tudi pri gradnji hitrega polnilca Ni-Cd akumulatorjev. Sami ga bomo priredili za nižjo napetost. Za to potrebujemo nastavljiv napetostni vir (usmernik) za območje 3,5 do 5 V, da ga lahko preizkusimo. Praviloma rele pri¬ tegne kotvo pri 6 V. Vzmet na zadnji strani rahlo popustimo, tako da se bo kotva odzvala nekje med 3,5 in 4 V. S tem sicer izgubimo pri dovoljeni obre¬ menitvi mirovnega kontakta, kar pa ni nič narobe. Potrebujemo še originalni kabel za priključitev na sprejemnik. Dobite ga v Modelarskem centru na Ciril Metodo¬ vem trgu 14 v Ljubljani. Tiskano vezje naredimo na ploščici enostransko kaširanega vitroplasta z merami 20 x 28 mm. Za primerjavo si oglejmo obe možnosti - klasično (na desni) in SMD (na levi). Risba 8: Ploščici tiskanega vezja za kla¬ sično in SMD izvedenko; obe sta narisani v merilu 1:1. Ploščica je namenjena vgradnji Con- radovega releja; kdor ima drugačnega, jo mora torej popraviti. Doslej smo v načrtih vedno narisali povečano sliko ploščice in oštevilčili sponke; sledili sta tabela vrednosti in razporeditev sestavnih delov na ploščici. Zdaj bomo v povečano risbo vnesli polo¬ žaj posameznih elementov in jih označili, povezave pod njimi pa nakazali s preki¬ njeno črto. Risba 9: Povečana ploščica s sestavnimi deli SMD 26 • TIM 6 • februar 1993 RADIISKO VODENJE Upore sem označil tako kot vedno. Številka 333 . pomeni 33000 Oh¬ mov = 33 kQ; 112 pomeni 1100Q = 1,1 kQ in 275 = 2700000 Q = 2,7 Q. Za ostale sponke vseeno potrebujemo tabelo. PriključekSponka Opomba Naj za začetek opišem gradnjo v teh¬ niki SMD nekoliko podrobneje. Tudi na tej ploščici, ki mora biti brezhibno nare¬ jena, je nekaj lukenj: za priključni kabel, oba elektrolita in seveda rele. Ta ima več priključkov, od katerih pa dva pustimo neprispajkana. Na risbi 9 sta označena z »r«. Vse luknje so na tej risbi poudar¬ jene, tako da je možnost napak manjša. Preden se lotimo gradnje, preizku¬ simo, ali se rele dobro prilega luknjam v ploščici in ali z »r« označena priključka morda nimata stika z ostalim vezjem. Nato spolirajmo bakreno površino in jo zelo na tanko pospajkamo. Odvečno spajko odstranimo. Pod lupo poskusno postavimo posamezne sestavne dele le toliko, da vidimo, če ploščica v resnici ustreza. Sestavljati vedno začnemo z največjimi elementi, komponente SMD pa pridejo na vrsto na koncu. Še prej vstavimo v luknje oba elektrolitska kon¬ denzatorja, ker ležita pod (!) relejem, vendar ju še ne prispajkamo. Nato pride na vrsto rele. Spajkati moramo s čim manjšo količino cina, da se ta ne ra¬ zliva po bakru. To nam bo olajšalo kas¬ nejšo montažo komponent SMD. Sledi montaža trimerpotenciometra in priključnega kabla, kakršnega ima ser- vomehanizem, nato pa pride na vrsto integrirano vezje LM 358. Pazite na no- žico 1. Če vidite napis pravilno, je nožiča »1« na levi spodnji strani. Tam je oznaka v obliki pike, vezje pa ima na spodnji strani tudi dvojni rob. Vezje poravnamo najbolje kot znamo in se z mikrokonico spajkalnika dotaknemo najprej nožiče 4 (spodnja skrajna desna). Zadošča že toliko, da se cin pod njo stopi in jo prime. Če je potrebno, popravimo položaj (za¬ suk) in opravimo še spajkanje nožiče 8 (leva zgornja). Nato prispajkamo tudi ostale nožiče vezja - vendar še vedno z najmanjšo mogočo količino cina in z vso previdnostjo. Če vam je cin »ušel« in naredil kratek stik, ga morate posrkati z vakuumsko sesalko ali bakreno plete¬ nico. Podobno spajkamo upore. Primemo ga s koničasto ali vakuumsko prije- malko, ga namestimo, na sredini držimo ter približamo konico eni sponki. Cin pod (!) uporom segrejemo toliko, da se ena¬ komerno razlije in obenem prime tudi sponko upora, ki je sicer sama pospaj- kana. Zato poskrbi t.i. površinska nape¬ tost tekočega cina. Zdaj lahko prispaj¬ kamo tudi drugo sponko upora. Tako nadaljujemo, dokler ne prispaj¬ kamo vseh komponent. Tranzistor pride od vseh delov SMD na vrsto zadnji. Navitju releja je priporočljivo vzpo¬ redno vezati zaščitno diodo. Ker SMD diode nisem imel, sem upo¬ rabil kar navadno vrste 1N914, ki sem ji močno skrajšal priključka, kakor je raz¬ vidno z risbe 9. Na koncu prispajkamo še žice moč¬ nostnega dela na površine, označene s K1, K2 in K3. Zavedajte se, da skozi K2 in K3 teče večji tok, zato naj bosta ti žici debelejši. Slika 10: Vezje v tehniki SMD (na sredini), predhodnik v klasični tehniki (levo) in to¬ varniški izdelek firme FUTABA/ROBBE RSC 200 (desno). Za preizkus potrebujemo preizkuševa¬ lec servomehanizmov ali delujoč sistem za radijsko vodenje. Vezje uravnavamo s trimerpotenciometrom R8 tako, da rele vklopi na približno 2/3 povelja, spusti pa na 1/3, kar prikazuje risba 7. Preizku¬ šamo ga na zveznem kanalu, za prak¬ tično rabo pa bolj priporočam preklopni kanal (tisti s stikalom). Vezju bi lahko dodali še nekaj zvene¬ čih okrasnih pridevnikov po zgledu to¬ varniških vezij, npr. »OPTO« 1 in »BRAKE«. Prvo pomeni, da je moč¬ nostni tokokrog galvansko ločen od DV sprejemnika, kar tu gotovo je, saj so priključki releja izolirani. Drugi naziv po¬ meni, da je pogonski elektromotor v mi¬ rovanju kratko sklenjen, kar dosežemo ■z uporabo mirovnega kontakta releja K1. To je nujno potrebno pri modelih z zložlji¬ vim vijakom, ko se mora le-ta ob izklopu motorja zares zložiti. Na koncu poglejmo še tehnične podatke vezja: Namesto sklepa Okoliščine so ohrabrujoče: elektron¬ ske elemente je mogoče dobiti brez več¬ jih težav, delo pa za modelarja z mirno roko in ostrim očesom ni prezahtevno. Toda pozor! Naj vas začetni uspeh ne zavede. Popravljanje napak je namreč povsem nekaj drugega. Če ste pri ne¬ spretnem popravilu uničili bakrene pove¬ zave na ploščici, ste naredili nepoprav¬ ljivo škodo. Amaterska izdelava vezja s tehniko SMD ni več tako zahtevna, popravila tovarniških vezij pa vseeno raje prepu¬ stite tistim, ki to znajo in imajo tudi po¬ trebno orodje. df Jgn i Lokovšek TIMOVI OGLASI PRODAM računalnik Commodore 64 s kasetnikom, tipkovnico, dvema igral¬ nima palicama in sto igrami. Cena 300 DEM. Boštjan Bohorč Ponikva 74 a 63232 Ponikva PRODAM popolnoma nov digitalni uni¬ verzalni merilni instrument in potenci¬ ometre 500 k log, 10 k lin, 500 k lin, 1 M lin in 25 k log (drsni). Tel.: (061) 814-596 PRODAM poldrugo leto star Gorenjev radio z dvojnim kasetnikom, digitalnim sprejemnikom, nastavljivimi postajami, sistemom SBS, možnostjo hitrega presnemavanja, mikrofonom in slušal¬ kami. Po zelo ugodni ceni prodam tudi avtomobil Magnum na radijsko vode¬ nje (štiri hitrosti in vzvratna vožnja) z akumulatorjem, polnilcem in oddajni¬ kom (27,145 MHz). Aleš Marinič Hotinja vas 87 63312 Orehova vas Tel.: (062) 605-394 KUPIM tire, kretnice, vagone in loko¬ motive za maketo male železnice si¬ stema TT. Beni Štern Šmartno 8 64207 Cerklje Tel.: (064) 421-078 (zvečer) IŠČEM igre za računalnik Schneider CPC 6128. Mateja Mavrič Dobja vas 137 62390 Ravne na Koroškem TIM 6 • februar 1993 • 27 RADIJSKO VODENJE Test Ni-Cd baterij Ni-Cd baterijski akumulatorji so vir energije za pogon modelov letal, avto¬ mobilov in čolnov. V zadnjih letih so vse pogostejša prirejanja skupinskih dirk, kjer igra pogonska baterija poleg motorja odločilno vlogo. Ker je velikost baterije v tekmovalnih kategorijah FSR predpi¬ sana (22x42 mm), je zanimiv izbor ra¬ zličnih celic, ki imajo lahko pri enaki veli¬ kosti zelo različne zmogljivosti (beri cene). V Modelarskem centru na Ciril Meto¬ dovem trgu 14 v Ljubljani sem dobil v te¬ stiranje nove akumulatorje SANYO N- 1700 SCRC, sam pa sem že prej kupil izdelke N-1700 SCE in N-1400 SCR iste firme ter akumulatorje PANASONIC RED AMP PLUS. Te imajo v trgovini ELEKTRIS na Kolezijski 25 in Hi PeC na Cankarjevi 7 (kataloška prodaja firme CONRAD). Prava tovarniška oznaka za celice RED AMP PLUS je P-170SCRP. Najkakovostnejše (izbrane) baterije ponuja ameriška firma TRINITY PRO¬ DUCTS Inc (1901 E. Linde Ave., 38 Lin- den, NJ 07036). Poglejmo tabelo: Meritev Vse baterije so bile najprej podvržene desetim ciklom enournega polnjenja in praznenja s tokom 1,8 A, kjer sem spremljal obnašanje posameznih celic oziroma kapaciteto. Zanimiv podatek je namreč tudi, kako različne so med seboj posamezne celice ene vrste. Pribor, ki sem ga uporabljal pri testu, je skupaj s pomočnikom na sliki 1. Nato je prišel na vrsto »hudi« test. Po hitrem (enournem) polnjenju sem jih obremenil s 15 A. V ta namen sem si naredil poseben tokov generator (risba 2) in meril napetost na izbranem (sortira¬ nem) kompletu šestih celic. Ta obreme¬ nitev daje čase okoli sedem minut, kar ustreza tekmovalni kategoriji FSR - E (12 celic). Meritev sem opravil tudi pri 20 A, kjer so celice zdržale približno pet minut. To je čas kategorije ECO NA- CIONAL. Rezultati meritev za šest celic in obre¬ menitev 15 A so v tabeli I: Slika 1: Pribor in celice na testu: na levi strani je superpolnilec MFC 535, v sredini AKKU-TESTER in DVM, na desni pa TIMOV hitri polnilec iz prejšnje številke. Spredaj so baterije: levo so trije kompleti izbranih baterij SANYO SCE in SCRC, na sredini so baterije PANASONIC RED AMP PLUS, na desni pa zopet SANYO 1700 SCRC in 1400 SCR TNT. Povsem spredaj desno so bate¬ rije VARTA HI CAP, ki pa se niso kaj prida obnesle. WM pomeni Modelarski center; cene so v tolarski protivrednosti (za celice SCRC še niso povsem določene in pri¬ čakujem, da bodo še padale). Prav tako plačate v tolarjih v trgovinah ELEKTRIS in Hi Pec, le cena je 50% nad kataloško (kar pomeni, da odštejete za akumulator PANASONIC RED AMP PLUS 14,70 DEM! Cena večje količine (8 kosov in več) je seveda nižja. Pri naročilu iz ZDA plačate poleg carinskih dajatev še 15 do 18 USD poštnine ter čakate na pošiljko dva do tri mesece! Imenitna celica PANASONIC ali SCRC ob sočasnem naročilu 24 kosov stane 14,25 USD ali 22,80 DEM! Seveda imajo sortirane TNT celice v sebi res¬ nično nekaj več. Ena celica VARTA RSA TOP CAP 1800 stane v Modelarskem centru 11,62 DEM. Z njimi sem tekmoval na začetku sezone 1992, vendar so od 24 celic od¬ povedale kar štiri, ostalim pa je kapaci¬ teta po približno dvajsetih ciklih zelo upadla. Tako jih nisem vključil v test. Znak * pri vrsti akumulatorja pomeni, da so bile celice izbrane (sortirane), CON pa, da je izvor celic trgovina CON¬ RAD. Te celice niso bile sortirane. TABELA I Risba 2: Tokov generator za praznenje Razmere pri večji obremenitvi (20 A) podaja tabela II. Tudi ti podatki se nana¬ šajo na šest celic, vezanih zaporedno. Izsledki so poučni: neverjetno dobro se odreže sicer že malce zastarela vrsta SANYO 1400 SCR (rdeča), prav tako pa ni slab nakup rumenih akumulatorjev SANYO SCE. Seveda bodo zmagovalci slej ko prej posegali po sortiranih bateri¬ jah, kar se prav lepo vidi iz meritev sicer na testu najuspešnejših akumulatorjev SANYO SCRC, kjer je razlika med izbra¬ nimi in navadnimi baterijami precejšna. TABELA II 28 • TIM 6 • februar 1993 RADIISKO VODENIE Modelarski triki Baterije SANYO 1700 SCRC WM* so namreč baterije zmagovalca, ki že imajo nekaj takem za seboj! Akumulatorji PANASONIC RED AMP PLUS so tako po ceni kakor tudi po zmogljivosti brez dvoma premagali ru¬ mene baterije SANYO SCE. Te so sicer zamenjava za SCRC, čeprav so slednje boljše, pri nas pa tudi veliko dražje. Zani¬ mivo je, da pri TNT prodajajo oba tipa po isti ceni. Zelo važen podatek v tabelah je moč, saj je povezan z notranjo upornostjo ba- 1 terij. Kdor dobro starta in med tekmo vodi, ima veliko prednosti: prihranjeno mu je prerivanje ob bojah (v zavojih), ki se za marsikateri model konča slabo (na hrbtu!), vodstvo pa daje tudi občutek moči in samozavest, ki je v igri živcev še kako pomembna. Ostale velja vseeno nekoliko ohrabriti, saj po drugi strani vidimo, da razlike pravzaprav niso tako zelo velike in nekaj pomenijo le med zelo izenačenimi mo¬ delarji. Tako se bo še vedno dogajalo, da bo boljša izbira pogonskega vijaka in taktike vožnje premagala marsikaterega imetnika sicer »najboljših baterij na svetu«. Pri tem modela in motorja nismo omenili - da o pravilnem polnjenju sploh ne govorimo! Na koncu naj podam še podatek iz literature, ki ga z novimi celicami sam nisem preveril: za baterije z večjo notra¬ njo upornostjo (N-1700 SCE), predvsem pa celice VARTA je veljalo, da ne smemo narediti več kot dva cikla na dan, sicer kapaciteta izredno upade. To je preverjeno res. Celice SCRC pa naj bi lahko hitro polnili in praznili, če imamo seveda za to čas! dr Jan Lokovšek TIMOVI OGLASI ZBIRAM načrte za izdelavo različnih maket. Merilo ni pomembno. Matija Vrtačnik Zelena pot 21 61000 Ljubljana Tel. (061) 331-724 PRODAM nov 3,5-cm 3 motorček Speed 20-ABC Webra s TN uplinjačem, svečko in eliso. Miha Ribič Tel. (062) 772-036 PRODAJAMO računalniške igre in pro¬ grame. Ponujamo tudi druge računalni¬ ške storitve. Zahtevajte katalog. Double Click Soft Planinska pot 34 64294 Križe Tel. (0645) 57-770 (od 16. do 18. ure) PRODAJAMO avtomobilske alarme, ojačevalnike, indikatorje in še 75 dru¬ gih elektronskih naprav. Zahtevajte brezplačen prospekt. Armando Keber C. na Markovec 29 66000 Koper Tel. (066) 24-483 Priključek za polnjenje Večino sprejemnikov za daljinsko ra¬ dijsko vodenje napajamo z Ni-Cd aku¬ mulatorskimi baterijami, ki jih seveda polnimo. Polniti baterijo največkrat po¬ meni razkleniti priključek baterije na sprejemniku in polniti prek tega prik¬ ljučka. Ker je baterija velikokrat globoko v modelu, pomeni to tudi njeno vlečenje iz modela. Vse to so nezaželeni in za¬ mudni postopki, ki bi se jim radi izognili. Nekateri proizvajalci naprav za radijsko vodenje so že prej izdelovali posebne priključke (kable in stikala) za povezavo baterije s sprejemnikom, ki so omogočali tudi polnjenje. Tako vezavo sami nare¬ dimo brez težav, obenem pa lahko izko¬ ristimo priključek za polnjenje tudi za t.i. »povezavo DSC«. Naj vas spomnim, da je to povezava, s katero iz oddajnika neposredno vzamete NF signal za preiz¬ kus, da se izognete vključevanju VF sig¬ nala. To možnost imajo poleg izdelkov firme FUTABA/ROBBE tudi še nekatere druge naprave. Vezava Vezava je zelo preprosta: običajnemu priključku smo dodali samo navaden priključek, kakršen se uporablja za ser- vomehanizem. Za naprave FUTABA in ROBBE jih dobite v Modelarskem centru na Ciril Metodovem trgu 14 v Ljubljani. DSC Risba 1: Priključek za polnjenje z vezavo DSC Ta priključek lahko montirate (prilepite) na zunanjo stran modela ali pa je prepro¬ sto (lahko) dostopen v notranjosti. Sko¬ zenj bomo polnili pogonsko baterijo, ne da bi bilo treba sistem za radijsko vode¬ nje razstaviti. Za vsak primer je na risbi 2 prikazana vezava DSC kabla oziroma povezava z RV oddajnikom. ODD. DSC Risba 2: Povezava DSC Seveda je mogoče tak priključek tudi kupiti, vendar je cena tega razkošja, ki ima poleg priključka za DSC še dve svet¬ leči diodi za stanje baterije, že višja od cene preprostega AM sprejemnika! Raz¬ košje seveda tudi nekaj stane... Hranjenje cianoakrilatnih lepil Cianoakrilatna lepila so osvojila mo¬ delarski svet. Tudi mi smo razvili upo¬ rabo do popolnosti. Tako imamo lepila za različne zahteve: tekoča, gosta, hitra in počasna. Dobrodošla novost (ki prav¬ zaprav niti ni taka novost) je tudi aktiva- tor (pospeševalnik). Z njim poškropimo počasi sušeče lepilo, ki se naslednji hip že strdi! V Sloveniji taka lepila izdelujeta Mitol in Kemostik ter jih lahko brez težav kupite, prej omenjeni pospeševalnik pa sem zasledil le v ljubljanskem Modelar¬ skem centru. Žal imajo ta lepila tudi slabo lastnost: zelo hitro se sama od sebe strdijo in načeta steklenička ne traja dolgo. Na¬ vadno smo cianoakrilatna lepila, dobro zavita v polivinilno vrečko, hranili v zamr¬ zovalniku. Vedeti pa moramo, da ta le¬ pila reagirajo z vlago iz okolice, zato jih je smiselno hraniti na popolnoma suhem prostoru. Najpreprosteje to storimo tako, da stekleničko z lepilom nepredušno za¬ premo v kozarec za prehrambene iz¬ delke. Poleg nje damo v kozarec še t.i. silikagel. To so kristali kalcijevega karbo¬ nata, bakrovega sulfata ali gel-silicijeve kisline, ki srkajo vlago iz okolice. Na¬ vadno so priloženi vsakemu boljšemu izdelku elektronike od kasetnih radijskih sprejemnikov naprej. Najdemo jih tudi v obliki modrih tablet v nekaterih škatli¬ cah z zdravili. Vrečko raztrgamo in vsebino stre¬ semo v čist (!) kozarec. Paziti moramo na barvo kristalčkov. Ko so najbolj de¬ javni, so temnomodri; svetlejši pa ko so, več vlage vsebujejo. Če so že svetlorož- nate barve, jih moramo regenerirati, t.j. »izgnati« iz njih vodo. To storimo tako, da jih damo (seveda brez lepila) za kako uro v pečico, ogreto na približno 120°C. Ko se ohladijo, jih spet lahko uporabimo. Paziti moramo, da se pokrov kozarca zares dobro zapira; ves čas naj bo zaprt tudi, ko imamo lepilo zunaj posode. Kri¬ stale lahko po potrebi brez škode več¬ krat regeneriramo in spet uporabimo. Lepila, ki ga hranite na tak način, ni treba dajati v zamrzovalnik, poleg tega pa vam bo ostalo v tekoči obliki never¬ jetno dolgo. dr Jan i Lokovšek TIM 6 • februar 1993 • 29 ELEKTRONIKA Univerzalno vezje za preizkušanje diod Eden pomembnejših polprevodnikih elementov je dioda. Čeprav je glavna naloga diod usmerjanje spremenljivih električnih signalov, je njihova razširje¬ nost zelo velika (poznamo usmerniške, detektorske, zener, svetleče...). Neka¬ tere izmed njih lahko preizkusimo kar z navadnim ohmmetrom, za ostale pa potrebujemo posebna merilna vezja. Za¬ radi pogoste uporabe diod v amaterskih vezjih pride še posebno prav univer¬ zalno preizkuševalno vezje, kakršnega vam tokrat predstavljamo. Merilno vezje je kar se da preprosto. Sestavljeno je iz dveh delov: z zgornjim vezjem merimo zener diode, spodnje pa služi za preizkušanje navadnih diod. Omrežni transformator s sekundarno na¬ petostjo 10-15 V zagotavlja napetost, ki omogoča preizkušanje zener diod. Pri tem moramo vedeti, da potrebujemo za to opravilo enosmerno napetost, ki je višja od zenerjeve napetosti merjene di¬ ode. Če uporabimo transformator s se¬ kundarno napetostjo 10 V, dobimo s pol- valnim usmerjanjem (D1) enosmerno napetost okoli 14,4 V, kar omogoča pre¬ izkušanje zener diod z zenerjevimi nape¬ tostmi do 10 V. S transformatorjem s se¬ kundarno napetostjo 15 V pa lahko pre¬ izkušamo zener diode do 15 V. Merilno vezje za meritev zener diod je v bistvu stabiliziran usmernik, ki mu spreminjamo zener diodo. Če to pravilno obrnemo (katoda na plusu) in če je brezhibna, bo voltmeter pokazal napetost, ki je enaka zenerjevi napetosti merjene diode. Ko voltmeter izmeri napetost 0,7 V, to po¬ meni, daje dioda narobe obrnjena, če pa inštrument v smereh diode ne zazna na¬ petosti, to pomeni, da je dioda prebita oziroma v kratkem stiku in jo lahko vr¬ žemo v smeti. V primeru, ko voltmeter pri eni polariteti diode pokaže napetost 0,7 V, pri obrnjeni polariteti pa celotno nape¬ tost napajanja, imamo opravka z diodo, ki ima zenerjevo napetost višjo od napa¬ jalne napetosti, ali pa to sploh ni zener dioda. Za merjenje zenerjeve napetosti lahko uporabimo kakršen koli voltmeter, ki ima primerno merilno območje (0-15 V). Ker vezja ne uporabljamo zelo pogosto, bi bilo nesmiselno in potratno vgrajevati poseben voltmeter, zato uporabimo kar univerzalni inštrument, ki ga priključimo na merilni puši. SEZNAM ELEMENTOV R1 = 150-200 SŽ/1W R2, R3 = 100 fi/1W R4 = 1,5 k£ž C1 = 220 pF/25 V D1 = 1N4001 ali podobna Ž = žarnica 24 V/50 mA Tr = 220 V/10 ali 15V, 100 mA Drugi del vezja služi za preizkušanje ostalih diod. Tudi to vezje je izredno preprosto, saj ga sestavljajo le upora R1 in R2 ter svetleči diodi D1 in D2. Glede na to, kako ti dve zasvetita, ugotovimo, v kakšnem stanju je merjena dioda. Če zasveti samo ena od LED diod, je mer¬ jena dioda polarizirana v isti smeri kot LED dioda, ki sveti. Če pa zasvetita obe LED diodi, to pomeni, da je merjena dioda v kratkem stiku in torej neupo¬ rabna. Merjena dioda je zanič tudi v pri¬ meru, ko ne sveti nobena LED dioda. Preizkusno vezje napajamo z izme¬ nično napetostjo neposredno iz sekun¬ darnega navitja transformatorja, kar omogoča takojšnje odčitanje polarizacije merjene diode. Lahko predpostavimo, da je v prvi polperiodi izmenične napeto¬ sti upor R1 priključen na pozitivni pol, upor R2 pa na negativni pol napetosti. Pri tako polarizirani napajalni napetosti zasveti LED dioda D1 samo tedaj, ko je merjena dioda obrjena v isto smer. Ko se polariteta obrne, lahko zasveti LED di¬ oda D2 - pač odvisno od polarizacije merjene diode. Upor R1 določa jakost, s katero svetita LED diodi. Če uporabljamo transforma¬ tor s sekundarno napetostjo 10 V, je upornost upora R1 100 Q. Pri sekun¬ darni napetosti 15 V pa moramo upor¬ nost upora R1 povečati na 220 Q, sicer LED diodi lahko pregorita. _ a Miha Zorec TIMOVI OGLASI PRODAM ZX Spectrum +2 (128 kB Si- disc) z vgrajenim datakoderjem, igralno palico, originalno in dodatno literaturo ter približno 90 iger in progra¬ mov. Cena 25 000 SIT. Kupcu podarim starejši črno-bel televizor. Klemen Kenda Trg 31. divizije 18 65282 Cerkno Tel.: (065) 75-071 (v soboto in nedeljo popoldne) PRODAM ZX Spectrum in črno-bel tele¬ vizor CR Philips z diagonalo ekrana 31 cm - skupaj ali posamezno. Cena po dogovoru. Franc Lekše Prešernova 47 61410 Zagorje ob Savi Tel.: (0601) 62-462 (od 18. do 20. ure) PRODAM videorekorder Samsung VX 1260 (index, go-to, O.T.R.) za 500 DEM, kupim pa dodatno opremo za avto (mini-cockpit). Branko Kovač Cesta na Gaberno 5 63270 Laško PRODAM dirkalno kolo Legnano na de¬ set prestav z dodatno opremo. Cena 400 DEM. Uroš Kovačič Kolodvorska 6 66240 Kozina Tel.: (066) 81-546 30 • TIM 6 • februar 1993 ELEKTRONIKA Ojačevalnik z integriranim vezjem TBA 810 SEZNAM ELEMENTOV Upori: R1 = 47 k £2 R2 = 100 £1 R3 = 56£i R4 = 1 Q Kondenzatorji: C1 = 470 pF/16 V C2, C5, C6 = 100 pF/25 V C3 = 4,7 nF C4 = 470 pF C7 = 100nF C8 = 1000 pF/25 V IC : TBA 810 A / V HTE - PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN INŽENIRING S PODROČJA ELEKTRONIKE d.o.o. 61000 LJUBLJANA, Roška 19-Tel.: 061/301-178 in 061/301-234-fax.: 061/301-234 Odprto: vsak delavnik od 9. do 17. ure Integrirano vezje TBA 810 je predvi¬ deno predvsem za izdelavo raznih niz¬ kofrekvenčnih ojačevalnih stopenj. Sre¬ čamo ga v prenosnih radiokasetofonih, televizorjih in gramofonih oziroma pov¬ sod tam, kjer potrebujemo cenen končni ojačevalnik z malo sestavnimi deli. Inte¬ grirano vezje TBA 810 vsebuje skoraj celo končno ojačevalno stopnjo; dodati mu moramo le elemente za razne kom¬ penzacije in blokade, ki jih predvsem zaradi velikih vrednosti in s tem razme¬ roma velikih dimenzij ni bilo mogoče vgraditi v ohišje integriranega vezja. Shema elektronskega vezja je na risbi 1. Upor R1, ki je vezan vzporedno z vho¬ dom integriranega vezja, omejuje vhodno impedanco na 50 ohmov. Upor R2 in kondenzator C5 sestavljata nape¬ tostno kompenzacijo, za stabilno delova¬ nje vezja pa služijo upor R4 ter konden¬ zatorji C3, C4 in C7. Kondenzatorja C2 in C6 filtrirata napajalno napetost, kar odpravlja brum napajalnika in večino motenj, ki jih povzroča omrežje. Stopnjo ojačanja vezja določa upor R3. Ojačanje lahko v določeni meri spreminjamo; po¬ večanje upornosti upora R3 na 100-120 Q znatno zmanjša koeficient harmonskega popačenja, vendar pri tem pade tudi ojačanje. Zaporedno z uporom R3 je vezan kondenzator C1, ki blokira enosmerno napetost povratne vezi. Ker vezje nima simetričnega napajanja, mo¬ ramo na izhodu dodati še kondenzator C8 za ustavitev enosmerne napetosti. Frekvenčni obseg ojačevalnika je od 40 Hz do 20 kHz pri padcu ojačanja za 3dB. Stopnja popačenja ojačevalnika je odvisna od moči, ki se porablja na zvoč¬ niku. Pri frekvenci vhodnega signala 1 kHz in napajalni napetosti 15 V ojače¬ valnik doseže moč 4,5 W, pri čemer zna¬ šajo harmonična popačenja okoli 10%. Če ojačevalnik deluje z močjo 2,5 W, je popačenje le še 2,5%. Ojačevalnik ne potrebuje močnega vhodnega signala, saj mu za normalno delovanje zadošča že signal z amplitudo 50-60 mV. Napa¬ jalna napetost se lahko giblje med 6 in 15 V, vendar se proporcionalno s tem spreminja tudi izhodna moč. V naši prodajalni lahko dobite: • kompletne serije logičnih, linearnih in avdio- videovezij • mikroprocesorje, spominska vezja in periferijo • tranzistorje, triake, tiristorje, diake in diode • optoelektronske elemente, LED-diode in displeye • kristale in filtre • upore, trimerne potenciometre in kondenza¬ torje • konektorje in kable • inštrumente, multimetre in pribor • programatorje • hladilna telesa, ventilatorje in ohišja • spajkalnike in drugo orodje • strokovno literaturo Material pošljemo tudi po povzetju. Naročniki revije TIM imajo pri nakupu kompletov vseh potrebnih delov za izdelavo naprav, katerih načrti so objavljeni v reviji, 5% popusta. Cene kompletov veljajo do spremembe tečaja SIT/DEM, če bo ta večja od 10% (po tečaju BS). Miha Zorec TIM 6 • februar 1993 • 31 ELEKTRONIKA Izdelava tiskanih vezij Ker so postajale elektronske apara¬ ture z razvojem elektronike vedno bolj zapletene, njihova ohišja pa polna raznih elementov in šopov žic, so bili konstruk¬ torji prisiljeni poiskati rešitev, kako na čim manjšem prostoru povezati čim več elementov. Sprva so elemente (upore in kondenzatorje) spajkali kar na podnožja elektronk in na posebne ušesaste sponke (slika) ter jih z žicami povezovali med seboj, kar lahko vidimo v kakem starem radijskem sprejemniku na elek¬ tronke. Pogled na tako vezje je za da¬ našnje razmere grozljiv. Že samo se¬ stavljanje aparature je bilo zahtevno in zamudno - kaj šele popravilo, ki je prava umetnost, saj je vezje popolnoma nepre¬ gledno. Izum tranzistorja in kmalu potem še integriranih vezij je povzročil revolucijo tudi v sestavljanju elektronskih vezij. Za¬ radi vedno večjega števila majhnih ele¬ mentov teh ni bilo mogoče več spajkati na podnožja in razne sponke, temveč so se v ta namen pojavile z bakrom prevle¬ čene ploščice iz posebnega izolacij¬ skega materiala, ki se imenuje pertinaks. Na teh ploščicah je imel vsak element vezja točno določeno mesto, kar je močno izboljšalo preglednost in olajšalo sestavljanje naprav. Tudi servisiranje je postalo skoraj otročje lahko. Ko smo že pri popravljanju, lahko omenimo tudi to, da je sestavljanje vezij na ploščicah omogočilo izdelovanje zapletenih elek¬ tronskih aparatur po načinu sekcij. Elek¬ tronsko vezje v tem primeru ni sestav¬ ljeno na eni veliki plošči, temveč je smi¬ selno razdeljeno na več manjših ploščic - sekcij. Te imajo na posebnih mestih merilne in kontrolne točke ali celo LED indikatorje za signalizacijo okvar. Ko se pojavi napaka, serviser pokvarjeno ploš¬ čico preprosto izvleče iz aparature ( in jo nadomesti z novo. S pokvarjeno, ki jo odnese s seboj, se ukvarja šele v delav¬ nici ali pa jo celo vrže stran. Montažna ploščica nosi elemente vezja, predvsem pa nadomešča žične povezave. V ta namen je prevlečena z bakreno plastjo, ki jo moramo ustrezno preoblikovati. S posebnim postopkom odstranimo dele bakrene prevleke, pri čemer dobimo vezje, ki v večini primerov popolnoma nadomesti žične povezave. Najbolj razširjen postopek oblikovanja bakrenega vezja je jedkanje. Pri tem po¬ stopku na bakreno plast nanesemo zaš¬ čitno prevleko v obliki vezja, ki ga želimo imeti. Nato potopimo ploščico v jedko tekočino, ki raztopi nezaščiteni baker in že imamo izdelano ploščico. Odstranimo le še zaščitno prevleko, izvrtamo luknje in začnemo s sestavljanjem vezja. V in¬ dustriji je izdelovanje montažnih ploščic serijsko, zato se nanos zaščitne plasti izvrši z odtiskovanjem. Od tod tudi izraz za »ploščico tiskanega vezja«. Montažne ploščice lahko naredimo tudi na drugačen način. Izdelava ploš¬ čice, tudi za vezje z malo elementi, je razmeroma zahtevna in zamudna. Poleg tega je uporaba jedkih kemikalij nevarna in neprijazna za okolje. Zato je za mlade [ REZREZ BAKRENE PLASTI ] elektronike primernejše mehansko izde¬ lovanje montažnih ploščic. Prikazujejo ga risbe. Na bakreni strani ploščice naredimo dovolj globoke in do¬ volj široke zareze v bakreno plast, da dobimo med seboj ločene bakrene tra¬ kove. Ti morajo biti primerno široki, da lahko nanje prispajkamo elektronske elemente. Pri preprostih vezjih ni treba izvrtati niti lukenj, saj elemente prispaj¬ kamo kar neposredno na bakrene tra¬ kove. Te po potrebi na več mestih preki¬ nemo tudi prečno ali jih celo še enkrat vzdolžno razcepimo. Za izdelavo ploščic na mehanski način potrebujemo kos zlomljenega lista žage za železo, oster nož (olfa), kovinsko rav¬ nilo in ploščico pertinaksa. Žagin list mora biti prelomljen, ker le tako dobimo oster zob, s katerim že v nekaj potezah prerežemo bakreno plast. Drugi konec lista zavijemo v karton ali krpo, da si med izdelovanjem ploščice ne poškodujemo dlani. Namesto kovinskega ravnila upo¬ rabimo kar kos ravnega aluminijastega ali železnega profila. Na ploščici najprej z ostrim nožem naredimo zareze, po katerih žagin zob laže teče, nato pa postavimo kovinsko [vrtanje lukenj za elemente| [ BRUŠENJE BAKRENEGA VEZJA ) 32 • TIM 6 • februar 1993 ELEKTRONIKA ravnilo približno za polovico debeline ža- ginega lista stran od risa in začnemo z rezanjem bakrene plasti. Ker kljub po¬ prejšnjim zarezam zob žage še vseeno rad zaide ali se zatakne, moramo biti pri izdelavi ploščice previdni in potrpežljivi. Če moramo bakrene trakove prekiniti tudi prečno, to storimo z nožem. Ko smo naredili brazde na bakreni plasti, se lotimo še vrtanja lukenj. Zaradi lažjega in natančnejšega vrtanja najprej s točkalom označimo mesta, kjer bomo vrtali. Točno izvrtane luknje še posebno veliko pomenijo pri montaži integriranih vezij, kjer je razdalja med sosednjima nožicama le 2,5 mm. Pri točkanju mo¬ ramo paziti na razpored priključnih nožič polprevodniških elementov. Če označu¬ jemo mesto, kjer bo prispajkan tranzi¬ stor, moramo tega gledati s spodnje strani, saj tudi točkamo na spodnji strani ploščice. Enako velja za integrirana vezja in podobne elemente. Naredimo lahko tudi drugače. Načrt vezja nari¬ šemo na paus papir, pri čemer vse ele¬ mente gledamo z vrha. Narisan načrt položimo na ploščico tako, da je zgornja stran načrta na bakreni plasti, ter toč¬ kamo skozi papir. Po vrtanju moramo ploščico še neko¬ liko obdelati. Ker se pri rezanju trakov in vrtanju lukenj bakrena prevleka na robo¬ vih nekoliko dvigne in natrga, kar zelo moti pri spajkanju, moramo s finim brus¬ nim papirjem zgladiti površino in takoj začeti s spajkanjem elementov na ploš¬ čico. Bakrena površina namreč hitro ok¬ sidira, kar precej oteži spajkanje. Druga možnost je, da obrušeno ploščico nama¬ žemo s pasto za spajkanje in vse kovin¬ ske povezave na hitro pospajkamo. S tem zaščitimo bakreno plast pred oksi¬ dacijo in si hkrati zelo olajšamo spajka¬ nje. Seveda moramo pred spajkanjem ^ elementov s ploščice obvezno odstraniti popolnoma vso pasto. Ta namreč vse¬ buje kislino, ki bi s časom razžrla vezje in usodno poškodovala elektronske ele¬ mente. Ploščico najlaže razmastimo z nitrorazredčilom. Namesto paste lahko za zaščito pred oksidacijo in za lažje spajkanje sami na¬ redimo tekočino, ki je popolnoma ne¬ škodljiva tako za elektronske elemente kot za okolje. V manjšo stekleničko od zdravil, ki naj ima premer vratu 15-20 mm, do treh četrtin nalijemo čisti alkohol, vanj pa stresemo približno tri čajne žličke zmletih kristalov kalofonije (dobite jo v trgovinah Mavrice). Ko se ti čez noč raztopijo, nastane nekoliko gostejša te¬ kočina, ki jo s pinceto ali paličico in košč¬ kom vate čisto na tanko nanesemo na bakrene povezave. Ker alkohol hitro iz¬ hlapi, ostane na bakru tanka rumenkasta plast, ki omogoča hitro in kakovostno spajkanje. Miha Zorec Mala šola elektronike (2. del) Električna moč V prvem delu smo s pomočjo vodnega toka razložili električni tok in električno napetost. Ti dve električni veličini sta postali važni predvsem zaradi izrednih uporabnih možnosti. Takoj ko se zač¬ nemo pogovarjati o uporabni vrednosti kake naravne sile, postane odločilnega pomena njena moč. Elektrika lahko opravlja različna dela: greje električno pečico, vrti elektromotor, razsvetljuje ulice in mesta, pošilja sporočila čez oce¬ ane... Za vsa ta dela je potrebna elek¬ trična moč. Čim večja je ta, tem hitreje je delo opravljeno; močan grelec hitro se¬ greje električno pečico, močan elektro¬ motor z lahkoto premika težke pred¬ mete ... Električno moč ponazarja zmnožek električne napetosti in električnega toka. Zakaj je temu tako, najlaže pojasnimo z vodnim tokom. Električno napetost pri¬ merjajmo s strmino, po kateri teče reka, električni tok pa s količino vode, ki se pretaka po rečni strugi. Reka, ki pridere z gora, in ima poleg tega še veliko koli¬ čino vode, ima velikansko moč. Pravo nasprotje temu je mali potoček, ki se počasi vije čez ravnico. Če ob to nami¬ šljeno reko postavimo mlinsko kolo, se bo to vrtelo tem hitreje, čim večja bo strmina rečne struge in čim večja koli¬ čina vode bo stekla čezenj. Majhen poto¬ ček počasi in s težavo vrti težko mlinsko kolo, deroča reka pa to dela kot za šalo in še veliko hitreje. Podobno velja za električni tok in napetost. Visoka elek¬ trična napetost in močan električni tok zagotavljata veliko moč in nasprotno. Ponavadi imajo električni porabniki (žarnice, motorji, grelci...) določeno naj¬ večjo električno napetost in moč, kar je zelo pomembno pri uporabi električnih elementov in aparatur. Če kupujemo npr. žarnico, moramo prodajalcu pove¬ dati le dve vrednosti: želeno napetost in moč. Kupimo lahko sobno žarnico, ki porablja 75 W moči pri omrežni napetosti 220 V, ali pa halogensko žarnico, ki po¬ rablja enako moč pri akumulatorski na¬ petosti 12 V. Skozi prvo žarnico teče na račun visoke napetosti majhen električni tok, skozi drugo žarnico pa pri nizki na¬ petosti teče velik električni tok. Enoto za moč imenujemo vat po an¬ gleškem iznajditelju parnega stroja, Ja¬ mesu VVattu (1736-1819). Enote vat ne uporabljamo samo v elektrotehniki, tem¬ več je to splošna enota za moč. Kratica zanjo je črka W (1 W = 1 V x 1 A), v elektrotehniki pa lahko ponekod sre¬ čamo tudi oznako VA (voltamper), kar ima praktično enak pomen. TIM 6 • februar 1993 • 33 ELEKTRONIKA Upornost Tako kot se različne ovire upirajo vod¬ nemu toku, mora tudi električni tok na svoji poti premagovati upornost. Upor¬ nost vpliva predvsem na tok. Če ima cev, skozi katero teče voda, majhen pre¬ mer, je tudi vodni tok majhen - in na¬ sprotno. Cev za zalivanje vrta ima veliko upornost, ker je njen premer majhen, precej manjšo upornost pa povzroča npr. gasilska cev. Upornost je torej od¬ visna predvsem od premera cevi. Popol¬ noma enako velja za električni tok: de¬ bela žica ima manjšo upornost kot tanka žica. Poleg debeline vpliva na upornost tudi dolžina cevi ali žice. Če odpremo pipo na koncu 20 km dolgega vodovoda, katerega cev ni debelejša od cevi za zalivanje vrta, bo iz pipe komaj kapljalo. Dolga in tanka cev (žica) namreč močno oslabi vodni (električni) tok. Količina te¬ koče vode bo tem manjša, čim večja bo upornost, ki jo mora premagovati. Če je ovira nepremagljiva (izredno velika upor¬ nost), voda ne teče več. To se zgodi tedaj, ko zapremo vodovodno pipo. Kar je pri vodovodu pipa, je pri električni napeljavi stikalo. Razlika je le v tem, da lahko s pipo večamo ali manjšamo upor¬ nost, s stikalom pa le sklenemo ali preki¬ nemo električni tok. Seveda tudi elektro¬ nika pozna elemente, ki omogočajo po¬ ljubno spreminjanje upornosti. To so po¬ tenciometri. Merska enota za električno upornost (ohm) se imenuje po nemškemu fiziku Georgu Ohmu (1789-1854). Krajše pi¬ šemo to enoto z grško črko Q (omega), vendar ne rečemo, da znaša kaka upor¬ nost npr. 5 omeg, temveč 5 ohmov (izg. 5 omov). Upornost lahko zberemo tudi le na enem mestu; tedaj jo ponazorimo s pri¬ prto vodovodno pipo. Vodni tok, ki teče iz priprte pipe, je veliko manjši kot ga sicer omogoča premer vodovodne cevi. V elektroniki imamo kar nekaj elemen¬ tov, ki omejujejo električni tok. Prej na¬ štete dejavnike, ki vplivajo na upornost električnih vodnikov, najbolj izkoriščajo varovalke. Te ne vsebujejo nič drugega kot tanko žičko, katere debelina določa jakost električnega toka. Če je tok pre¬ močan, se žička v varovalki segreje in stali, pri čemer se električni tok prekine. Drugemu elektronskemu elementu, ki tudi omejuje električni tok, pravimo kar »upor«. Upori so nepogrešljivi elektronski ele¬ menti, ki jih srečamo v vseh elektronskih vezjih. Sestavlja jih posebna uporovna masa, ki ima razmeroma visoko upor¬ nost. Omogoča izdelovanje elementov z visoko upornostjo in zelo majhnih di¬ menzij. DELNO ODPRTA PIPA - VELIKA UPORNOST ŠIBEK VODNI (ELEKTRIČNI) TOK Upore delimo na dve veliki skupini: na linearne in na nelinearne. O prvih govo¬ rimo, če je odvisnost med tokom skozi upor in padcem napetosti na njem line¬ arna; to pomeni, da npr. dvakratno pove¬ čanje toka povzroči tudi dvakratno pove¬ čanje padca napetosti na njem. Pri neli¬ nearnih uporih pa to ne drži. Lastnosti teh uporov niso ravne (linearne), temveč bolj ali manj ukrivljene. Linearni upori. Po načinu izdelave se linearni upori delijo na masne, plastne in žične. Masni upori so narejeni iz kera¬ mične cevke, v katero je vtisnjen valjast vložek iz uporovne mase. Na obeh kon¬ cih valja sta vanjo potisnjeni priključni žički. Ta vrsta upora ni pogosta in se zaradi frekvenčne neodvisnosti uporab¬ lja skoraj izključno v visokofrekvenčni tehniki. Plastni upori so predvsem zaradi raz¬ meroma preprostega in cenenega po¬ stopka izdelave najbolj razširjen tip upora. Tudi ta uporablja keramično pod¬ lago, na katero je vžgana ogljena upo¬ rovna plast. Ker ima precej nizko upor¬ nost, vanjo z diamantnim brusom, vre¬ žejo spiralo, s čimer dobijo uporovno plast, ki je ovita okrog keramičnega no¬ silca, dolžina dobljene spirale pa zelo natančno določa upornost upora. Zadnja velika skupina uporov so žični upori. Telo upora je keramična cevka, na kateri je enoplastno navitje uporovne žice. Na obeh koncih upora sta kovinski objemki, ki sta obenem tudi priključni sponki. Upornost teh uporov je nizka, uporabljajo pa se predvsem pri večjih tokovih. Posebna izvedba upora je poten¬ ciometer. Ta upor ima poleg priključnih sponk na obeh koncih uporovne plasti, še tretjo sponko, povezano z drsnikom, ki se giblje po uporovni plasti. Različne upornosti dobimo med enim koncem uporovne plasti in drsnikom. Gibanje drsnika po uporovni plasti je lahko vzdolžno in krožno. Po načinu, kako se spreminja upornost s pomikom drsnika, razlikujemo linearne in funkcijske poten¬ ciometre. Pri slednjih se upornost najpo¬ gosteje spreminja logaritmično. Uporaba potenciometrov je zelo raz¬ novrstna. Uporabljajo se kot elementi, prek katerih elektronska vezja umer¬ jamo, krmilimo, jim spreminjamo delova¬ nje itd.. Nelinearni upori. Temeljna značilnost teh uporov je odvisnost upornosti od na¬ petosti in toka ter od drugih fizikalnih veličin. Največkrat bomo srečali tempe- BARVA ČRNA RJAVA RDEČA ORANŽNA RUMENA ZELENA MODRA VIJOLIČASTA SIVA BELA ZLATA SREBRNA C JM fi i MNOŽILNI FAKTOR 1 10 10 2 10 3 10 « 10 s 10 6 10 7 10 8 10 9 10- 1 10-2 TOLERANCA +/- 1 % +/- 2 % +/- 5 % +/- 10 % MOČ 0,25 1 2 0,5 Barvno označevanje uporov 34 • TIM 6 • februar 1993 IZDELEK ZA DOM raturno odvisne upore, ki se imenujejo termistorji, in napetostno odvisne upore z imenom varistorji. Termistorji so upori, katerih upornost je močno odvisna od temperature. Če upornost termistorja z rastočo tempera¬ turo pada, ima ta negativni temperaturni koeficient in mu rečemo NTK upor, če pa termistorju upornost z višanjem tempe¬ rature raste, mu pravimo PTK upor (po¬ zitivni temperaturni koeficient). Termi- storje v glavnem uporabljamo kot sen¬ zorje v elektronskih termometrih in za temperaturno zaščito elektronskih vezij. skoraj izključno uporabljajo ti upori, saj so zelo poceni. Vrednosti uporov so normirane po Re- nardovi vrsti. Največ se uporablja vrsta z 12 vrednostimi (E 12), nekoliko manj pa vrsta s 24 vrednostimi (E 24). Za vse, ki želite prejemati revijo na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepi¬ šete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška za¬ ložba Slovenije, d.d., Lepi pot 6, 61111 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine, ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20% popust pri nakupu knjig in priročni¬ kov naše založbe. E12: 1; 1,2; 1,5; 1,8; 2,2; 2,7; 3,3; 3,9; 4,7; 5,6; 6,8; 8,2; E24: 1; 1,1; 1,2; 1,3; 1,5; 1,6; 1,8; 2; 2,2; 2,4; 2,7; 3; 3,3; 3; 3,6; 3,9; 4,3; 4,7; 5,1; 5,6; 6,2; 6,8; 7,5; 8,2 9,1; Miha Zorec Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 5. marca 1993 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo ta mesec izžrebali tri: Neda Kozin, Gregorinova 12, 61111 Ljubljana, Marko Pigac, Šentilj 118 B, 62212 Šentilj in Martin Meze, Na terasah 8, 66310 Izola. Čestitamo! UGODNOSTI IN NAGRADE ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE REVIJE TIM Označevanje uporov NAROČILNICA Upore označujemo na dva načina: številčno in z barvami. Zaradi obstojnosti barvne kode je ta način skoraj popol¬ noma izpodrinil številčno označevanje. Princip barvnega označevanja uporov je najpreprosteje razbrati iz tabele. V trgo¬ vinah najpogosteje dobimo upore, ki imajo štiri ali samo tri kroge. Toleranca (odstopanje od označene vrednosti) teh uporov je ±20%, njihova velikost pa je merilo za moč. Za amatersko rabo se Nepreklicno (do pismene odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino za prvo/drugo polletje (ustrezno obkroži) bom poravnal po položnici. Ime in priimek:_ Naslov:_ Poštna št. in kraj:_ Datum:_ Podpis:_ (Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.) Polička za tipkovnico Osebni računalnik je postal v vsakda¬ njem življenju nepogrešljiv pripomoček. Navadno stoji na pisalni mizi, kjer pa je tudi brez njega vselej premalo delov¬ nega prostora. Tipkovnica, ki jo imamo postavljeno neposredno pred seboj, za¬ seda toliko prostora, da ga za zvezke in knjige ne ostane skoraj nič. Kam torej z vsemi temi stvarmi? Odgovor je pre¬ prost. Pisalna miza naj še naprej služi svojemu prvotnemu namenu, tipkovnico pa prestavimo. Sodobne pisalne mize imajo V ta namen pod delovno ploščo manjšo poličko za tipkovnico, ki jo lahko po potrebi izvlečemo kot predal. Večina med nami ima doma navadno mizo, pod katero lahko vgradimo doma narejeno premično poličko. Predlagamo vam izdelavo preproste in lične poličke z vodili za predale. Za izdelavo potrebujemo par 300 mm dolgih vodil, 16 mm debelo iverno ploščo, kos 20 mm debele iverne plošče, lipove ali smrekove letvice s prerezom 20 x 2 mm, aluminijast I profil, 30 samoreznih vija¬ kov z vgrezno glavo dolžine 10 mm, belo PVAc lepilo in brezbarvni nitrolak. Izdelava Od primerno velikega kosa iverice odrežemo ploščo širine 300 mm, ki naj bo dolga najmanj 500 mm - lahko pa tudi več, odvisno od tega, kolikšno mizo imamo in ali želimo imeti na polički poleg tipkovnice še prostor za pomikanje mi¬ ške. Obrobo plošče naredimo iz lipo¬ vih ali smrekovih letvic s presekom 20 x 2 mm. Potrebujemo dva para letvic. Krajši naj bo dolg 300, daljši pa 504 mm ali več, če smo se odločili za širšo po¬ ličko. Letvice gladko obrusimo s finejšim brusilnim papirjem in prilepimo z belim PVAc lepilom na robove iverne plošče. Najprej prilepimo obe krajši, nato pa še daljši letvici, ki segata prek koncev kraj¬ ših letvic. Med sušenjem mora biti plošča vpeta v delovno mizo ali stisnjena s svorami, da se letvice ne odlepijo. Nato zlepek obrusimo in poličko nekajkrat prelakiramo z razredčenim brezbarvnim nitrolakom. Nosilni stranici naredimo iz 20 mm de¬ bele iverne plošče. Dolgi naj bosta naj¬ manj 300 mm, kolikor meri tudi vodilo, lahko pa sta nekoliko daljši. Nosilec ne sme biti nižji od 85 mm, pretirano visok pa tudi ne, da bomo imeli dovolj prostora za kolena. Najbolje je, da izmerite višino vaše tipkovnice v dvignjenem položaju ter pustite v rezervi še kak centimeter. Preden se lotite izdelave stranic, si oglejte svojo mizo. Če ima ob strani pre¬ dale, boste morda potrebovali samo eno, saj lahko vodilo pritrdite nepo¬ sredno na stranico predalnika. Odrezani in obrušeni stranici prelaki¬ ramo z brezbarvnim nitrolakom. Kdor želi imeti poličko enake barve kot je miza, naj vse lesene dele prelakira z ustreznim barvnim nitrolakom. Kogar moti struktura iverne plošče, lahko zgor¬ njo stran po želji prelepi s samolepilno tapeto. Za pritrditev nosilcev potrebujemo kotna držala, ki jih odžagamo od kosa aluminijastega I profila. Potrebujemo jih največ osem, glede na obliko mize pa lahko tudi manj. V vsako držalo izvrtamo po dve 3-mm luknji za vijake. Montaža Premična dela vodil z obeh strani s sa- moreznimi vijaki privijemo na ploščo, oba mirujoča dela pa na spodnji rob nosilnih stranic, kot je prikazano na risbi. Najprej seveda natančno označimo me¬ sta, kamor bomo privili vijake. Pred se¬ stavljanjem na označenih mestih izvr¬ tamo s tankim svedrom (0 1,5 mm) luk¬ njice, da bo vijačenje lažje. Enako nare¬ dimo tudi tam, kjer bomo pritrdili kotne profile (na nosilcih in na spodnji strani mizne plošče). Razdaljo med nosilcema natančno izmerimo, da se bo polička TIM 6 • februar 1993 • 35 - IZDELEK ZA DOM —I—- lahko tekoče in varno pomikala po vodi¬ lih. Fina nastavitev razmaka je možna tudi na samih vodilih (do 5 mm). Ne smemo pozabiti na zaporo pomika po¬ ličke navznoter. Varovalo na vodilu nam¬ reč omejuje samo pomik navzven. To lahko naredimo na več načinov. Na no- Kosovnica silcih ob izhodu iz mirujočega dela vodila lahko prilepimo ali privijemo leseni ploš¬ čici, oblepljeni s koščkom klobučevine. Druga možnost je, da naredimo zaporo na sprednji strani, najbolje v obliki okrasne letve. To pritrdimo na sprednjo stran plošče po vsej dolžini tako, da na obeh straneh sega 10 mm prek roba. Tudi tu na notranji strani letvice prile¬ pimo košček klobučevine, da ustavljanje police ne bo preveč sunkovito. Jože Čuden Pustne maske Spet prihaja pustni čas in gotovo že premišljujete, v kaj bi se letos prelevili. Če imate radi fantazijske maske, vam predlagamo, da si ogledate sliko in na njej izberete tisto, ki vam bo gotovo od¬ lično pristajala. Potrebujete trši papir za osnovno obliko, okroglo elastiko, škarje, lepilo, kolažni papir, ostanke papirnih in darilnih trakov, bleščice, ostanke blaga in volne - skratka množico zanimivih materialov. Tudi luknjač vam bo prišel prav. Ne po¬ zabite na staniol papir in bleščice, ki so vam gotovo ostale od novega leta. 36 • TIM 6 • februar 1993 Alenka Pavko-Čuden OSNOVA ZA MASKO V NARAVNI VELIKOSTI 8. marec - praznik vseh žena Materam, soprogam in ženam našega srca ob njihovem prazniku navadno po¬ darite šopek rož, ki mu priložite še kako darilo. Da letošnji šopek ne bo tak, kot je bil vsa leta doslej, podarite rože v malce drugačni preobleki: razvrstite jih v srča¬ sto kartonsko škatlo! Če bi vseeno raje podarili klasičen šopek, lahko papirnato srce napolnite z bomboni, nakitom ali drugimi drobnjarijami. Potrebujete: svinčnik, ravnilo, trikot¬ nik, šestilo, lakiran ali okrasni karton veli¬ kosti približno 70 x 50 cm, škarje, olfa Slika 1: Srčasta škatla, napolnjena s cvetli¬ cami - darilo za praznik žena. i nož, lepilo, kolažni papir, prozorno ta¬ peto, gobo za ikebano ter rože. Srce na risbi 1 povečajte s fotokopira¬ njem ali ročno s pomočjo mreže. Izdelek na sliki 1 je narejen po šabloni, ki ima kvadrat mreže velik 3 x 3 cm. Prekopi¬ rano sliko srca nalepite na karton in izre¬ žite šablono. Z njeno pomočjo s škarjami ali z olfa nožem iz tršega kartona dvakrat izrežite tudi srčasto dno škatle (za zuna¬ nje in notranje dno). Za rob škatle potrebujete kartonast trak take dolžine, ki ustreza obsegu srca. V našem primeru je trak velik 65 x 7 cm. Vzporedno s spodnjim robom narišite tudi 1 cm oddaljeno črto, ki označuje le¬ pilno površino (risba 2). Kartonast trak po narisani črti zapog¬ nite ter 1 cm široko lepilno površino na¬ zobčajte kot kaže risba 3. Rob škatle vzporedno s krajšo stra¬ nico za 1 cm zapognite, rob srčastega dna pa namažite z lepilom ter tik ob robu natančno prilepite nazobčani kartonasti trak (risba 4). TIM 6 • februar 1993 • 37 ZA SPRETNE ROKE Da bi bila škatla videti lepa tudi odzno¬ traj, prilepite drugo srčasto dno še z no¬ tranje strani in tako skrijte nazobčani rob (risba 5). Iz kartona izrežite še en trak velikosti 65 x 6 cm - tokrat brez nazobčane le¬ pilne površine - in ga po zunanji strani nalepite na rob škatle (risba 6). Če boste to namesto z rožami napol¬ nili z drobnjarijami ali bomboni, morate narediti tudi pokrov, ki naj bo večji, da bo srčasto škatlo prekril. Zato namesto ša¬ blone za mero vzemite kar srčasto škatlo in ob njenem robu na karton za pokrov prenesite obliko srca (risba 7). Rob za pokrov izdelajte na podoben način kot rob škatle, le ožji naj bo; zanj potrebujete trak velikosti 65 x 4 cm (risba 8 ). Tudi pokrov škatle je dvojen, da se z njim skrije nazobčana lepilna površina (risba 9). Slika 2: Papirnato srce lahko napolnite z bomboni in prisrčnimi drobnjarijami. Če nimate lakiranega ali okrasnega kartona, si lahko pomagate z navadnim, ki ga oblepite s kolažnim papirjem. Tako narejeno srčasto škatlo lahko še prelaki- rate, če pa jo boste napolnili z rožami, jo raje oblepite s prozorno tapeto, da vlaga zaradi rož vašega darila ne bo razmočila in uničila. Alenka Pavko-Čuden Posušeni cvetni listi - tokrat nekoliko drugače Slika 1: Pladnja, okrašenega s suhim cvet¬ jem, nima vsak Slika 2: Album s platnicami, polepljenimi s suhim cvetjem, je enkratno darilo Zima res ni prava sezona rož, a lepe rože cvetijo vse leto in se kljub mrazu in snegu občasno znajdejo v vazi. Prine¬ sejo jih obiskovalci, mama jih kupi na trgu, očka se po naključju spomni na obletnico poroke ali osebni praznik... Rože krasijo dom, dokler so sveže; ko pa enkrat ovenejo, se jih navadno zne¬ bite. Preden jih vržete stran, jim potr¬ gajte cvetne liste in jih posušite, da boste lahko naredili darilo za materin praznik. Cvetne liste najlaže posušite s stiska¬ njem - prešanjem. Najlepše se prešajo cvetlice z ravnimi listi, zanimive pa so tudi trave, ki jih lahko kombinirate z barv¬ nimi cvetnimi listi. Prešani cvetni listi so krhki, zato morate biti pri delu z njimi pazljivi. Če cvetne liste stiskate sami, sveže hranite in prenašajte vedno v poli¬ vinilasti vrečki ali škatli, da ostenejo sveži. Tudi suhi morajo biti, saj dežne ali rosne kaplje po sušenju puščajo na listih temne madeže. Pred prešanjem zložite tri liste pivnika drugega na drugega in na vrhnjega raz¬ grnite cvetne liste. Med posameznimi li¬ sti naj bo dovolj prostora, da se ne pre¬ krivajo. Prek cvetnih listov položite še dva pivnika. Na vrhnjega spet položite cvetne liste in jih prekrijte s pivnikom - in tako naprej. Ko so zadnji cvetni listi pre¬ kriti s pivnikom, vse skupaj vložite v knjigo (najprimernejši za to je telefon¬ ski imenik) in obrtežite z utežjo ali veli¬ kim cvetličnim lončkom. Pivnik iz cvetnih listov izsrka vlago in ti so po približno 2-3 tednih suhi. Vsak drugi dan zame¬ njajte pivnike s suhimi ter hkrati preve¬ rite, kako napreduje sušenje (risba 1). Na trgu ali v trgovini podjetja Dom kupite lesen pladenj. Na dno prilepite suhe cvetne liste, ki jih lahko kombinirate tudi s posušenimi travami (risba 2). Čez¬ nje položite stekleno ploščo, ki naj vam jo po meri odreže steklar. Da cvetnih listov, prilepljenih na dno, ne bi poškodo¬ vala vlaga, je najbolje stične robove ste¬ klene plošče in pladnja zatesniti s sili¬ konskim kitom (risba 3). Da bo videz neoporečen, ob notranjem robu stekleno ploščo prej oblepite s krep samolepilnim trakom, nanesite silikonski kit ter ga raz¬ mažite s prstom, da bo tesnenje po¬ polno. Pazite, da ne zamažete steklene plošče, prst pa si pred tem navlažite s tekočim čistilom za pomivanje posode. Tudi fotoalbum lahko polepšate. Na prednjo in zadnjo platnico nalepite posu¬ šene cvetne liste (risba 4) in čeznje prile¬ pite samolepilno prozorno tapeto (risba 5). Ta naj sega nekaj centimetrov čez platnice. Vogale približno pol centimetra od vogalov albuma odrežete s škarjami pod kotom 45°, zapognete navznoter in prilepite (risba 6). Alenka Pavko-Čuden 38 • TIM 6 • februar 1993 ZA SPRETNE ROKE Med izdelki nemške tovarne EFA - EBERHARD FABER, ki jih uvaža jese¬ niško podjetje Antus d. o. o. (in jih je torej mogoče kupiti tudi pri nas), najdemo komplet za izdelavo snežnih kupol. Z uporabo modelirne mase FIMO (o ka¬ teri smo pisali v lanski dvojni številki, pa tudi letos ji imamo namen v reviji posve¬ titi nekaj prostora), je mogoče narediti poljuben motiv; ni treba, da je ravno zimski. Tak izdelek je zanimivo darilo ali okras, saj je neponovljiv, ob njegovem nastajanju pa lahko po mili volji sprostite svojo domišljijo. Najprej morate pripraviti podlago, na kateri bo pod kupolo stalo tisto, kar ste se namenili narediti. Maso FIMO dobro pregnetite, nato pa jo z večjim kozarcem od kompota ali steklenico razvaljajte na debelino okrog 3 mm. Nanjo položite podstavek kupole in ob njem z ostrim nožem previdno izrežite ovalno obliko podlage. Vanjo (npr. z odpiračem za bu¬ teljke) naredite še odprtinico, nato pa lahko začnete z izdelavo motiva. Na sli¬ kah vidite nekaj primerov, ki naj vam bodo v pomoč pri oblikovanju vaše zami¬ sli. Motiv sestavljajte na kosu stekla ali kaki drugi ravni in gladki površini iz ma¬ teriala, ki zdrži temperaturo 200 °C. Za obdelovanje mase FIMO sicer obstaja komplet posebnega orodja, vendar si lahko enako uspešno pomagate tudi npr. s plastičnim jedilnim priborom, pletil¬ kami, zobotrebci in še čim. Motiv na sredini po višini ne sme presegati 4 cm, sicer ga ne boste mogli pokriti s kupolo. Med delom zato večkrat prekontrolirajte višino, da se izognete nepotrebnemu kasnejšemu popravljanju in slabi volji. Ko ste zamišljeni motiv naredili do konca in mu nimate namena dodati niče¬ sar več, pride na vrsto sušenje. Masa FIMO se strdi, če jo za 20-30 minut pustite v pečici, segreti na 100-130°C. Temperatura ne sme biti ne višja ne nižja, sicer se masa ne bo strdila tako, kot bi se morala. Osušen in ohlajen mo¬ tiv z močnim lepilom prilepite na podsta¬ vek kupole. Pazite, da bosta odprtini v dnu motiva iz mase FIMO in plastič¬ nem podstavku točno druga nad drugo, saj kupole kasneje ne boste mogli napol¬ niti z vodo. Na rob podstavka nanesite lepilo in ga z zobotrebcem enakomerno razmažite po žlebu. Če tega ne boste storili prav, stik podstavka in kupole ne bo vodotesen. Preden oba dela ohišja stisnete skupaj, v okoli obrnjeno kupolo nalijte destilirano vodo (mama jo uporab¬ lja pri likanju), ki ste ji prej primešali kapljico detergenta za pomivanje po¬ sode in pol žličke bleščic v prahu. Te so priložene kompletu. Počakajte nekaj časa, da se na površje dvignejo tudi zadnji mehurčki zraka, dodajte še toliko destilirane vode, da bo prostornina ku¬ pole zapolnjena do roba, in s čepkom zamašite odprtinico. S tem je snežna kupola narejena. Kljub temu, da si najbrž že iz prebra¬ nega predstavljate, kako »deluje« in kakšen videz ima narejen izdelek, boste vseeno prijetno presenečeni, ko ga bo¬ ste prvikrat obrnili na glavo in nato spet položili »na noge«; bleščice se bodo za¬ radi majhne teže in dodanega tekočega detergenta počasi spuščale proti dnu motiva in vam tako npr. tudi sredi vro¬ čega poletja pričarale pravo zasneženo zimsko pokrajino s snežakom. Pazite, da motiv ne bo preveč kičast; na prazničnih stojnicah in v nekaterih trgovinah je že tako in tako videti preveč prav neokusnih spominkov - narejenih na zgoraj opisan način - ki so daleč od lepega... Matej Pavlič Snežne kupole M ' zKC- JSm m' Antus d.o.o. EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK EBERHARD FABER Cesta železarjev 12 64270 JESENICE Tel. in fax: 064/81-094 Prodaja: - ILA, Blatnica 12, Trzin, 61234 MENGEŠ - MAPA, Železniška 12, 64248 LESCE - DIDAKTOS (za vrtce), tel.: 061/192-296 - ANTUS, d.o.o. (po pošti) Program EFA - EBERHARD FABER obsega: - materiale za modeliranje in oblikovanje (FIMO, HOLZY, EFAPLAST, AOUAFORM, PAPPMACHE, plastelin), - materiale za odlivanje (CERAMOFIX, CERAMOFORM), - svinčnike vseh vrst, barvice različnih debelin, - akvarelne, vodene, tempera in prstne barve, - voščenke in akvarelne voščenke, - različno debele flomastre in lakirne flomastre, - kemične svinčnike, peresa, šilčke, radirke, krede itd. Vabimo vse trgovce, zainteresirane za prodajo kompletnega programa tovarne EFA - EBERHARD FABER, da se nam oglasijo. TIM 6 • februar 1993 • 39 UGANKARSKI KOTIČEK Dopolnjevanka 1. grafično znamenje za ton, 2. kmečka soba, 3. razkošna hiša, 4. nočna ptica, 5, ime slovenske pevke Viler, 6. najhladnejši letni čas, 7. listnato drevo, znak slovenstva, 8. ime prve črke grške abecede, 9. strina, 10. palica za čiščenje pluga, 11. orodje za košnjo, 12. sinjska viteška igra, 13. žensko pokrivalo, 14. najdaljša slovenska reka, 15. enica, 16. mor¬ ska žival z lovkami, 17. okrasna posoda za rože, 18. vulkan na Siciliji, 19. utežna mera (1000 kg), 20. šivanka. Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Naslov uredništva: Lepi pot 6, 61111 Ljubljana, telefon: 061/213-749 (uredništvo), 061/213-733 (naročni¬ ški oddelek), fax: 061/218-246 Revija izhaja desetkrat na leto. Naro¬ čite jo na naslov uredništva. Posa¬ mezna številka stane 110,00 SIT, na¬ ročnina za drugo polletje pa 550,00 SIT, Žiro račun pri SDK Ljubljana: 50101- 603-50480 Revijo ureja uredniški odbor: Jernej B6hm, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Miha Zorec, Roman Zupančič Vse besede, ki jih zahtevajo opisi, se končajo s črko A, vse prve črke teh besed pa dajo (brane od 1 do 20) znan pregovor, ki ga je za naslov ene izmed svojih povesti izbral tudi Fran Erjavec. Mozaik 1. oblika izobraževanja za odrasle in mla¬ dino, tudi ustanova za znanstvene vaje na univerzah, 2. domačija, 3. glavno mesto Če¬ ške, 4. svetilka, 5. ime slovenske pevke za¬ bavne glasbe Blagne, 6. slovenski smučarski skakalec Franci, 7. kraj pri Trstu; Odgovorna urednica: Mihela Mikuž Urednik revije: Jože Čuden Oblikovanje in tehnično urejanje: Božidar Grabnar Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljub¬ ljana Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnolo¬ gijo Republike Slovenije Revija spada med publikacije, za ka¬ tere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov na podlagi od¬ ločbe Ministrstva za kulturo št. 415- 155/92 mb z dne 4. 3. 1992. Rešitev nagradnih ugank iz januarske šte¬ vilke TIMA: Magična križanka: krak, risar, Astrid, karo¬ tin, ritina, Dinos, NASA; Posetnica: modelarstvo Skrita števila: aritmetika Premikalnica: tranzistor, dioda Rebus: rak + eta (gr. črka) = raketa Nagrade za pravilno rešene uganke iz 5. številke revije TIM prejmejo: 1. Boris Veršič, Kozlovičeva 25, 66000 Ko¬ per, 2. Nataša Vršič, Vitomarci 69 A, 62255 Vitomarci, 3. Matjaž Ferlan, Stolovnik 46, 68280 Brestanica Rešitve vseh treh ugank prepišite na do¬ pisnico (ne trgajte revije!) ter najkasneje do 5. marca pošljite na naslov Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 61111 Ljub¬ ljana (s pripisom »Timova uganka«). Trije izžrebani reševalci bodo po pošti prejeli lepe knjižne nagrade. KAZALO Slika na naslovnici: Modeli balonov na tope! zrak spet vzbujajo zanimanje. Ker je izdelava teh modelov razmeroma preprosta in poceni, se zanje ogreva vse več predvsem mladih modelarjev. Balon na sliki je izdelal ljubljanski modelar Miha Kozjek. Foto: Miha Kozjek 20 1 Črke vsake be¬ sede je treba razpo¬ rediti v debeleje obrobljene like, oz¬ načene s številkami v levem zgornjem vogalu v takšnem zaporedju, kakrš¬ nega zahtevajo manjše številke. Ob pravilni rešitvi boste v vodoravnih vrstah prebrali hudomušno misel. Rebus 11 10 TIM 6 Revija za tehnično ustvarjalnost mladih FEBRUAR 1993, CENA 110,00 SIT, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 61102, LETNIK XXXI 40 • TIM 6 • februar 1993 ^ IZBERITE PRAVO m • LEPILO O' ’ v- „ O UHU V DOBREM IN V ZLU Lepila za vse materiale Primer lepljenja. Papir na pluto = 1 = UHU alleskleber Lepenka, karton Tekstil, klobučevina Steklo, porcelan Kamen, beton, keramika Trde umetne mase (PVC, ABS, polistirol) Mehke umetne mase (mehki PVC) _ Trda pena (stiropor) Mehka pena (penasta guma - snov] Resopal, bakelit, duroplast _ Les, vezani les, iverke © © UHU ALLES¬ KLEBER Iv UHU coli UHU coli Hofzfefin ■m uhu g reem i Kompakt - Kraff plUS endfest300 Univerzalno tekoče lepilo na podlagi umetnih smol za točkovno in ploskovno lepljenje. Hitro vezoče tekoče lepilo za vse vrste papirja v pisarni, šoli ali doma. Temperaturno visokoodporno kontaktno kavčukovo lepilo. Dvokomponentno epoksidno lepilo z visoko končno trdnostjo. © Hitro vezoče lepilo za les, papir in stiropor. Industrijski tlaki JjisIipSr POKROVITELJ DRŽAVNE REPREZENTANCE RAKETNIH MODELARJEV Hitro vezoče lepilo za splošno uporabo in modelarstvo. © Univerzalno lepilo z visoko lepilno močjo za vse vrste umetnih mas. Trenutno cianokrilatno lepilo za neporozne materiale. Trenutno cianokrilatno lepilo za porozne materiale z možnostjo kratkotrajne korekture. Vodoodporno lepilo za les, iverne in panelne plošče d.o.o. Kajakaška 30 61211 Ljubljana-Šmartno Telefon: (061) 59-275, Telefax: (061) 59-296 KONSTRUKTOR : DUŠAN CENER M = 1:25 Pavlovčič KONSTRUKCIJSKI BIRO LJUBLJANA 1952 O + S Nk O r-~ S 2 r- O CD i O) S N n, o o. T) 0; rD rv a -4- N CD N a> ?D Ot rt) CD i CD \ ' N/ CD CD rn cn "n i 'n o o W\ V r a» 6830 TIM 6 • februar 1993 • 23