382
Naše slike. Groharjeva slika „S r c a Jezusovega" (str. 329.) je bila razstavljena na slovenski umetniški razstavi ter je tam zbudila pozornost zaradi finih svetlobnih efektov. Kupil jo je ljubljanski knezoškof presv. g. Anton Bonaventura Jeglič. Zdaj krasi njegovo stanovanje v ljubljanskem škofijskem dvorcu. — „G e o m e t r i j a" (str. 360-361.) je bajeslovno poosebljenje zemljemerstva. Naša slika je posneta po starejšem francoskem izvirniku.
Domača umetnost. G. A 1 o j z i j P r o g a r v Celovcu je izdelal za podružnico sv. Ožbalta pri Ptuju nov glavni oltar s podobama sv. Ožbalta ter svetih Petra in Pavla. — G. Josip Grošelj v Selcih nad Škof jo Loko je izklesal „Srce Jezusovo" za frančiškanski samostan v Priedoru v Bosni. — Gospod
V e r b i č v Ljubljani je naslikal podobo cesarjevo, nadvojvode Rainerja in sliko višjega vojaškega dostojanstvenika. — G. A 1 o j z i j Š u b i c v Celju je naslikal po Goldensteinovi podobi velik Prešernov portret. — Slovenski arhitekt g. M a k s F a b i a n i je dobil naročilo od nadvojvode Franca Ferdinanda, da preuredi njegovo palačo v Pragi. — Slikar Matija Bradaška je dovršil v Kropi svoje dveletno delo: Slikanje župne cerkve sv. Lenarta in podružne cerkve Matere božje, takozvane »Kapelice" v  Kropi.
V   župni cerkvi je naslikal 14 večjih in 12 manjših slik in sicer vse „na mokro".
„Slovenska Matica" je imela 1. 1901. skupno 3223 udov. Od prošlega leta se je število pomnožilo za 71. Premoženja ima 69.410 K 29 h. Od predlanskega leta se je pomnožilo za 1011 K 81 h.
Poljaki o Slovencih. „Slovanski klub" v Kra-kovu je priredil začetkom prošlega meseca kot nekako pripravo za časnikarski shod v Ljubljani predavanje o Slovencih. Govorila sta o naših razmerah prof. Zawiliriski in dr. Marjan Zdziechowski. »Dziennik Polski" je objavil vrsto člankov o Slovencih, katere je napisal dr. Ostaszewski-Baraiiski. Ta je podal tudi nekaj zgledov slovenske poezije v poljskem prevodu. Tu navajamo odlomek iz „Krsta pri Savici":
Zgne-biony rvcerz nad Bochinu wodq — Stoi opartv na skrwawionym mieczu; Wzrok jego gl^bie odmierza tajemne. W glowie szalone budza^ mu sie_ myšli! Žycie chce oddac falom na ofiarQ: Juž ma sie, rzucič — kiedy przed nim staje Drogiej kochanki obraz ubostwiany,
Co mu puklerzem byl i tarcza, w boju!
Jeszcze raz jeden musi ja zobaczyč . . .
Raz jeszcze odžyč szczejsciem chwil ubieglych,
Spytač, czy czasow burza j^ mineja,
Czy serce wierne zostalo kochaniu ?
A može... može juž w zimnym spi grobie,
Može wrog krwawy porwal j^ w niewol§?
Ujrzeč ja_ musi — žyw% czy umarlaj
Przedtem ze šwiatem rozstač siq nie može!
Tiskarne na Kranjskem. »Društvo tiskarjev" ima na Kranjskem v tiskarnah sledeče število udov: „Ka-toliška tiskarna" 21, „Kleinmayer in Bamberg" 42, »Narodna Tiskarna" 16, »Blaznikovi nasledniki" 10, »Klein in tov". 9, „Zadružna tiskarna" 8, »Till« 1, ,J. Krajčevi nasl." v Novem mestu 4, »Slatnar" v Kamniku 3, „Lampret" v Kranju 1.
Pogozdovanje Krasa. Na kranjskem Krasu so zasadili lansko leto 208.22 ha neplodnega sveta z 2,206.000 drevesci, večinoma črnimi borovci, ki so jih dale brezplačno državne drevesnice. Dela je imelo 2198 delavcev, ki so napravili 14.205 dnin. Doslej je na kranjskem Krasu obsajenih 1895.89 ha.
Ljudevit Tomšič. Dne 26. aprila je umrl v Zagrebu ta zaslužni mladinski pisatelj, mnogoletni urednik »Bršljana", učitelj-ravnatelj mestni ljudski šoli v Krajiški ulici in član saborske stenografske pisarne. Več kot 35 let je pridno delal v šoli in v književnosti. Ljudevit je bil rojen iz vrlo znane slovenske pisateljske rodbine. Njegov oče Bernard je bil učitelj na Vinici, njegov brat Ivan pa urednik našega »Vrtca". L. 1856. je umrl oče, in Ljudevit je prišel k sorodnikom v Karlovec. Tu je s podporo dobrih ljudi dovršil ljudsko šolo in 1.1859. vstopil v ljubljansko gimnazijo. Ustanovil je dijaška lista »Vneti Slovenec" in „Torbica", a zato je bil izključen iz šole. L. 1863. je šel na zagrebško pripravnico in postal 1.1865. učitelj v Karlovcu. Tu je ustanovil časopis »Karlovački vje-stnik" in mladinski list »Zlatni orasi". L. 1870. je prišel v Zagreb, kjer se je razvilo njegovo pravo slovstveno delovanje. Izdajal je več let „Pucke no-vine", za mladino je pa napisal celo majhno knjižnico, n. pr. knjižice: »Metodička mjera za puk i djecu", „Djetinji vrtic", „Sveta brača Ciril i Metod", »Naša zemlja", „Početnica hrvatske povjesti", »Izvorne pripoviesti sa slikama" itd. ter je pomagal zaslužnemu Ivanu Filipovicu, ko je ta  ustanovil  mla-