Polliterska steklenica velja 2 K. &&&&&& Je v razprodaji v lekarnah v Celju, Mariboru itd., ena steklenica K 2-40. Sloveči profesorji medicine in zdravniki priporočajo tinkturo za želodec Iekarja Gabrijela Piccoli-ja v Ljubljani dvornega zalagatelja Njega svetosti papeža kot sredstvo, ki krepča želodec, vzbuja tek, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa, posebno za one, ki trpe na zastaranem zaprtju. Tinkturo za želodec razpošilja lekarnar PICCOLI v Ljubljani v škatljicah z 12 steklenicami za K 2'52, s 24 steklenicami za K 4'80, s 36 steklenicami za K 7-—, s 70 steklenicami za K 13-—. Poštni zavoj po 5 kg. Se prodaja v lekarnah v Celju, v Mariboru itd. po 30 vin. steklenica. Edina zaloga na Kranjskem LEKARNA PIGGOLIPR™ LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA. Zunanja naročila izvršuje lekar GABRIJEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek ali po poštnem povzetju. vino LEKARJA U Piecoli - ja v Ljubljani. Dobiva se v lekarnah krepča malokrvne, nervozne in slabotne osebe POSOJILNICA cr^ v Celju v lastni hiši „Narodni dom". Ta, leta 1881. z neomejeno zavezo ustanovljen zavod, šteje nad 4000 zadružnikov, kateri imajo vplačanih deležev nad 92.000 K ter ima 5,300.000 K hranilnih vlog in nad 300.000 K rezervnega zaklada. Hranilne vloge obrestuje po 4V« 'n 41/lu°/o ter plačuje rentni davek sama. Posojila pa se dajo na osebni kredit po 6 % m na goli hipotekami kredit po 5'/V/o- * Uradni dan j£. vsak torek in petek dopoldne, ♦v* -*- * * * * Južno-štajerska hranilnica v Celju, .Narodni dom' za katero jamčijo okraji: Sevnica, Gornjigrad, Šoštanj, Vransko in Šmarje pri Jelšah za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj čez tri in tri četrt milijona kron hranilnih vlog. Hranilnica posluje s strankami vsak torek in petek dopoldne, za druga opravila pa je uradnica odprta vsaki dan ob navadnih urah. Hranilne vloge obrestuje po 4"/„ in pripisuje obresti polutetno h kapitalu, ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem tako, da dobe isti popolnoma nad 47„ obresti. Izposojuje pa na zemljiško varnost po 5 odstotkov. % Deželni dvorec v. Ljubljani, CH l/l llustrovani NAROPNI K01EPAR ^ UDOT cih cSh cSG c§h Uredil in izdal DRAGOTIN HRIBAR v Celju. ^ (T 3 ) o) [O d) Leto 1903 je navadno leto ter ima 365 dni med temi je 66 nedelj in praznikov. Leto 1903 je 6616. leto julijanske perijode, 8003. po stvarjenju sveta. — Židovsko leto 5663., ki se je začelo dne 2. vinotoka 1902, je črezštevilno navadno leto, ki ima 355 dni ter jenja dne 21. kimovca 1903, nakar se začne 22. kimovca židovsko leto 5664., ki je redno navadno leto in šteje 354 dni. — Mohamedansko leto 1320., ki se je začelo 10. malega travna 1902, je navadno leto, ki šteje 354 dni, in jenja 29. sušca 1903, nakar se prične 30. sušca prestopno mohamedansko leto 1321., ki šteje 355 dni. Važne letnice iz slovanske zgodovine in drugi važni dogodki iz slovenskih pokrajin. Dne 1. prosinca 1. 1584. dokončan je tisk prve imenitne slovenske knjige: „Biblia, tu je use svetu Pismu Stariga ien noviga Testamenta, Slovenski tolmazhena scusi Juria Dalmatina". Dne 1. prosinca 1. 1812. uveden je v ilirskih vojvodinah francoski koledar, ki odpravi katoliške praznike, razen nedelj, Božiča, vnebohoda Kristusovega, vnebovzetja Matere božje in praznika vseh svetnikov. Dne 3. prosinca 1. 1703. pride princ Evgen Savojski k vojski na Laško potujoč, v Ljubljano. Dne 12. prosinca 1. 1615. dobe Kacijanarji baronsko diplomo in dne 28. vel. travna 1. 1665. grofovski naslov. Dne 5. svečana 1. 1421. napade Žižka Adamite na nekem osredku v Ložnici ter jih popolnoma potolče. Dne 8. svečana 1. 1444. potrdi cesar Friderik v Ljubljani in Kamniku vse pravice in svoboščine. Dne 12. svečana 1. 1774. porodi se Valentin Stanig, obuditelj slovenske zavednosti na Primorskem. Dne 17. svečana 1. 1601. sežgo v Kranju protestantske knjige na trgu blizu „prangarja". Dne 19. svečana 1. 1886. umrl je v Adlešicah v črnomaljskem okraju pisatelj slovenski, Leopold Gorenjec „Podgoriški", porojen 12. listopada I. 1840. v Št. Rupertu na Dolenjskem. Dne 23. svečana I. 1527. kronan je bil Ferdinand za kralja v Pragi, češke dežele se združijo z Avstrijo. Dne 24. svečana 1. 1721. da Petar Veliki, ruski car, novo ustavo za rusko cerkev. Dne 27. svečana 1. 1275. izroči Rudolf 1. Koroško in Kranjsko vojvodi Filipu. Dne 3. sušca 1. 1480. sklenil je deželni zbor Kranjski v Ljubljani, pobirati takozvani „turški vinar". Dne 3. sušca 1. 1605. pogori na šentpeterskem predmestju v Ljubljani 53 hiš. Dne 5. sušca 1. 1477. dobilo je mesto Krško mestne pravice. Dne 8. sušca 1. 1553. ustanovi cesar Ferdinand za oslabele rudarje idrijsko dvorno bolnico. Dne 8. sušca 1. 1528. potolče Ivan Kacijanar pri Szinjeji blizu Košic vojsko kralja Zapolje. Dne 8. sušca 1. 1811. odpravi francoska vlada samostan usmiljenih bratov v Ljubljani. Dne 9. sušca 1. 1528. požigali in plenili so Turki že ob poluosmih pred Postojino. Dne 10. sušca 1. 1573. zahtevajo kranjska duhovščina, potem mesta in trgi v deželnem zboru enakopravnosti zaradi volitev. Dne 10. sušca I. 1601. razstrele v Radovljici protestantsko cerkev. Dne 10. sušca 1. 1655. porodi se v Ljubljani dr. Ivan Gregor Dolničar pl. Thalberg, zgodovinar kranjski; f dne 3. vinotoka 1. 1719. Dne 12. sušca 1. 1528. odženo Turki več stotin kristijanov v Bosno v sužnost. Dne 1. mal. travna 1. 1797. pride francoski general Bernadotte v Ljubljano. Dne 6. mal. travna 1. 1580. izda nadvojvoda Karol poseben rudarski red za Idrijo, katero je istega leta dobil v svojo last. Dne 11. mal. travna I. 1004. poklonil je kralj Henrik II. graščino Bled škofijstvu briksenskemu. Dne 15. mal. travna 1. 1811. zapove cesar Napoleon novo organizacijo ilirskih dežel. Dne 16. mal. travna 1. 1257. ustanovitev prve javne bolnice na Dunaju pod češkim Otakarjem. Dne 1. vel. travna 1. 1567. potrdi nadvojvoda Karol v Gradcu vse pravice kranjske dežele, Istre, slovenske marke in Metlike. Dne 1. vel. travna I. 1848. povabi grof Lev Thun vse Slovane k slovanskemu kongresu v Zlato Prago. Dne 2. vel. travna 1. 1447. zapove cesar Friderik IV. Ljubljancem, da pomagajo mesto utrditi. Dne. 3. vel. travna 1. 1524. pogori Novi trg v Ljubljani z deželno hišo in orožarno. Dne 3. vel. travna 1. 1635. vnel se je v Preboldu in Ostrvici nad Celjem punt. Dne 7. vel. travna 1. 1797. izroči general Bernadotte vlado kranjske dežele avstrijskemu generalu Meerveldtu in 8. vel. travna odrinejo zadnji Francozi iz Ljubljane. Dne 8. vel. travna 1. 1079. umori kralj Boleslav II. svojeročno sv. Stanislava v neki kapeli v Krakovem. Dne 8. vel. travna 1. 1561. napadejo Turki Kostel na Kolpi. Dne 13. vel. travna 1. 1615. in dne 9. svečana 1. 1621. potrdi bri-žinski škof vse stare pravice rudarstva v Gorenjih in Dolenjih Železnikih. Dne 3. rožnika I. 1472. sežgo Turki cerkev sv. Petra v Ljubljani. Dne 3. rožnika 1. 1849. vhod Rusov v Požunj. Dne 4. rožnika 1. 1471. razgrajajo Turki okolo Ljubljane. Dne 10. rožnika 1. 1592. pride Hasan paša z veliko vojsko pred Vihič, kjer je zapovedoval Josip Lamberški. Dne 11. rožnika 1. 1077. podar kralj Henrik IV. oglejskemu patri-jarhu Sigehardu „kranjsko" in „siovensko" (wendische) marko. Dne 14. rožnika 1. 1798. porodi se Fran Palacky, imenitni češki zgodovinar. Dne 14. rožnika 1. 1810. zatro Francozje kapucinski samostan v Ljubljani, katerega spremene v vojaško skladišče. Dne 16. rožnika 1. 1826. uničijo s posabljanjeni puntarske jani-čarje v Carigradu. Dne 2. mal. srpana 1. 1703. odpro uršulinke žensko šolo v Ljubljani. Dne 4. mal. srpana 1. 1521. potrdi nadvojvoda Ferdinand na prošnjo županstva vse pravice, svoboščine in privilegije mestu ljubljanskemu, katere je bilo prejelo od Friderika IV., Maksimilijana ter njiju prednikov. Dne 4. mal. srpana 1. 1591. fJakob Petelin (Gallus) v Pragi, porojen na Kranjskem okolo 1550. leta. Dne 6. mal. srpana 1. 1418. potrdi Ernest Železni Ljubljani vse privilegije, katere je dotlej imela. Dne 7. mal. srpana 1. 1631. pogori avguštinski samostan v Ljubljani. Dne 7. malega srpana leta 1809. naloži Napoleon 1. Kranjski 15,260.000 frankov kontribucije. Dne 9. mal. srpana 1. 1457. poklonijo se Ribničanje cesarju Frideriku IV. Dne 11. mal. srpana 1. 1617. prekorači Markvard, vitez nemškega reda in kranjski vojni komisar, s kranjskim viteštvom in 100 kmeti ponoči Sočo in zapodi 800 Benečanov v beg. Dne 17. mal. srpana 1. 1493. pogori vsa Ljubljana in pogine 19 oseb v ognju. Dne 1. vel. srpana 1. 1373. pogori velik del Ljubljane. Dne 2. vel. srpana 1. 1563. dobi Sebastijan Krelj (v Ljubljani) službo protestantskega pridigarja. Dne 3. vel. srpana 1. 1621. prosijo Štajerci deželne stanove kranjske pomoči zoper ogrskega rovarja Batijanija. Dne 10. vel. srpana 1. 1668. je uničil grozen požar nad polovico Kranja. Dne 18. vel. srpana 1. 1451. zapove cesar Friderik IV. Kamničanom, da pomagajo kopati mestni rov. Dne20. vel.srpana 1.1749.pogori ob tretji uri popoldne mesto Kranj. Dne 24. vel. srpana 1. 1475. je bila pri Lembachu bitka kristjanov s Turki. Takrat je palo mnogo kranjskih plemičev. Dne 26. vel. srpana I. 1278. bil je Otakar, češki kralj, v bitki na Marskem polju ubit. Dne 29. vel. srpana 1. 1526. zmagajo Turki pri Mohaču; Ogrsko in del južnih Slovanov jim pride v oblast. Dne 31. vel. srpana 1. 1589. je umrl Jurij Dalmatin pri Sv. Petru poleg Postojne. Dne 1. kimovca 1. 1686. postilo se je mesto Ljubljana ob kruhu in vodi, da bi tako izprosilo naši vojski, stoječi pred Pešto, zmago nad Turki. Dne 3. kimovca 1. 1313. umrje v Ljubljani Ana, hči češkega kralja Venceslava, soproga vojvode Henrika. Dne 12. kimovca 1. 1798. je bil porojen pesnik Ivan Vesel (Ko-seski) v Kosezah na Gorenjskem, umrl dne 26. sušca 1. 1884. Dne 13. kimovca 1. 1813. so pripeljali 32 voz francoskih ranjencev iz Šmarja v Ljubljano. Dne 14. kimovca 1. 1449. prepove cesar Friderik sejme na Igu, v Šmarju in na drugih krajih, samo, da bi Ljubljančanje škode ne trpeli. Dne 15.—21. kimovca 1. 1812. bil je strahoviti požar Moskve. Dne 16. kimovca 1. 1532. so naskakovali Turki Maribor, katerega je izvrstno branil Žiga Višnjegorski ter srečno odbil tri naskoke turške drhali. Dne 23. kimovca 1. 1813. zasedejo avstrijski polki Ljubljano. Dne 1. vinotoka I. 1533. razglase na Kranjskem s Turki sklenjen mir. Dne 13. vinotoka 1. 1814. prognali so Francoze iz Idrije. Dne 16. vinotoka 1. 1809. napade 800 oboroženih kmetov francoskega rudarskega oskrbnika Toulona v Idriji in ga zapro. Dne 22. vinotoka 1. 1809. naznani streljanje na ljubljanskem gradu in zvonjenje po vseh cerkvah, da se je sklenil s Francozi mir. Dne 25. vinotoka 1. 1784. odpravljen je zatiški cistercijanski samostan. Dne 27. vinotoka 1. 1835. porojen je bil pesnik Simon Jenko na Podreči, umrl v Kranju dne 21. vinotoka 1859. Dne 31. vinotoka 1. 1851. umrl je Peter Petrovič II. Njegoš, vla-dika črnogorski. Dne 3. listopada 1.1443. potolče Ivan Hunjad pri Nisi na bolgarski Moravi Turke. 2000 jih obleži, 4000 pa jih je ujetih. Dne 11. listopada 1. 870. dal je kralj Ljudevit oslepiti Rastislava, strica moravskega kneza Svatopluka. Dne 12. listopada 1. 1809. odstranijo Francozje v Ljubljani z vseh javnih in privatnih poslopij avstrijskega orla. Dne 16. listopada 1. 1887. umrl je v Ljubljani slovenski jezikoslovec Fran Levstik, porojen v Retijah na Dolenjskem, dne 27. kimovca leta 1831. Dne 22. listopada 1. 1253. prevzame Otakar češko kraljestvo. Dne 25. listopada 1.1780. izgotovljen je v Ljubljani Gruberjev kanal. Dne 26. listopada 1. 1800. porojen je bil na Slomu Anton Martin Slomšek, poznejši škof lavatinski, umrl 24. kimovca 1. 1862. v Mariboru. Dne 28. listopada 1. 1805. pridejo Francozje drugič v Ljubljano. Dne 30. listopada 1. 1433. konec husitske vojne na Češkem. Dne 3. grudna 1. 1809. prisežejo v poslopju deželne vlade vsi javni uradniki ljubljanski novemu vladarju Napoleonu zvestobo. Dne 4. grudna 1. 1462. razpodi češki kralj Jurij Podebrad pun-tarje, ki so na Dunaju oblegali cesarja Friderika IV. Dne 6. grudna 1. 1784. je bil v Ljubljani močan potres. Dne 12. grudna 1. 1760. porodi se pravoslovec Tomaž Dolinar. Dne 24. grudna 1. 1782. zatrl je cesar Jožef mnogo samostanov, med temi tudi Zajčki samostan. Dne 25. grudna 1. 1356. razglasi cesar Karol IV. v Pragi zlato-pečatno pismo. Dne 29. grudna I. 1600. sežgo na ljubljanskem trgu osem voz slovenskih protestantskih knjig in dne 9. prosinca 1. 1601. zopet tri voze. Casoštetje. Let Po štetju novejših Judov, ki se začne 1. 3769. pred Kristusovim rojstvom....................................5663 Po zgradbi Rima, 753 pred Kr. roj........................2656 Od Kristusovega rojstva...............1903 Od razdejanja Jeruzalema..............1834 Od ustanovitve Dunaja na mestu starega gorskega mesteca Veana 1603 Po konštantinopolitanski eri od zgradbe Carigrada, 330 let po Krist. roj...................1573 Od začetka selitve narodov..............1530 Odkar je bil premagan Atila na Katalonskem polju.....1452 Od razpada zahodnorimskega cesarstva.........1428 Od začetka turškega časoštetja (hedžra).........1321 Od Mohamedovega bega iz Meke v Medino.......1320 Od početka križarskih vojsk.............808 Od rojstva Rudolfa habsburškega...........685 Od nastopa vladarstva Habsburžanov v Avstriji......621 Odkar je bila velika kuga na Dunaju..........554 Od rznajdbe strelnega smodnika po Bertoldu Schvvarzu . . . 553 Od ustanovitve vseučilišča na Dunaju..........538 Od iznajdbe tiskarske umetnosti leta 1440..................463 Od odkritja Amerike................411 Od odkritja pomorske poti v Indijo po Vasco de Gami . . . 406 Od prvega obleganja Dunaja po Turkih.........375 Od iznajdbe kolovrata................373 Od gregorijanske poprave koledarja leta 1582. po papežu Gre- goriju XIII...................321 Od odkritja Avstralije................292 Od drugega obleganja Dunaja po Turkih.........219 Od iznajdbe drevesnega ceplenja s popkom po vrtnarju Holt-u 173 Od iznajdbe parnega stroja po Jamesu Watt (Angleško) ... 140 Od iznajdbe železnice po Edgeworth-u (Angleško).....125 Od smrti Marije Terezije...............123 Od odprave robstva v Avstriji po cesarju Jožefu II............122 Od iznajdbe plinove razsvetljave........................102 Od vpeljave avstrijske cesarske časti v letu 1804............99 Od iznajdbe parobroda po Rob. Fulton-u (Amerika)..........96 Od bitke narodov pri Lipskem..........................90 Od prvega poskusa z Reseljevim ladijskim vijakom..........73 Od iznajdbe elektro-magnetične telegrafije................59 Od iznajdbe šivalnega stroja..........................58 Od nastopa vlade Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1. v letu 1848....................................55 Od odprave tlake in desetine..........................55 Od podelitve februarske ustave........................43 Od odprave suženjstva v Severni Ameriki................40 Od odpretja Sueškega prekopa........................35 Od vpeljave meterske mere v Avstriji....................28 Sodnijske počitnice. Ob nedeljah, kakor tudi na božični dan se ne smejo vršiti obravnave. Odreditev obravnave na kak drug praznik je dovoljena le, ako je nevarnost zamude (§221. civ.-pravd. r.). Kot prazniki morajo veljati: 1. in 6. prosinec, svečnica, oznanenje Device Marije, Kristusov vnebohod, velikonočni in binkoštni ponedeljek, dan presv. Rešnjega telesa, god sv. Petra in Pavla, vnebovzetje Device Marije, rojstvo Marije Device, god vseh svetnikov, preč. spočetje Marije Device, 26. gruden, dan deželnega patrona in razen tega za vsako sodnijo oni verski prazniki, ob katerih dneh v dotičnem sodnem kraju običajno miruje opravilni promet. Zadnjo vrsto praznikov določi in naznani višje-deželnosodni predsednik za posamezne dele svojega okraja (§ 44. just. min. odredbe z dne 5. vel. travna 1897, št. 112 drž. zak.). Sodnijske počitnice trajajo šest tednov; začno se pri vseh sodiščih dne 15. mal. srpana, in trajajo do vštetega 25. vel. srpana. Med sodnij-skimi počitnicami se vrše obravnave samo o počitniških stvareh (§§ 222. in 223. civ.-pravd. reda in § 47. just. min. odredbe z dne 5. vel. travna 1897, št. 112 drž. zak.). Godovinska števila za leto 1903. Gregorijanski koledar. Zlato število..... 2 Rimsko število .... 1 Epakta ali lunino kazalo . II Nedeljska črka .... D Solčni krog..... 8 Letni značaj ali god. št. . 22 Julijanski koledar. Zlato število..... 4 Epakta ali lunino kazalo . XXIV Solčni krog..... 8 Rimsko število .... 1 Nedeljska črka .... E Letni značaj ali god. št. . — Dvorni prepovedani časi, kadar so zaprta c. kr. dvorna gledališča. Dne 28. rožnika (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Veličanstva cesarja Ferdinanda L). Dne 9. kimovca (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Veličanstva pokojne cesarice Elizabete). — Vsled posebnih zadržkov se prelože lahko ti dnevi po najvišjem odloku. Državni prepovedani časi. Javni plesi in bali so prepovedani zadnje tri dni velikega tedna, v dan presv. Rešnjega Telesa in 24. grudna, o Veliki noči in Binkoštih. — Druge javne veselice, n. pr. koncerti in slične muzikalne priredbe, razstave itd., so prepovedane zadnje tri dni velikega tedna in 24. grudna. — Igre v gledališčih so prepovedane zadnje tri dni velikega tedna, v dan presv. Rešnjega Telesa in 24. grudna. Na velikonočno in binkoštno nedeljo in 25. grudna se smejo gledališke igre predstavljati le v dobrodelne namene in z dovoljenjem dotične politične oblasti. Premakljivi prazniki. Za katolike in protestante. Ime Jezus..............................18. prosinca. Septtiagesima............. 8. svečana. Pepelnica...............25. svečana. Marija Devica sedem žalosti........ 3. malega travna. Velika noč............................12. malega travna. Križevo (prošnji dnevi)...... 18., 19. in 20. velikega travna. Vnebohod..............21. velikega travna. Binkošti...............31. velikega travna. Sv. Trojica.............. 7. rožnika. Sv. Rešnje Telo........................11. rožnika. Srce Jezusovo..........................19. rožnika. Angeljska nedelja............30. velikega srpana. Ime Marijino..........................13. kimovca. Roženvenska nedelja....................4. vinotoka. Posvečenje cerkva......................18. vinotoka. 1. adventna nedelja...........29. listopada. Od Božiča do pepelnice je 62 dni ali 8 tednov in 6 dni. Pred-pust traja 49 dni ali 7 tednov. Po razglašenju Gospodovem so 4 nedelje, po Binkoštih 25, po sv. Trojici 4, predpustnih nedelj pa 7. Post se začne 25. svečana, konča pa 11. malega travna. Postna doba je 46 dni. — Novo leto pade na četrtek, in Božič na petek. Za Grke in Ruse. Triodium...............26. prosinca. Septuagesima..........................2. svečana. Pepelnica..............................19. svečana. Velika noč............................6. malega travna. Vnebohod............................15. velikega travna. Binkošti...............25. velikega travna. 1. adventna nedelja...........30. listopada. Letni vladar za 1.1903 je Jupiter. Planet Jupiter je največji člen ozvezdja solnca; njega masa je 1047krat manjša od solnca, presega pa ono naše zemlje za približno 300krat. Jupitrov obtek okrog solnca traja skoro 12 let; za en obrat okrog lastne osi potrebuje 10 ur; posledica tega hitrega obrata je, da ima Jupiter zelo ploščnate tečaje, in sicer je premer njegovega tečaja '/14 manjši od središčnega premera. Jupiter je poleg Venere najsvetlejša zvezda na večernem nebu. Jupiter ima 5 mesecev, od katerih so štirje krajni prav svetli, katere je tudi raditega že Galilei kmalu po iznajdbi daljnogleda našel, medtem ko je peti (notranji) zelo slabo razsvetljeno in neznatno nebesno telo, katero je odkril šele 9. kimovca 1892 E. E. Barnard z velikim refraktorjem (lučelomcem) iz Lickove zvezdo-glednice. Letni časi. Pomlad se začne 21. sušca ob 8. uri 20 minut zvečer. Poletje se začne 22. rožnika ob 4. uri 2 minuti popoldne. Jesen se začne 23. kimovca ob 6. uri 49 minut zjutraj. Zima se začne 23. grudna ob 1. uri 25 minut zjutraj. Mrkovi solnca in lune v letu 1903. (Čas je računan po srednjem dunajskem času.) V letu 1903. nirkne solnce dvakrat in luna dvakrat. V naših krajih se bodeta videla oba lunina mrka. I. Obročasti solnčni mrk dne 29. sušca. Začetek mrka sploh ob 0 uri 15 minut zjutraj, začetek obročastega mrka ob 1. uri 39 minut zjutraj, začetek osrednega mrka ob 1. uri 41 minut zjutraj. Konec obročastega mrka ob 3. uri 42 niinut zjutraj, konec mrka sploh ob 5. uri 7 niinut zjutraj. II. Delni lunini mrk dne 11. in 12. malega travna. Začetek mrka dne 11. ob 11. uri 40 minut zvečer, sredina mrka dne 12. ob l.uri 18 minut zjutraj, konec mrka ob 2. uri 57 niinut zjutraj. Velikost mrka v delih luninega premera = 0'97. III. Popolni solnčni mrk dne 21. kimovca. Začetek mrka sploh ob 3. uri 33 minut zjutraj, začetek popolnega mrka ob 4. uri 58 minut zjutraj, konec popolnega mrka ob 6. uri 33 minut zjutraj, konec mrka sploh ob 7. uri 57 minut zjutraj. IV. Delni lunini mrk dne 6. vinotoka. Začetek mrka ob 2. uri 46 minut popoldne, sreda mrka ob 4. uri 23 minut popoldne, konec mrka ob 6. uri 0 minut zvečer. Velikost mrka v delih luninega premera = 0-87. Kvaterni postni dnevi. Za katolike: 4. sušca, 3. rožnika, 16. kimovca in 16. grudna. Za Grke in Ruse: 26. svečana, 28. velikega travna, 17. kimovca, 17. grudna. Letni značaj. Leto 1903 je precej dobro, vendar bolj mokro nego suho, bode pozno leto, da včasih sadje tri tedne pozneje dozori kakor druga leta. Spomlad je do velikega travna rrirzla in mokrotna, v sredi nekaj dni zmerna, potem zopet do konca mokrotna in mrzla. Poletje je začetkom mrzlo in mokrotno, v sredi dobro in viharno z nevihto, proti koncu zelo vroče. Jesen je vseskozi deževna. Zima je začetkom nekaj dni prav mrzla z mnogo snegom, proti koncu prav mila, brez snega in prav malo vetrovna. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Prosinec je začetkom primerno mrzel, 6. sneg in dež, od 7. do 13. pusto in vetrovno, od 14. do 21. zmerno mrzlo, 21. hud mraz, 22. in 23. veter in sneg, 24., 25. zelo mrzlo, proti koncu sneg. — Svečan je od 3. do 5. zelo mrzel, 6. sneg, 7. do 10. mrzlo, 11. nekoliko milejše, od 12. do 14. močan vihar s snegom, pri tem mrzlo, 15. pusto, 20. gorko in lepo, 21. do 27. dež, 28. nevihta. — Sušeč je začetkom vetroven, zjutraj in zvečer večkrat dež in sneg, pri tem mrzlo, 5. in 6. sije solnce, od 7. do 11. sneg, 12. ostro, 13. in 14. lepo, pri tem zgodaj led, 15. in 21. mrzel zrak, večkrat sneg, 22. dež in sneg do 24., potem lepo do 27., nato pusto in sneg. — Mali traven je do 9. lep, ker po dežju zmrzne, od 9. do 12. premenljivo. — Veliki traven je 2. lep in gorak do 22., včasih nevihta, 23. do 29. pust in mrzel, do konca mrzel. — Rožnik začetkom slana in pust zrak do 8., nato lepo in gorko do 21., potem veter, dež, 24. slana, nato gorko vreme, h koncu mešano. — Mali srpan je začetkom mrzel, 9. in 12. vroč, noči hladne, potem do konca suša.— Veliki srpan je začetkom topel, potem neprijazen do 11., na kar postane hladno z večkratnim dežjem, od 17. naprej jasno, vročina, h koncu nevihta in nekoliko hladneji. — Kimovec začne neprijazno do 10., nato lep do 14., nato tri dni dež, tri zopet lepo, 21. dež do 25., nato lepo do konca. — Vinotok je začetkom lep, 8. pusto, 14. in 15. prijazno, 17. slana, 18. zmrzuje, od 19. do 21. vsako popoldne lepo toplo, proti koncu pusto. — Listopad je začetkom lep, 7. dež, od 11. do 16. sneg, tri dni lepo, potem neprijazno. — Gruden začne z neprijaznim vremenom, megla in sneg do 10., potem suho do 18., ostro in mrzlo do 28., ker dežuje, h koncu lepo. Deželni patroni. Češko: Janez Nepomuk (16. velikega travna) in Venceslav (28. kimovca). — Bukovina: Janez Novi od Suczave (14. rožnika).— Dalmacija: Hijeronim (30. kimovca). — Galicija: Mihael (29. kimovca) z izjemo krakovskega okraja, — Koroško: Jožef (19. sušca). — Kranjsko: Jožef (19. sušca) in Jurij (24. malega travna), se praznuje dne23.malega travna. — Krakovski okraj: Stanislav (7. velikega travna), se praznuje dne 8. velikega travna. — Hrvatsko: Elija (20. malega srpana) in Rok (16. velikega srpana). — Primorsko: Jožef (19. sušca). — Moravsko: Ciril in Metod (5. malega srpana). — Spodnje avstrijsko: Leopold (15. listopada). — Gornje avstrijsko: Leopold (15. listopada). — Solnograško: Rupert (24. kimovca). — Šlesko: Hedviga (15. vinotoka). — Sedmograško: Ladislav (27. rožnika). — Slavonija: Janez Krstnik (24. rožnika). — Štajersko in Severno Tirolsko: Jožef (19. sušca). — Južno Tirolsko: Virgiiij (26. rožnika). — Trst (mesto in okolica): Just (2. listopada). — Ogrsko: Štefan, kralj (20. velikega srpana). Vremenski ključ s katerim vsakdo lahko izve vreme za vse leto naprej, ako le ve', kdaj se luna izpremeni, to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec 9. ščip zadnji krajec (J in mlaj Ta ključ je sestavil slavni zvezdogled J. W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je leta 1839. spoznala za najzanesljivejšega. Pomeni pa, kadar se luna izpremeni: 0 uri Po leti ^ Po zimi | 0 uri Po leti | Po zimi od 12. opol. do 2. popol. veliko dežja sneg in dež od 12. do 2. po noči lepo mrzlo, če ni jugozapad od 2. do 4. popoldne izpre-membno lepo in prijetno od 2. do 4. zjutraj mrzlo z dežjem sneg in vihar od 4. do 6. popoldne lepo lepo od 4. do 6. zjutraj dež sneg in vihar od 6. do 10. zvečer lepo pri sev. ali zapadu, dež pri jugu ali jugozap. dež in sneg 1 pri jugu ali jugozapadu od 6. do 10. dopoldne izpre-membno dež pri se-verozapadu sneg pri izhodniku od 10. do 12. po noči lepo lepo od 10. do 12. opoldne veliko dežja mrzlo in mrzel veter Opomba. Vse leto se razdeli na dva dela, t. j. na leto in zimo; za leto velja čas od dne 15. malega travna do 16. vinotoka, ostali čas pa velja za zimo. — Da se more na ta ključ bolj zanašati, nego na druge koledarje, prepričali so se učenjaki po večletnih opazovanjih. »$• «s?/» T * T o o o o l. mesec Prosinec ali januar. 31 dni. Hrvatsko: Siečanj. — Češko: Leden. — Poljsko: Styczeri. Rusko: HHBapi.. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 Četrtek 2 Petek 3 J Sobota Novo leto. Obrezovanje Gosp. Makarij, opat; Martinijan, škof. Genovefa, devica; Anter, papež. 1 . teden. Ko je bil Herod umrl. Mat. 2. Prvi krajec 6. ob 1 l.uri 54min. zvečer. ® Ščip 13. ob 3. uri 15 min. popold. 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Ned. pred razglaš. Gosp. Tit, škof. Telesfor, pap. muc.; Simeon Stolpn. Sv. 3 kralji ali razglašenje Gosp. Valentin, škof; Lucijan, mučenec. Severin, opat; Bogoljub, mučenec. Julijan in Bazilisa, mučenca. Pavel 1., papež; Agaton, papež. 2. teden. Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2. 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. po razglaš. Gosp. Higin, pap. m. Arkadij, mučenec; Ernest, škof. Veronika, dev.; Bogomir; Leoncij, šk. Hilarijj škof; Feliks iz Nole, spozn. Pavel, pušč.; Maver, opat; Romed. Marcel, papež; Ticijan, škof. Anton, puščavnik; Sulpicij, škof. S Zadnji krajec 20. ob 12. uri 47 min. opoldne. © Mlaj 28. ob 5. uri 3 teden. 0 ženitnini v Kani Galilejski. Jan. 2. 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. po razgl. Gosp. Ime Jezusovo. Kanut, kralj; Marij in Marta, muč. Fabijan in Boštijan, mučenca. Neža, dev. muč.; Majnrad, opat. Vincencij in Anastazij, muč. Zaroka Marije Dev.; Emerencijana. Timotej, škof; Babila, muč. 36. min. zvečer. Dolgost dneva: od 8 ur 36 min. do 9 ur 32 min. 4 teden. Jezus ozdravi gobavca. Mat. 8. 25 261 27 28 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. po razgl. Gosp. Spreobrnitev Pavla. Polikarp, škof; Pavla, vdova. Janez Zlatoust, cerkveni učenik. Julijan, škof; Marjeta, devica. Frančišek Sal., škof; Konštantin, 111. Martina, dev.; Janez milošč., škof. Peter Nol., spozn.; Marcela, vdova. Solnce stopi 21. ob 6. uri 11 min. zjutraj v znam. vodnarja. \gj \0 \ij Prosinec. vU \i» 2. mesec. Svečan ali februar. 28 dni. Hrvatsko: Veljača. — Češko: Unor. — Poljsko: Luty. Rusko: eBp:i.'it. Dan Katoliška imena 5. teden. Jezus pomiri vihar na morju. Mat. i Nedelja 4. po razgl. Gosp. Ignacij, škof. muč. Pond. Svečnica. Darovanje Gospodovo. Torek : Blaž, škof; Oskar, škof. Sreda Andrej Kor., škof; Veronika, dev. Četrtek Agata, dev. muč.; Japonski mučenci. Petek Doroteja, dev. m.; Tit, škof. Sobota jRomuald opat; Riliard, kralj. 6. teden. O delavcih v vinogradu. Mat. 20. Nedelja 1. predpepeln. Janez Mat., spozn. Pondelj. Ciril Aleks., šk.; Apolonija, dev. m. Torek !, Šolastika, devica; Viljem, puščavn. Sreda ! Adolf, škof; Deziderij (Željko). Četrtek i Humbelina, devica; Evlalija, dev. Petek ll Katarina, devica; Jordan, zvel. Sobota Valentin (Zdravko), muč.; Zojil, sp. 7. teden. O sejalcu in semenu. Luk. 8. Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek 20; Petek 21 Sobota Nebesna znamenja 2. predpepeln. Favstin in Jovita, m. Julijana, dev. muč.; Onesim, spozn. Donat in tov., muč.; Konstancija, d. Simeon, škof; Flavijan, škof. Julijan, sp.; Konrad, sp.; Viktor, m. Elevterij, šk. muč.; Evharij, škof. Maksimilijan, škof; Eleonora, kraljica. 8. teden. Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. 22 Nedelja 23 Pondelj. 24 Torek 75 Sreda 26 Četrtek 27 Petek 28 Sobota 3. predpepeln. Stol sv. Petra v Ant. Peter Damijan, škof; Romana, dev. Pust. Matija, apostol, f Pepel niča. Valburga, opatinja. Marjeta Kortonska, sp.; Porfirij, šk. Leander, škof; Baldomir, škof. Roman, opat; Rajmund, spozn. Prvi krajec 5. ob 1 l.uri lOmin. dopoldne. Ščip 12.ob l.uri 55 min. zjutraj. Zadnji krajec 19. ob 7. uri 20 min. zjutraj. © Mlaj 27. ob 1 l.uri 17 min. zjutraj. Dolgost dneva: od 9 ur 35 min. do 10 ur 56 min. Solnce stopi 19. ob 8. uri 38 min. zvečer v znam. rib. ife »fc W Svečan. *** 3. mesec. Sušeč ali marec. 31 dni. Hrvatsko: Ožujak. — Češko: Brezen. — Poljsko: Marzec. Rusko: Map-n,. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 6 7 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. postna. Albin, škof; Hadrijan, m. Simplicij, papež; Blaženi Karol. Kunigunda, ces.; Avsterij, m.; Feliks. fKvatre. Kazimir, sp.; Lucij I. p. Friderik (Miroslav), spozn.; Evzebij. f Kvatre. Fridolin, op.; Viktorin. -j- Kvatre. Tomaž Akvinski, c. uč. » Prvi krajec 6. ob 8. uri 11 min. zvečer. ® Sčip 13. ob 1. uri 10 min. popold. S Zadnji krajec21. ob 3. uri 5 min. zjutraj. © Mlaj 29. ob 2. uri 24 min. zjutraj. Dolgost dneva: od 11 ur — min. do 12 ur 40 min. Začetek spoml. 21. ob 8. uri 12m. zvečer. Noč in dan sta enako dolga. Solnce stopi 21. ob 8. uri 12 min. zvečer v znamenje ovna. 10. teden. Jezus se na gori spremeni. Mat. 17. 8 9 10 11 12 13 14 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. postna (kvat.) Janez od Boga, sp. Frančiška Rim., vd.; Gregor od Nise. 40 mučencev; Kaj in Aleksander, m. Heraklij, mučenec; Cozim, mučenec. Georg L, papež; Teofanez, opat. Rozina, vd.; Ansov, sp.; Evfrazija, d. Matilda, kralj.; Pavlina; Evtihij, m. 11. teden. Jezus izžene hudiča iz mutca. Luk. 11. 15 16 17 18 19 20 21 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. postna. Longin, m.; Klemen Hofb. Hilarij in Tacijan, m.; Heribert, šk. Patricij, škof; Jedert, devica. (Sredpost.) Ciril J., šk.; Edvard, kr. Jožefr ženin Device Marije. Feliks in tov., muč.; Evgenij, muč. Benedikt, opat; Serapijon, mučenec. 12 teden. Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6. 22 23 24 25 26 27 28 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. postna (sredp.) Benvenut, škof. Viktorijan, muč.; Miklavž F., muč. Gabrijel, arhangel; Epigmenij, muč. Oznanjenje Mariji Devici. Emanuel, muč.; Dizma, desni razb. Rupert, škof; Janez Dam., spozn. Janez Kap., spozn.; Guntram, kralj. 13. teden. Judje hočejo Jezusa kamenjati. Jan. 8. 29 30 31 Nedelja 5. postna (tiha). Ciril, šk.; Jona, m. Pondelj.j Božja glava. Angela F., vdova. Torek , Modest, šk.; Gvidon, sp.; Balbina, d. »V** \t/ vi/ Sušeč. tf/ 4. mesec. Mali traven ali april. 30 dni. Hrvatsko: Travanj. — Češko: Duben. — Poljsko: Kvviecien. Rusko: Anpta. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota Hugon, škof; Teodora, mučenica. Frančišek Pavi., sp.; Marija Egipt. Marija Dev. 7 žalostij; Abundij. Izidor, škof; Rozamila. » Prvi krajec 5. ob 2. uri 49 min. zjutraj. © Ščip 12. ob 7. uri 16 min. zjutraj. (5 Zadnji krajec 19. ob 10.uri 23min. zvečer. © Mlaj 27. ob 2. uri 29. min. popold. Dolgost dneva: od 12 ur 43 min. do 14 ur 14 min. Solnce stopi 21. ob 7. uri 56 min. zjutraj v znam. bika. 14. teden. Jezusov prihod v Jeruzalem. Mat. 21. 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. postna (cvetna). Vincencij F., sp. Sikst, papež; Celestin, papež, Herman, spoznav.; Eberhard, pušč. Albert, škof; Dionizij, škof. f Vel. četrtek. Marija Kleofa. f Vel. petek. Ecehijel, prerok, f Vel. sobota. Leon 1. Vel., papež. 15. teden. Jezus vstane od smrti. Mark. 16. 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Velika noč ali vstajenje Gospodovo. Veliki ponedeljek. Hermenegild, m. Justin, m.; Tiburcij, Val. in Maks., m. Helena, kralj.; Anastazija, dev. Turibij, šk.; Kalist, m.; Drago, sp. Anicet, pap. muč.; Rudolf, muč. Apolonij, muč.; Elevterij, škof. 16. teden. Jezus se prikaže pri zaprtih vratih. Jan. 20. 19 20 21 22 .23 24 25 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. povelik. (bela). Leon IX., p.; Ema. Marcelin, šk.; Neža, dev.; Sulpicij, m. Anzelm, škof; Bruno, spoznavalec. Soter in Kaj, papeža in mučenca. Adalbert (Vojteh), škof; Viljem. Jurij, mučenec; Fidelis, mučenec. j Marko, evangelist; Ermin, muč. 17. teden. Jezus — dobri pastir. Jan. 20. 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek 2. povelik. Klet, p.; Marcelin, p. Peregrin, duh.; Anastazij, p.; Cita, d. Pavel od križa; Vital, mučenec. Peter, m.; Robert, op.; Antonija, d. m. Katarina Sienska, d.; Marijan, m. Mt \ij \ij Mali traven. \jU \*j 5. mesec. Veliki traven ali maj. 31 dni. Hrvatsko: Svibanj. — Češko: Kveten. — Poljsko: Maj. Rusko: Maii. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja l 2 Petek Sobota Filip in Jakob, apostola; Žiga. Atanazij, škof; Sekund, mučenec. •« » Prvi krajec 4. ob 8. uri 23 min. zjutraj. © Ščip 1 l.ob 2.uri 15 min. popol. <3 Zadnji krajec 19. ob 4. uri 16 min. popoldne. © Mlaj 26. ob 11. uri 47 min. zvečer. Dolgost dneva: od 14 ur 18 min. do 15 ur 28 min. Solnce stopi 22. ob 7. uri 42 min. dopol. v znam. dvojčekov. 18. teden. Jezus napove svoj odhod. Jan. 16. 3 4 5 6 7 8 9 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. povelik. Varstvo sv. Jožefa. Florijan (Cvetko), muč.; Monika, vd. Pij V., pap.; Irenej, šk.; Angel, muč. Janez Ev. pred lat. vr.; Judita, muč. Stanislav, šk. muč.; Gizela, kraljica. Prikazen Mihaela arhangela. Gregor Nac., šk., cerkv. uč.; Beat, sp. 19. teden. Jezus obljubi učencem sv. Duha. Jan. 16. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. povelik. Antonin, šk.; Gordian, m. Mamert, škof; Gandolf, opat. Pankracij, mučenec; Nerej, mučenec. Servacij, škof; Glicerija, devica. Bonifacij, muč.; Viktor in Korona. Zofija, mučenica; Hilarij, opat. Janez Nepom., muč.; Ubald, škof. 20. teden. Jezus uči o moči molitve. Jan. 16. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. povelik. Paškal, sp.; Maksima, d. Feliks, spozn. (Križev teden). Celestin, papež. (Križev teden). Bernardin, spozn. (Križev teden). Kristusov vnebohod. Valens, muč. Helena, devica; Julija, devica. Deziderij, škof; Andrej Bob. 21. teden. Jezus govori o pričevanju sv. Duha. Jan. 15. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. povelik. Mar. Dev. pomoč kristj. Gregor VI!., papež; Urban L, papež. Filip Nerej, spozn.; Elevterij, muč. Magdalena Pac., d.; Beda, cerkv. uč. Avguštin, šk.; German, šk.; Emilija. Maksim, škof; Teodozija, muč. f Ferdinand, kralj; Feliksi., papež. 22. teden. Jezus govori o sv. Duhu in ljubezni. Jan. 14. 31 Nedelja Binkošti. Prihod sv. Duha. Kancijan. \1/ \*j Veliki traven. \ij 6. mesec. Rožnik ali junij. 30 dni. Hrvatsko: Upanj. — Češko: Červen. — Poljsko: Czervviec. Rusko: Iiohb. D a n Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 6 Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Binkoštni ponedeljek. Juvencij. muč. Marcelin, muč.; Erazem, šk. muč. t Kvatre. Klotilda, kr.; Oliva, d. Frančišek Kar., spozn.; Kvirin, šk. f Kvatre. Bonifacij, šk.; Valerija, f Kvatre. Norbert, šk.: Bertrand. Prvi krajec 2. ob 2. uri 22 min. dopoldne. 23. teden. Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. ® Ščip 10. ob 4. uri 5 min. zjutraj. (5 Zadnji krajec 18. ob 7. uri 41 min. zjutraj. 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. pobink. Sv. Trojica. Robert, op. Medard, škof; Maksim, škof. Primož in Felicijan, m.; Pelagija, m. Marjeta, kraljica; Mavrin, mučenec. Sv. Rešnje Telo. Barnaba, apostol. Janez Fak., spozn.; Flora, devica. Anton Padovanski, spoznavalec. 24. teden. Prilika o veliki večerji. Luk. 14. 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. pobink. Bazilij, šk.; Elizej, pr. Vid, Modest in Krescencija, muč. Franc Regij, sp.; Beno, šk.; Jošt, op. Adolf, škof; Lavra, nuna. Feliks in Fort., m.; Marka in Marc. Srce Jezusovo. Julijana Falk., d. Silverij, papež; Florentina, devica. © Mlaj 25. ob 7.uri 8 min. zjutraj. Dolgost dneva: 25. teden. Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15. od 15 ur 30 min. do 15 ur 44 min. 21 12 23 24 25 26 27 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. pobink. Alojzij, sp.; Alban, m. Ahacij, m.; Pavlin, šk.; Nicej, šk. Eberhard, škof; Cenon, škof. Janez Krstnik (rojstvo). Kres. Viljem, opat; Prosper, škof. Janez in Pavel, muč.; Rudolf, škof. j Hema, vd.; Vigilij, šk.; Ladislav. Začetek poletja 22.ob3.uri 54m. popoldne. Najdaljši dan in najkrajša noč. 26. teden. 0 velikem ribjem lovu. Luk. 5. Solnce stopi 22. ob 3. uri 54 min. popoldne v znamenje raka. 28 Nedelja 29 Pond. 30 Torek 4. pobink. Leon II., p.; Irenej, sp. Peter in Pavel, apostola. Spomin sv. Pavla, apost.; Oton, sp. tb Mali srpan. & & & 8. mesec. Veliki srpan ali avgust. 31 dni. Hrvatsko: Kolovoz. — Češko: Srpen. — Poljsko: Sierpien. Rusko: Abijct*. Dan . Nebesna Kato iska imena znamenja 1 Sobota Vezi Petra, ap.; Makabejski bratje. ® Ščip 8. ob 9. uri 52 min. zjutraj. S Zadnji krajec 16. ob 6. uri 20 min. zjutraj. © Mlaj 22. ob 8. uri 48 min. zvečer. » Prvi krajec 29. ob 9. uri 32 min. zvečer. Dolgost dneva: od 14 ur 51 min. do 13 ur 23 min. Solnce stopi 24. ob 9. uri 39 min. dopol. v znam. device. Konec pasjih dni. 31. teden. ezus se joka nad Jeruzalemom. Luk. 19. 2 3 4 5 6 7 8 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9. poblnk. Porcijunkula. Alfonz. Najdba sv. Štefana; Lidija, vdova. Dominik, spoznav.; Agabij, škof. Marija Devica snežna; Ožbolt, kr. Gospodova spremenitev; Sikst 11., p. Kajetan, spoznav.; Donat, šk. muč. Cirijak, Larg in Smaragd, mučenci. 32. teden. 0 farizeju in cestninarju. Luk. 18. 9 10 11 12 13 14 15 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 10. pobink. Roman, m.; Emigdij, šk. Lavrencij, mučenec; Hugon, škof. Tiburcij, muč.; Suzana, dev. muč. Klara, devica; Hilarija, mučenica. Hipolit in Kasijan, m.; Radegunda, kr. f Evzebij, spozn.; Anastazija, dev. Vel. gosp. Vnebovzetje Marije Dev. 33. teden. Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7. 16 17 18 19 20 21 22 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 11. pobink. Joahim, oče Mar. Dev. Liberat, m.; Sibila, d.; Benedikta, op. Helena, kraljica; Agapit, mučenec. Ludovik Tol., škof; Julij, mučenec. Bernard, opat; Štefan, kralj. Ivana Frančiška, vdova; Adolf. Timotej, mučenec; Hipolit, škof. 34. teden. 0 usmiljenem Samarijanu. Luk. 10. 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 12. pobink. Srce Marijino. Jernej, apostol; Ptolomej, škof. Ludovik (Ljudevit), kr.; Patricija, d. Cefirin L, papež; Samuel, mučenec. Jožef Kal., sp.; Natalija; Gebhard, šk. Avguštin, škof; Hermet, mučenec. Obglavljenje Janeza Krstnika. 35. teden. Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17. 30 31 Nedelja Pondelj. 13. pobink. Angelska. Roza Lim. Rajmund, spozn.; Izabela, devica. jfa vU vfa Veliki srpan. W 9. mesec. Kimovec ali september. 30 dni. Hrvatsko: Rujan. — Češko: Žari. — Poljsko: Wrzesien. Rusko: Ceirranpb. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Egidij, opat; Verena, dev. muč. Štefan, kralj; Antonin, mučenec. Evfemija, Tekla, Erazma, Doroteja. Rozalija, devica; Ida, grofinja. Lavrencij Just., šk.; Viktorin, škof. ® Ščip 7. ob 1. uri 17 min. zjutraj. 36. teden. 0 božji previdnosti. Mat. 6. G Zadnji krajec 14. ob 2. uri 11 min. popoldne. © Mlaj 21. ob 5. uri 28 min. zjutraj. 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 14. pobink. Hermogen, m.; Pelagij, m. Bronislava, nuna; Regina, dev. muč. Mala gospojnica. Rojstvo Mar. Dev. Korbinijan, šk.; Gorgonij, muč. Nikolaj Tol., spozn.; Pulherija, dev. Prot in Hijacint, mučenca. Macedonij, šk.; Gvidon, spozn. 37. teden. Jezus obudi mladeniča v Najmu. Luk. 7. 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 15. pobink. Ime Marijino. Povišanje sv. križa; Notburga, d. Nikomed, muč.; Evtropija, vdova. fKvatre. Ljudmila, vdova. Lambert, šk. muč.; Hildegarda, op. fKvatre. Jožef Kupertin, sp. f Kvatre. Januarij, šk. m.; Arnulf. » Prvi krajec 28. ob 2. uri 6 min. popoldne. 38. teden. Jezus ozdravi vodeničnega. Luk. 14. Dolgost dneva: od 13 ur 21 min. 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 16. pobink. 7 žalostij Marije Dev. Matevž, apostol; Mavra, devica. Mavricij in tov., muč.; Emeran, šk. Tekla, dev. muč.; Lin, papež. Marija Dev. reš. ujet.; Gerard, šk. m. Kleofa, spozn.; Firmin, škof. Justina, dev. muč.; Ciprijan, muč. do 11 ur 46 min. Začetek jeseni 24.ob6.uri 41 m. zjutraj. Noč in dan sta enako dolga. 39. teden. 0 največji zapovedi. Mat. 22. Solnce stopi 24. ob 6. uri 41 min. zjutraj v znam. tehtnice. 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda 17. pobink. Kozma in Damijan, m. Venčeslav, kr.; Marcijal, muč. Mihael, arhangel; Evtihij, muč. Hieronim, sp., cerkv. uč.; Honorij, šk. \0j mu Kimovec. W W 10. mesec. Vinotok ali oktober. 31 dni. Hrvatsko: Listopad. — Češko: Rijen. — Poljsko: Paždziernik. Rusko: OKTaopt. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 Četrtek Petek Sobota Remigij, škof; Areta, mučenica. Leodegar, škof; Teofil, spozn. Kandid, muč.; Evald, mučenec. ® 40. teden. Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9. Ščip 6. ob 4. uri 21 min. zjutraj. G Zadnji krajec 13. ob 8. uri 54 min. zvečer. 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 18. pobink. Rožnega venca. Placid in tov., muč.; Gala, vdova. Bruno, spozn.; Fida, dev. muč. Justina, devica; Marko, škof. Brigita, vdova; Simeon, spozn. Dionizij, šk. muč.; Abraham, patr. Frančišek Borg., spozn.; Gereon, m. 41 . teden. Prilika o kraljevi ženitnini. Mat. 22. 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 19. pobink. Nikazij, šk.; Firmin, šk. Maksimilijan, šk. m.; Serafin, spozn. Edvard, kralj; Koloman, mučenec. Kalist, papež; Domicijan, škof. Terezija, d.; Brunon, šk.; Avrelija, m. Gal, opat; Maksima, devica. Hedvika, kr.; Viktor, škof. © Mlaj 20. ob 4. uri 28 min. zvečer. » 42. teden. Jezus ozdravi kraljičevega sina. Jan. 4. Prvi krajec 28. ob 9. uri 30 min. 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 20. pob. Posvečevanje cerkva. Peter Alk., spozn.; Etbin, opat. Janez Kancijan, sp.; Felicijan, m. Uršula, dev. muč.; Hilarijon, opat. Kordula, dev. muč.; Marija Šaloma. Severin, škof; Peter Pashazij. Rafael, arhangel; Kristina, muč. zjutraj. Dolgost dneva: od 11 ur 42 min. do 10 ur 9 min. 43. teden. Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. 25 26 27 28 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 21. pobink. Krisant in Krišpin, m. Evarist, p. muč.; Lucijan in Marcel. Frumencij, škof; Sabina, muč. Simon in Juda, ap.; Fidelij, m. Narcis, škof; Hijacint, mučenec. Klavdij, muč.; Marcel, muč. f Volfgang (Volbenk), šk.; Lucila, d. Solnce stopi 24. ob 3. uri 18 min. popol. v znam. škorpijona. tf, M* Vinotok. 11 mesec. Listopad ali november. 30 dni. Hrvatsko : Studeni. — Češko: Listopad. — Poljsko Rusko: Honopt. : Listopad. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 44. teden. Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Mat. 22. 1 2 3 4 5 6 7 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 22. pobink. God vseh svetnikov. Vseh vernih duš; Just, mučenec. Viktorin, šk. muč.; Hubert, šk. Karol Boromej, škof; Modesta, de v. Caharija, oče Janeza Krstnika. Lenart, opat; Sever, šk. muč. Prosdocim, škof; Engelbert, škof. ® Ščip 5. ob 6. uri 25 min. zjutraj. G 45. teden. Jezus obudi Jairovo hčer. Mat. 9. Zadnji krajec 12. ob 3. uri 43 min. zjutraj. © Mlaj 19. ob 6. uri 7 min. zjutraj. 8 9 10 11 12 13 14 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 23. pobink. Bogomir, šk.; Deodat, m. Božidar (Teodor), m.; Orest, muč. Andrej Avel., spozn.; Trifon, muč. Martin, škof; Mena, mučenec. Martin, pap. muč.; Livin, šk. muč. Stanislav Kostka, sp.; Didak, sp. Jozafat Kunč., šk. m.; Serapijon, m. 46. teden. Jezus pomiri vihar na morju. Mat. 8. 15 16 17 18 19 20 21 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 24. pobink. Varstvo Dev. Marije. Edinund, škof; Otmar, opat. Gregorij, škof; Viktorija, muč. Odon, opat; Evgen, spozn.; Hilda. Elizabeta, kraljica; Poncijan, p. m. Feliks Val., spozn.; Edmund, kralj. Darovanje Mar. Dev.; Kolumban, sp. » Prvi krajec 27. ob 6. uri 34 min. zjutraj. 47. teden. 0 razdejanju Jeruzalema. Mat. 24. Dolgost dneva: 22 Nedelja 23 1 Pondelj. 24 i Torek 25Sreda 26: Četrtek 271 Petek 28 j Sobota 25. pobink. Cecilija, dev. muč. Klemen, pap. muč.; Feiicita, muč. Janez od križa, sp.; Hrizogon, m. Katarina, dev. muč.; Jukunda, muč. Konrad, škof; Silvester, opat. Virgil, šk.; Ahacij, šk.; Valerijan, šk. Jakob iz Marke; Eberhart, škof. od 10 ur 5 min. do 8 ur 53 min. Solnce stopi 23. ob 0. uri 19 min. zjutraj v znam. strelca. 48. teden. 0 poslednji sodbi. Luk. 21. 29 Nedelja 30 Pondelj. t. adventna. Saturnin, mučenec. Andrej, apostol; Justina, devica. VU Listopad. Mf M/ Mt 12. mesec. Gruden ali december. 31 dni. Hrvatsko: Prosinac. — Češko: Prosinec. — Poljsko Rusko: ^eKaopt.. : Grudzien. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Eligij, škof; Natalija, dev. muč. Bibijana, muč.; Pavlina, dev. Frančišek Ksaverij, sp.; Lucij, šk. Barbara, dev. muč.; Peter Zlat., sp. Saba, opat; Krišpin, mučenec. ® Ščip 4. ob 7. uri 10 min. zvečer. 49. teden. Janez Krstnik v ječi. Mat. 11. d Zadnji krajec 11. ob 1 l.uri 50min. zvečer. © Mlaj 18. ob 10. uri 23 min. zvečer. 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. adventna. Miklavž (Nikolaj), šk. + Ambrozij, šk.; Agaton, mučenec. Prečisto spočetje Marije Device. Peter Forezij, škof; Sirij, škof. Loretanska M. B.; Melhijad, pap. m. Damaz, papež; Trason, opat. Sinezij, m.; Epimah, m.; Maksencij. 50. teden. Janez Krstnik pričuje o Kristusu. Jan. 1. 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. adventna. Lucija, d. m.; Otilija, d. Spiridijon, škof; Nikazij, škof. Jernej, škof; Kristina, devica, f Kvatre. Evzebij, šk. m.; Albina. Lazar, škof; Berta; Pelagija, sp. f Kvatre. Gracijan, šk.; Vunebald. f Kvatre. Nemezij, m.; Favsta, vd. » Prvi krajec 27. ob 3. uri 20 min. zjutraj. 51. teden. Janez Krst. poklican v prerokovanje. L. 3. Dolgost dneva: 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. adventna. Liberat, m.; Peter Kan. Tomaž, apostol; Glicerij, mučenec. Demetrij in Honorat, m.; Cenon, m. Viktorija, devica; Dagobert, kralj, f Adam in Eva; Irmina, devica. Božič. Rojstvo Gospodovo. Štefan, mučenec; Arhelaj, škof. od 8 ur 51 min. do 8 ur 35 min. Začetek zime 23.ob l.uri 18m. zjutraj. Najkrajši dan in najdaljša noč. 52. teden. Simeon in Ana v tempelju. Luk. 2. Solnce stopi 23. ob 1. uri 18 min. zjutraj v znam. kozla. 27 28 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Ned. pred n. let. Janez, evangelist. Nedolžni otročiči; Kastor, m. Tomaž, šk. muč.; Trofim, muč. David, kr.; Liberij, m.; Nicefor, m. Silvester, papež; Pavlina, mučenica. Qt dan Kf) žrebanja 2. jan. 97 2. „ 153 2- „ 43 2. ,. 33 2. ,, 47 2- „ 38 2- „ 52 3. „ 48 5. „ 57 5. ,, 65 15. „ 101 3. febr. 86 3. „ 57 16. „ 109 2. mar. 36 2. „ 52 2- ,, 107 1. apr. 97 1- „ 56 1- „ 78 1. maj. 86 5. „ 66 15. „ 110 15. „ 53 15. „ 94 15. „ 40 2. juri. 140 15. „ 50 1. jul. 98 1. „ 53 1. 154 1. .. 108 15. „ 102 30. „ 77 1. avg. 87 17. „ 111 1. sept. 53 1- „ 37 5. .. 67 15. ,, 58 1. okt. 98 1- 79 1. „ 57 2. nov. 87 2- ,, 109 16. „ 95 16. ,, 54 16. ,, 41 17. ,, 112 1. dec. 141 Vrsta srečk lj s M ©"S Ig t/ij •s-* ®aj fn .S c nj m « Zapadejo i! D • E 6 Število i serij, imajo : JS-o Oš •1° «-o dne >-< o Z kron 262-5 81 žreb. premij 1. apr. 1903 100 3400 300000 400 1-jul. „ 50 931 20000 100 10. jan. „ 100 5494 140000 200 5. jan. ,, 20 6010 50000 60 2- jul. „ 20 315 50000 60 2. jul. „ 10 1500 70000 28 0 jan. „ 20 3880 30000 60 3. jul. „ 20 7273 40000 60 5. jul. „ 100 500 100000 200 1. avg. ,, 42 1180 84000 126 15. jul. „ 500 250 žreb. jremij 168 1. maj. „ 42 5000 105000 1. avg. „ 100 1600 90000 200 1. jun. „ 5 2000 30000 13 1. maj. „ 5 2000 40000 14 l.apr. „ 100 2100 400000 300 1. jun. „ 262-5 4050 210000 630 30. jun. ,, 100 3600 180000 240 1 ■ jul. .. 10 1950 30000 24 1. jul. „ 500 5000 600000 1200 1. avg. „ 100 500 100000 200 1. febr. 1904 100 1700 90000 200 1. dec. 1903 100 2800 70000 200 15. avg. „ 100 2550 200000 328 15. nov. ,, 2 5450 20000 4 2. jun. ,, 100 4500 300000 400 1. sept. „ 40 1000 40000 130 15. dec. ,, 262-5 81 žreb. premij 1. okt. „ 10 3600 40000 28 4. jul. „ 100 3400 300000 400 2.jan. 1904 100 2200 400000 300 1. okt. 1903 42 1180 42000 126 15. jan. 1904 42 900 52500 126 30. jan. „ 500 260 žreb. jremij 3. nov.1903 100 1800 90000 200 1. dec. ,, 5 4800 20000 14 1. okt. ,, 5 2900 2COOO 13 3. nov. ,, 100 500 100000 200 1. febr. 1904 42 4000 84000 136-5 15. mar. ,, 262 o 4050 63000 630 31. dec. 1903 10 2450 20000 24 2. jan. 1904 100 3600 180000 240 2. jan. „ 500 5200 600000 1200 1. febr. „ 100 2100 400000 300 1. febr. „ 100 2350 300000 336 15. maj. ,, 100 2800 70000 200 15. febr. „ 2 5450 30000 4 1. dec. 1903 100 1800 90000 200 1. jun. 1904 100 4500 300000 400 1. mar. „ 4 odst. drž. srečke iz 1. 1854. (žr. s.) . Kreditne srečke........ 4 odst. tržaške srečke po 50 gld. . . 5odst. srečke za reguliranje Dunava Krakovske srečke....... Ljubljanske srečke....... Avstr. rdečega križa srečke .... Inomostne srečke....... Solnograške srečke....... 3odst. avstr. zem.-kr. dolž. pisma II. izd Kneza Salma srečke...... 5odst. drž. srečke iz 1. 1860 (žr. s.) . Grofa St. Genoisa srečke..... 3 odst. avstr. zemlj. kred. srečke I. izd Srečke za zidanje bazilike v Budimpešti Ogrskega rdečega križa srečke . . . Dunajske komunalne srečke . . . 4odst. drž. srečke iz 1. 1854. (žr. pr.) 4odst. srečke o reguliranju Tise . . Rudolfove srečke....... 5odst. drž. srečke iz 1. 1860 (žr. pr.) . 3odst. avstr. zem.-kredit, srečke II. izd 3odst. avstr. zem.-kredit, srečke I. izd, 4 odst. ogrska hipot. prijor. dolžna pisma Ogrske premijske srečke..... Jo-sziv-srečke......... Državne srečke iz 1. 1864 . . . Budimske srečke......• 4 odst. državne srečke iz 1. 1854 (žr. s.) Avstr. rdečega križa srečke . . . Kreditne srečke.....• . . Dunajske komunalne srečke . . . Kneza Salma srečke...... Kneza Claryja srečke...... 5 odst. državne srečke iz 1. 1860 (žr. s.) 3 odst. avstr. zem.-kredit, srečke I. izdaje Ogrskega rdečega križa srečke . . . Srečke za zidanje bazilike v Budimpešt 3odst. avstr. zem.-kredit srečke II. izd Kneza Palffija srečke...... 4 odst. državne srečke iz 1. 1854 (žr. pr. Rudolfove srečke....... 4odst. srečke o reguliranju Tise . . 5 odst. drž. srečke iz 1. 1860 (žr. pr.) . Dunajske komunalne srečke . . . Ogrske premijske srečke .... 4 odst. ogr. hipot. prijorit. dolžna pisma Jo-sziv-srečke........ 3odst. avstr. zem.-kredit, srečke I. izd Državne srečke iz 1. 1864 .... Žrebanje v Avstriji dovoljenih inozemskih srečk v letu 1903. Mesec in dan žrebanja Vrsta srečk Nominalna vrednost in vrednota (valuta) Dobitek (po vrednosti srečk) c g Dobitki zapadejo dne 2 jan. 80 2 37 14 76 14 95 14 43 1 1 febr. 80 198 1 69 1 121 1 68 1 mar. 37 14 ! ■ 74 31 121 1 apr. 199 1 v 36 1 maj. 122 1 37 1 69 1 69 14 j) 96 14 44 1 jun. 200 1 36 30 122 1 jul. 81 14 77 1 avg. 123 1 }J 81 1 70 1 2.11 1 70 14 sept. 75 14 97 14 45 3(1 okt. 123 1 41 1 202 1 nov. 124 1 n >j 70 1 2 46 71 1 dec. 203 31 n 124 Saksonsko-Mein. srečke (žr. s.) 3odst. hamburške srečke (žr. s 5 odst. ruske srečke iz 1. 18114 aodst. knež. srbske srečke . . Srbske državne srečke (tob.) . Saksonsko-Mein. srečke (žr. pr Turške srečke...... Finske srečke (žr. s.) ... Brunšv. srečke (žr. s.) . . . Italijanske srečke križa . . . 4odst. bavarske srečke (žr. s.) 5 odst. ruske srečke iz 1. 18(16 Brunšv. srečke (žr. pr.) . . . Turške srečke...... 4 odst. badenske srečke (žr. s.) Brunšv. srečke (žr. s.) . . . 4 odst. bavarske srečke (žr. pr.) Italijanske srečke križa . . . Finske srečke (žr. pr.) . . . 2 odst. knež. srbske .... Srbske državne srečke (tob.) . Turške srečke...... 4 odst. badenske srečke (žr. pr ) Brunšv. srečke (žr. pr.) . . . Saksonsko-Mein. srečie (žr. pr. 5 odst. ruske srečke iz 1. 1864. Brunšv. srečke (žr. s.) . . . Saksonsko-Mein. srečke (žr. pr.) Finske srečke (žr. s.) . . Turške srečke...... Italijanske srečke križa . . . S odst. ruske srečke iz 1. 1866. 2odst. knež. srbske srečke . . Srbske državne srečke (tob.) . Brunšv. srečke (žr. pr.) . . . 3 in pol odst. libiške srečke Turške srečke...... Brunšv. srečke.(žr. s.) . . . Finske srečke (žr. pr.) . . . 3 odst. oldenburške srečke . . Italijanske srečke križa . . . Turške srečke...... Brunšv. srečke (žr. pr.) . . . j. n. gld. tolarji rublji franki j. n. gld. franki tolarji lire tolarji rublji tolarji franki 50 100 100 10 7 400 10 20 25 100 100 20 400 j. n. gld. 175 tolarji 20 100 25 lire tolarji franki 10 100 10 „ 400 j. n gld. 175 tolarji j. n. gld. rublji tolarji j. n. gld. tolarji franki lire rublji franki tolarji franki tolarji lire franki tolarji 20 7 100 20 7 10 400 25 100 100 10 20 50 400 20 10 40 25 400 20 žreb. premij J. s. s 60 tol 200000 135 80000 100000 5000 300000 žreb. premij 20000 33 žreb. premij 200000 60000 600000 135 26 400 žreb. premij 100 33 13 100 13 400 175 26 40000 35000 10000 80000 25000 300000 175000 15000 žreb. premij J. s. s 135 rub. žreb. premij 10000 | 9 žreb. premij 600000 400 20000 I 33 J. s. s 135 rub. 80000 I 100 75000 13 30000 | 26 žreb. premij 300000 | 400 žreb. premij 10000 10000 35000 600000 15000 13 40 j 33 400 26 1. febr. 1903 1. mar. 14. apr. 14. febr. 14. febr. 1. maj, 1. mar. 1. maj. 31. mar. 9. febr. 1. maj. 14.jun. 31. jun. . 1. maj. 1. jun. 30. jun. 1 jun. 9. maj. 1. avg. 14. avg. 14. jun. l.jul. 1. avg. 30. sept. 1. avg. 1. okt. 30. sept. 2. nov. 1. nov. 1. sept. 9. avg. 13. dec. 14. okt. 14. okt. 30. dec. 2. jan. 1. nov. 31. dec. 1. febr. 1. febr. 1. febr. 1. jan. 3 mar. *) *) 3 1904 *) Izplača se samo vsota 58 odst. celega dobitka. OPOMBA. Vse druge tu nenavedene srečke se ne smejo v Avstriji niti kupovati, niti prodajati ali sicer spraviti v promet; v slučaju, da se to zgodi, se konfiskujejo. Pismene pošiljatve, ki so z istimi v zvezi, pošta ne dostavlja, ampak jih izroči sodniji. Lestvica za pristojbine kolekov. Lestvica I. Za menice in trgovske denarne nakaznice. esek do 150 K K — 10 čez 2700 do 3000 K K 2 150 „ 300 „ n 20 „ 3000 n 6000 „ » 4 300 „ 600 » n 40 „ 6000 n 9000 n n 6 600 „ 900 » n 60 „ 9000 n 12000 » n 8 900 „ 1200 n n 80 „ 12000 n 15000 n n 10 1200 „ 1500 Ji v 1 — „ 15000 n 18000 n „ 12 1500 „ 1800 >, 1 20 „ 18000 n 21000 n „ 14 1800 „ 2100 n „ 1 40 „ 21000 „ 24000 „ „ 16 2100 „ 2400 » „ 1 60 „ 24000 » 27000 n n 18 2400 „ 2700 „ » 1 80 in tako dalje za vsakih 3000 K 2 K več, pri čemer se ostanek manj nego 3000 K smata za celih 3000 K. V domačih deželah izdane menice, ako se kolekujejo po tej lestvici, ne smejo imeti daljšega plačilnega roka nego šest mesecev, v inozemstvu izdane pa ne daljšega nego 12 mesecev. Sicer pa se morajo kolekovati po lestvici 11. Pod izrazom „domače dežele" se razumejft dežele, zastopane v avstrijskem državnem zboru, menice, ki niso izdane v okrožju teh dežel, veljajo za inozemske. Za menice, izdane v deželah ogrske krone, ostanejo še nadalje v veljavi določbe z dne 2. vinotoka 1868. 1. in se mora pri teh menicah odračunati pri določevanju, koliko je od njih po sedanjem zakonu plačati pristojbine, znesek, ki se je pri izdaji menice plačal kralj, ogrskim financam s kolekovimi znamkami ali pa neposredno po propisih. Ako se kaka menica izda v več izvodih (sekunda, tertia itd.), se mora plačati od vsakega ista pristojbina, kakor od prvega. Od menic, izdanih v inozemstvu in glasečih se na inozemstvo, je plačati 4 v pristojbine za vsakih 200 K, ako kroži v naši državi. Ostanek, manjši nego 200 K, se smatra za celih 200 K. Pristojbine za menice, ki se izdajo v domačih deželah, plačati je poprej nego so se na papir, ki je namenjen za menico, podpisale stranke — za menice, ki so se izdale v inozemstvu, pa preden začne krožiti po naši državi, in če menica ni plačljiva, le v inozemstvu, pa vsekako tekom 14. dni, ko je prišla v domače dežel. Dolžnosti kolekovanja menic more se tako-le zadostiti: «) ako se rabijo kolekovane uradne golice; b) ako se rabijo uradne golice, ki pa niso zadosti kolikovane ali pa tudi druge golice, ali pa se golice niti ne rabijo, pa s tem, da se za toliko, kolikor je pristojbine, oziroma popolnilne pristojbine plačati, prilepi kolekov na zadnji strani papirja, na kateri se piše menica, predno se je menica napravila. Koleki se morajo pri zato pooblaščenem uradu z uradnim pečatom prekolekovati. Dan in mesec prekolekovanja, ako se že ne razvidi iz odtiska, mora dotični urad vpisati v vsako znamko. Uradno prekolekovanje se ne sme več izvršiti, ako ima papir že kak podpis izdajnika, prejemnika ali žiranta ali sploh kak podpis stranke; vsako drugačno plačevanje s koleki, kakor prekolekovanje kolekov s privatnim pečatom kakega urada, ki za to ni upravičen, je neveljavno. c) Ako pa gre za plačilo pristojbine od menice, in sicer, ako je ta stran še nepopisana ob zgornjem robu; drugače pa po poslednjem inozemskem zapisku tako, da nad koleki ni nobenega prostora več za žirovanje ali kak drug zapis, in se ima preskrbeti, da se po točki b) tega paragrafa pravočasno uradno pre-kolekuje. Pisati čez koleke, kakor je bila do sedaj navada, ni več dovoljeno. Ako se kolekovina ni plačala ali pa vsaj v zakonitem znesku ne, ali pa ne pravočasno, ali pa ne na predpisan način, določa nov zakon globo, ki je petdesetkrat tolika, kolikršna je pristojbina po lestvici. Trgovskim nakaznicam že prej dovoljena ugodščina, da je od njih plačati le po 10 v, ako je njihov obrok k večjemu osem dni, velja še vedno. Za trgovske račune (note, konti, izkaze) se je odredilo, da so računi do 20 K kolekovine prosti, — čez 20 K do 100 K se plača 3 v, — čez 100 K pa 10 v pristojbine. Kolekovina se pa mora tudi plačati, ako se taki računi vpleto v tekst kakega trgovskega pisma. Globa kakor pri menicah. Lestvica II. Za pravna pisma. Do 40 K K - 14 čez 3200 do 4000 K K 12 40 „ 80 „ » 26 „ 4000 » 4800 n n 15 80 „ 120 „ » 38 „ 4800 n 6400 n n 20 120 „ 200 „ n 64 „ 6400 n 8000 n n 25 200 „ 400 „ „ 1 26 „ 8000 n 9600 n n 30 400 „ 600 „ » 1 88 „ 9600 „ 11200 n 35 600 „ 800 „ „ 2 50 „ 11200 » 12800 n 40 800 „ 1600 „ „ 5 — „ 12800 n 14400 n n 45 1600 „ 2400 „ „ 7 50 „ 14400 n 16000 n » 50 2400 „ 3200 „ „ 10 — Čez 16000 K se za vsakih 800 K plača 2 K 50 v, pri čemer se ostanek, ki ne znaša 800 K, smatra za polnega. Po tej lestvici koiekujejo se dolžna pisma z dovoljenjem vknjižbe ali brez njega, pobotnice, odstopna pisma, plačilne nakaznice, razen trgovskih, zakupne pogodbe, stave, srečke privatnih loterij i. dr., in sicer se je pri dolžnih pismih določil znesek prejetega posojila, pri pobotnicah znesek prejetega plačila, pri odstopnih pismih znesek, za katerega se je pravica odstopila, pri nakaznicah nakazani znesek, pri zakupnih pogodbah skupni znesek zakupnine, pri stavah stavljeni znesek, pri srečkah privatnih loterij pa cena vsake posamezne srečke. Lestvica III. Za pravne posle. Do 20 K K —-14 čez 1600 do 2000 K K 12-50 Čez 20 „ 40 „ „ --26 n 2000 „ 2400 n n 15-- 40 „ 60 „ „ --38 n 2400 „ 3200 n n 20- — 60 „ 100 „ „ —-64 n 3200 „ 4000 n „ 25 — „ 100 „ 200 „ „ 1-26 n 4000 „ 4800 n n 30 — „ 200 „ 300 „ „ 1-88 n 4800 „ 5600 n n 35- — „' 300 „ 400 „ „ 250 n 5600 „ 6400 n n 40"- „ 400 „ 800 „ „ 5' — n 6400 „ 7200 n yy 45 — „ 800 „ 1200 „ „ 7-50 n 7200 „ 8000 n n 50- — „ 1200 „ 1600 „ „ 10- — Čez 8000 K se plača za vsakih 400 K 2 K 50 v, pri čemer se znesek, ki ne znaša 400 K, smatra za polnega. Po tej lestvici se koiekujejo dolžna pisma, katera se glase na prinosnika, pogodbe za služenje, pogodbe delniških društev, ki se osnujejo za več nego 10 let, družbene pogodbe, potrdila o dobitkih v loteriji, pogodbe, s katerimi se kupi upanje premičnin, kupne in menjalne pogodbe radi premičnin i. dr., in sicer je določilen pri dolžnih pismih znesek, na katerega se glasi; pri pogodbah v služenju znesek skupne plače, katero ima dobiti oni, koji stopa v službo, — ako pa v pogodbi ni določeno, koliko časa ima služba trajati, se kolekovina odmeri po trikratni letni plači. Pri pogodbah delniških društev in družbenih pogodbah se kolekovina odmeri po znesku vkupne društvene glavnice, pri potrdilih o dobitkih, po znesku dobitka, pri kupnih, menjalnih in drugih pogodbah radi premičnin, po znesku vrednosti. Vloge, s katerimi se pri oblastvu naznanja samostojna vršitev prostega obrta, ali s katerimi se oblastvo prosi koncesije, ki je potrebna za vršitev obrta, morajo biti kolekovane: a) na Dunaju........... od prve pole K 12' — b) v mestih, ki imajo nad 50.000 prebivalcev n » » » ^ c) v mestih, ki imajo od 10.000 do 50.000 prebivalcev........... n n n n ^ d) v mestih, ki imajo od 5.000 do 10.000 prebivalcev........... 4 — n n n n ^ e) v vseh drugih krajih....... "V_ n n n » ^ Ako treba še druge pole, kolekuje se z 1 K. Prošnje za tobačne trafike in loterijske kolekture, za dovoljenje, da sme godba javno igrati, da smejo biti gostilne, krčme in kavarne črez policijsko uro odprte, da se smejo kazati znamenitosti, prirejati koncerti, gimnastične in gledališke predstave, se kolekujejo po 2 K od vsake pole. Pri prvih in drugih vlogah ima se pristojbina plačati tudi takrat, kadar se prosi ustno, ne da bi se zapisal zapisnik. Prošnje za sledeča prava: 1. Za podeljenje, potrjenje ali prenos plemskih stopinj, po-deljenje redov, dovoljenje smeti nositi inozemske rede, združenje ali poboljšanje grbov, dovoljenje za spremembe ali prenose imen, podeljenje častnih mest, častnih naslovov in drugih odlikovanj, združenih z obrtnimi podjetji, se kolekujejo po 10 K od vsake pole. 2. Za podeljenje, priznanje ali potrjenje privilegijev, kamor spadajo tudi izključeni industrijski privilegiji, se kolekujejo po 6 K od vsake pole. 3. Za podeljenje ali priznanje avstrijskega državljanstva, za podeljenje meščanstva ali občanstva ali za sprejem v občinsko zvezo, se kolekujejo po 4 K od vsake pole. 4. Prošnje za podeljenje potnih listov, za uvoz, izvoz in prevoz kuhinjske soli, tobaka, smodnika ali za dovoljenje za uvoz ali izvoz določenega blaga, ako je za to potrebno dovoljenje, se kolekujejo po 2 K od vsake pole. Splošne določbe c. kr. pošte. /, Moka-tolarjev = 100 avstr. Marije Terezije tolarjev) Argentinska ijudovlada, 1 peso fuerte...... Avstralija, 1 funt šterlingov a 20 šilingov a 20 d. . Avstrijsko-Ogrsko, 1 gld. = 1 gld. a 100 kr. = 1 :85-06 ...... in 1 krona a 100 vin. . Belgija, 1 frank i 100 cent. Bolgarija, 1 lev (frank) a 100 stotink v zlatu . . Običajni denar v srebru Brazilija, 1 milreis (peso) v zlatu a 100 reisov . . Ceylon, 1 rupija . . . . Dansko, 1 krona a 100 oer Egipet, 1 pijaster (a 40 par) Finsko, 1 marka k 100 K 4-93'/, 511 24-01 1-177, 4-12 4-82 24-01V4 2-1- —'95 V« 100 penmjev . . . Francosko, 1 frank a centimov..... Grško, 1 drahem a 100 leptov....... Holandsko, glej Nizozemsko. Italija, 1 lira a 100 cente-zimov ........ Japonsko, račun v deželi, 1 itzebou..... —•93 2-58'/, 235 1-30 -■25 -•95'/, —95'/4 -•95'/4 -•95-/4 1-76 1 1 0-95'/4 ali natančneje 0-95-23. -Papirnati rubelj ima menjajočo ažijo. račun z Evropo, 1 me-hikanski srebrn dolar . K 3'59 Kanada, postavno kakor na Angleškem, v prometu 1 halif. a 5 s..... Kitajsko, 1 tael ali lieng a 10 tsienov, a 10 fenov 10 cashov ...... Kuba in Portoriko, 1 pijaster a 100 centimov . . . Mehika, 1 peso a 8 realov a 4 kvartile .... Nemčija, 1 marka a 100 pf. Nizozemsko, 1 gl. a 100 cent. (ali 20 stiblingov) . . Norveško, 1 krona = 100 oer Nova Cranada, 1 peso a 10 dec. a 10 centov . . . Paraguay, 1 pijaster a 8 realov ....... Perzija, 1 doman =. . . 10 kranov, 1 kran = . 10 dinarjev, 1 dinar . Portugalsko (conto de reTs 1000 milreis), 1 milreis a 1000 rei'sov .... Rumunsko, 1 lej a lOObanijev Rusija,3 1 zlat rubelj a 100 kopejk...... 1 polimperijal (novejšega kova)....... Srbija, 1 dinar a 100 paraš Španija, 1 peseta a 100 cent. 1 duros a 20 realov a 100 centimov .... Švedsko, 1 krona a 100 oer Švica, 1 frank a 100 rapov Turčija, najnovejši denar: kos za 20 pijastrov. . 1 pijaster (gerš) a 40 par Vzhodna Indija, 1 komp.-rup. a 16 annas a 12 pijes . 1-17 '/s ali natančneje 1-17-56. — Deželne barve Anglija — rdeče-modro-belo. Avstro-Ogrsko — državna barva: črno-rumeno; avstr. ces. hišna barva: karminovo rdeče-belo; avstr.-ogrske vojne mornarice zastava: rdeče-belo-rdeče; avstr.-ogrske trgovske mornarice zastava: rdeče-belo-rdeče (spodnji kos je deljen v rdeče in zeleno). Badensko — rdeče-rumeno. Bavarsko — modro-belo. Belgija — črno-rumeno-rdeče. Bolgarija — belo-zeleno-rdeče. Črnagora — rdeče-belo. Dansko — rdeče-belo. Francija — modro-belo-rdeče. Grško — belo-modro. Hansa-mesta — belo-rdeče. Hesensko — belo-rdeče. Bosna in Hercegovina — rdeče-rumeno. Bukovina — modro-rdeče. Češko — belo-rdeče. Dalmacija — modro-rumeno. Galicija — modro-rdeče-rumeno, tudi rdeče-belo (poljsko) in modro-rumeno (rutensko). Gorica in Gradiška — belo-rdeče, rumeno-modro. Hrvaško in Slavonija — rdeče-belo-modro. Istra — rumeno-rdeče-modro. Koroško — rdeče-belo (srebro). evropskih držav. Italija — zeleno-belo-rdeče. Meklenburg — rdeče-modro- rumeno. Nemčija — črno-belo-rdeče. Nizozemsko — rdeče-belo-modro. Norveško — rdeče-belo-rdeče. Ogrsko — rdeče-belo-zeleno. Oldenburško— temnomodro-rdeče. Portugalsko — modro-belo. Prusija — črno-belo. Rumunija — modro-rumeno-rdeče. Rusija — belo-modro-rdeče. Saksonsko — zeleno-belo. Srbija — modro-rdeče-belo. Španija — rdeče-rumeno. Švedija — rumeno-modro. Švica — belo-rdeče. Turčija — rdeče-zeleno. Virtemberško — črno-rdeče. ogrskih dežel. Kranjsko — belo-modro-rdeče. Moravsko — rumeno-rdeče-modro. Ogrsko — rdeče-belo-zeleno. Reka — belo-modro in zeleno-rdeče. Solnograško — rdeče-belo in črno-rumeno. Spodnje-Avstrijsko— modro-zlato. Šlezija — črno-rumeno. Štajersko — belo-zeleno. Tirolsko in Predarelsko — belo- rdeče (Strelci: belo-zeleno). Trst — rdeče-belo-rdeče. Zgornje-Avstrijsko — belo-rdeče, tudi črno-rumeno. Barve avstrijsko- ca c oE "-1 E ca « dq o« > N — j — D e 00 —"S — O CT> CM lO 't tO tO in — ^^rorot^c&oitb-^^t^P^t^o-^cbcbcoinP NOtcNoiMooai-naiijiinMnroaiooai m co co rt — rt m — rta>rta> ooot-coo — co — rt cm co t- CN rt CO CN Cl m m cd cNipooaicMcpincpM-cpoo — aoaoppcNCNpcpp roocomib-^co-^t^^OTCNcčibincot^t^ib^rt t- m t oo — co m t— cm — rt co rt r-oiom — — co — točo — — co , o! .1 I — M a> _ ■C/l 'q i M' I O — m o — cocMrtcococ_^___ . o — oo to , t-niooinočNiooi' mcMoo | m ^t in co co o o cpcoco-^ o — co iri to to oo co cm 0 — oo — to T 01 — ■ t~-cMt-r-a>oococo — inomtocM — to — 1" CO CM m co o o — a> co co cd — CM — t- 00 rt rt — to m , co o | rt t^ — t~ — CM CM m c3i m oo 1 JD 3T g > O a. C o cn ai — co4t-ihcxiOTČniha5® o t- tO CM CO rt CM CM intoco CM CD CM CM 00 00CN rt in CM CO — —1 CO CM in cp o co < t- O Ol fc- < S — co co p in oo p in cn oo rt p d^dttirorigji^nddddoi.. - — nij^MOcoa-rooiinioo-rc-oogooo t^J CJJ l— i——• t - —--- rt O 00 in CO CTl CM in rt CN f- CM — COCMOmOOCO o" rt m" to" co" rt" cm" oo" cm" —" rt" t—" rt" cm" cm" m" m" o" cm" rt rt — CO CO rt m — — m co _co_— oi-^oiMnoMncM-rtOOrtCMOOOCOrt<31t-PpCMCN00CN_p—;COpCO * O) rt tp —' rt CO —' - ------— CM p— t—"t~" in cm in o oo o — o co CO rt CM CM 00 »cio^oorcma aitpoortP-CTiococo&aitptoto NOoomoinNO^ooaooMNmoiNnoNin^Nt« COrtinrtCOCOOrt — inco — t—COCDOiOOlCOpoOCOCDrt — oot~CMCT>coco _ _ —_________CM_ CO t~;N —s u C T3 S >a "O « «i; _: a. > > 3 -a ■c/3>c/3>c/5 H N ■ rt c ►t/3 — (U 3 >S u.»o 3 "Ss Sec.= > U o cn N c > n o E ™ o x " Č£>'¥ = ž S C Sodi ca o t/3 i- > O £ — K#1 0 v ►csjiC-r'-4 "č3 in o > > , 2 I .g vi »- .— N aau- R^og iris n — CO <*J l- cv^t- a .. S5S s ■ u)CO ■SSeŠ Ess ■ —s oo ro s-sii •■ »ni nj 4» > »oi > » a-= 10 4> E - CO C — ..rf-O 2 «._■ 3 |8 = Eojc (N N I 5* Dr. Gustav Ipavic. Kakor so Čehi rojeni muziki, Hrvati rojeni govorniki, tako so Slovenci rojeni pevci. Bogato je obdaril Vsemogočni narod slovenski s pevskim darom; naš narod poje vselej, povsod in o vsaki priliki, v petju izraža vsa svoja čuvstva: žalost, veselje in navdušenje, v pesmi izliva svoje misli, svoje srce in svojo dušo. Pesem mu je potrebna, brez nje ni zanj življenja. Ni čudo torej, da šteje slovenski narod poleg bogatega zaklada narodnih pesmi, razmeroma veliko število skladateljev pesmi, ki so glasbeno umetnost gojili že v času, ko je bilo še vse kulturno delovanje pri nas v povojih. Med te rane gojitelje slovenske glasbene umetnosti štejemo brata Ipavca, kojih mlajši, dr. Gustav Ipavic je lani slavil svojo sedemdesetletnico. Rodil se je Gustav Ipavic 15. dne avgusta J^31. 1. v Št. Jurju ob južni železnici, v prijaznem slovenskem trgu, kjer sta rojena tudi znana pevca Dragotin Ripšl in Valentin Orožen. Stari oče Franc Ipavic, po Slomškovem životopisu znani šentjurski zdravnik, je bil rojen v Gradacu na Kranjskem leta 1776. Njegova žena Katarina rojena Schvveighofer je bila Dunajčanka ter je izvrstno igrala na klavir. Kot jako muzikalična gospa je zgodaj vplivala na svoje sinove Alojzija, Benjamina in Gustava, med katerimi je bil Alojzij naj-nadarjenejši muzik, ki pa je žal že 1. 1849. umrl v Rabu na Ogrskem kot vojaški zdravnik. Muzika je imela torej v Ipavčevi hiši toplo in varno zavetje in gojili so jo z materjo tudi vsi trije sinovi. V ljudsko šolo je hodil Gustav Ipavic doma v Št. Jurju, ki pa je bila takrat popolnoma nemška. V Celju je dovršil prvih šest gimnazijskih razredov, sedmi in osmi razred pa v Gradcu. Posvetil se je potem medicinskim naukom, katere je dovršil na Dunaju leta 1858. ter postal doktor zdravilstva. Leta 1852. je bil v Gradcu pevovodja društvu „Sloveniji", kot medicinec pa je na Dunaju uglasbil prvo svojo slovensko pesem „Zvezda", ki se je prvikrat pela o otvoritvi Celjske čitalnice. Naselivši se v domačem kraju ni nikdar nehal gojiti glasbe. Podaril nam je cel venec melodijoznih pesmi, ki so se tako udomačile, da jih ču-jemo o vsaki priliki in da najdemo Ipavčevo ime skoro na sporedu vsakega koncerta. Najpriljubljenejše so: »Slovenec sem", „Mrak", „Planinska roža", „Oblaček", „Slovanska pesem", in „Kje so moje rožice", ki je poleg narodnega napeva tudi ponarodela. Pa tudi sedaj, ko mu je glava že osivela, ni nehal peti, in nadejati se je, da nam iz svoje zakladnice poda še tnarsikak glasbeni biser, saj ga šteje tudi novo glasbeno podjetje, „Novi akordi" med svoje sotrudnike. Kakor vse kaže, se smemo nadejati, da nam skladatelji Ipavci še dolgo ne umolknejo. Dvojna dedščina prehaja v Ipavčevi rodovini od roda do roda: medicina in muzika. Gustav Ipavic ima dva sina medicinca, kojih mlajši je, ako se ne motim, izboren vijolinist, starejši, Josip pa po svoji krasni in moderni skladbi „Možiček" že sedaj dobro znan skladatelj, ki bode brezdvomno še znatno obogatil slovensko glasbeno literaturo ter pomnožil skladateljsko slavo Ipavcev. Dr. Gustav Ipavic pa je mož, ki je svoje občekoristno delovanje razširil na razna polja, zlasti pa se je posvetil sadjarstvu. Marsikateri griček lepega dolnjega Štajerja, poln ' sadnega drevja, priča o uspešnem prizadevanju cesarjevič Rudolfovega sadjarskega društva, kateremu načeluje Ipavic že dolgo let. Umevno je, da uživa tak mož splošno spoštovanje in zaupanje, in rojaki so mu nad 30 let izročali častno mesto župana, cesar pa ga je dvakrat odlikoval za njegove zasluge: enkrat je dobil zlati zaslužni križec, drugikrat pa naslov cesarskega svetnika. V avgustu minulega leta so njegovi ožji rojaki slovesno praznovali njegovo sedemdesetletnico. Njegovim tedanjim čestilcem se pridružujemo tudi mi, želeč, da bi bilo dr. Gustavu Ipavcu usojeno še dokaj let v prid slovenski pesmi in glasbi. Quidam, Dr. Frančišek Lampe. I Ir. Frančišek Lampe je bil eden tistih duhovnikov, ki uži-r vajo najširše spoštovanje. Čislali so ga ne-le duhovniški krogi, temveč tudi slovenska posvetna inteligenca; saj je bil znan po svoji učenosti, po svoji mirni naravi in posebno po marljivosti. Bil je delaven kakor čebela ter je napisal obilo znanstvenih del in životopisov. S tem si je pridobil velikih zaslug za slovensko slovstvo, katero je pridno gojil in pospeševal. Dr. Frančišek Lampe se je rodil leta 1859. v Zadlogu v župniji Črni vrh pri Idriji. Ljudsko šolo je obiskoval v Črnem vrhu in v Idriji, kjer so učitelji izpoznali, kolika nadarjenost tiči v dečku, ki je bil sicer slabotnega zdravja. Enajst let star je prišel v Ljubljano in vstopil v gimnazij. Telesno je bil še vedno zelo slab, a vkljub temu se je pridno učil in bil že v prvi šoli odličnjak; a njegov duh se je začel posebno razvijati v zgornjem gimnaziju. V osmi šoli je imel v vseh predmetih odličen red; skozi ves zgornji gimnazij je bil vedno prvi med sošolci. Posebno ga je veselilo modro-slovje, in do smrti je ohranil zapiske iz modroslovnih predavanj prof. Nejedlega. Leta 1878. je bil vzprejet od škofa J. Zl. Pogačarja v ljubljansko semenišče. Tu se je začelo zanj novo življenje; posvetil se je edino le svojemu poklicu in stanovski izobrazbi. Že takrat se je navadil, da je vstajal ob štirih v jutro in potem delal brez odmora do poznega večera. Njegov napredek je bil zato v vseh predmetih odličen, dasi so mu oči vedno delale velike težave. Včasi so ga tako bolele, da ni mogel sam ničesar citati, ampak je naprosil tovariša, da mu je čital. Imel je tak spomin, da si je takoj vse zapomnil, in to je sam zase temeljito premislil in si vtisnil za vedno. Novo mašo je imel leta 1881. Potem so ga poslali predstojniki v Gradec, da tam na vseučilišču dokonča bogoslovne nauke in se izobrazi še v modroslovju. S koliko vnemo se je učil bogoslovja, se vidi že iz tega, da je bil 1. 1883. promoviran doktorjem bogoslovja. L. 1885. pa je dosegel še doktorat iz modroslovja. Ta čas je bila ravno prosta stolica za dogmatiko in fundamentalno bogoslovje v ljubljanskem semenišču. Prosil je za to mesto in ga je dobil takoj. Isto leto je prevzel tudi vodstvo deškega sirotišča „Marijanišče". Glavnih zaslug za naš narod pa si je pridobil na slovstvenem polju. Še mlad se je začel jako resno baviti s pisateljevanjem, ki mu je postalo drugi poklic. Kot bogoslovec je priobčeval že po listih in v „Glasih katoliške družbe" nravstveno-praktične članke. Kot modroslovec nam je hotel podati celoten sestav vsega modroslovja. Postal je marljiv sotrudnik »Slovenske Matice"; zanjo je napisal dve knjigi. „Uvod v modroslovje" je bila prva knjiga, ki naj bi uvedla Slovence v umevanje te težke vede. „Dušeslovje" je bila druga knjiga, v kateri je položil temelj, na katerem je hotel sezidati ves sestav. Jako pridno je pisal za „Družbo sv. Mohorja", za katero je napisal več manjših spisov pod imenom „Svetilko". Napisal pa je tudi dve knjigi .Jeruzalemski romar", v katerih je očrtal svoje spomine iz potovanja po sveti deželi. Za to družbo je napisal tudi šest zvezkov „Zgodb svetega pisma"; prestava iz latinskega izvirnika je prav lepa in tudi opombe so popolnoma ustrezale svojemu namenu. Leta 1888. je ustanovil leposloven list „Dom in Svet", kateremu je bil do smrti urednik. Ni je bilo skoraj številke, v kateri bi se ne nahajal kak večji ali manjši njegov spis. Veliko truda si je prizadeval, da bi „Dom in Svet", ta njegov ljubljenec, ki je izhajal izprva v skromni obliki, lepo uspeval. Pisal je tudi sam, kakor smo že omenili, zelo veliko za list; pisal je zlasti životopise, v dveh letnikih je tudi priobčil daljši potopis „Na Jutrovem". Za list je napisal „Cvetje s polja modroslovskega", katero delo je izdal tudi v posebni knjižici. Zadnje leto pred smrtjo je pisal estetiko z napisom „0 lepoti", a sredi dela ga je prehitela smrt. S tem smo omenili glavne njegove zasluge za slovensko slovstvo. S časom je tako štedil, da si niti najpotrebnejšega počitka ni privoščil; na izprehod ni hodil. Dvakrat pa je šel na daljše potovanje. Leta 1888. je romal na grob sv. Petra v Rim in pri tej priliki proučil poglavitne umetnostne zbirke v Italiji. Leta 1891. pa je potoval v Egipet in v sveto deželo, da si na lastne oči ogleda svetopisemske kraje. Leta 1900. je bil imenovan stolnim kanonikom ljubljanskim, a še isto leto dne 24. kimovca je zatisnil trudne oči. Dr. Frančišek Lampe je bil res izvanreden človek. Njegove zasluge za naše slovstvo so mnogostranske; napisal je obilo del, a storil bi bil gotovo še mnogo več, da ga ni prehitela smrt sredi delovanja. Ivan J\Iaber£oj. I rst je oko, na katero gledamo Slovenci v svet; Trst je * okno, ki prinaša svetlobo svetovnega obzorja in velikih idej v slovensko domovino; Trst — to so vrata do bogastva in moči Slovencev. Trst je na slovenskih tleh, ter prebivalstvo po svoji krvi v ogromni večini slovensko. Vsi vemo to, a prvi med Slovenci je to resnico nosil v srcu in zanjo posvetil vse svoje življenje tržaški slovenski okoličan — Ivan Nabergoj. Ivan Nabergoj je bil kremenit značaj, mož železne volje in neustrašen. Proti njemu je stopilo v boj združeno vse, kar se je združiti dalo: cesarska vlada, mestna oblast, vsa laška stranka, kapital, moč, sploh vse, kar premorejo nasprotniki Slovencev. A Ivan Nabergoj se ni prestrašil, se ni umaknil do zadnjega trenutka, dokler ga ni strla težka bolezen. Bil je tržaškim Slovencem zvezda-vodnica ter jim dajal vedno novega poguma in nove moči. Ivan Nabergoj se je rodil dne 28. maja 1835. I. od ne-premožnih, slovenskih staršev v prijazni tržaški okolici na kršnem Proseku. Zaradi uboštva ni mogel iti v višje šole, ampak z ljudsko šolo na Proseku je moral dokončati svoj šolski pouk. Po očetovi smrti je prevzel domače, revno gospodarstvo, a znal ga je z napornim delom kmalu pomnožiti in razširiti. Ko je Slovenstvo v Trstu in po okolici še spalo, vzdignil je Ivan Nabergoj ponosno slovensko zastavo. V svojih ožjih rojakih je vzbujal zavest o nevarnosti, ki preti slovenskemu življu v Trstu od laške strani, bodril je, navduševal ljudstvo k narodni zvestobi in k probuji za slovenski napredek. Reči se mora, da je uprav to Nabergojevo izpoznanje o politični nevarnosti začelo našo politično borbo ob Adriji, in da si je prav zaraditega nakopal Nabergoj |neugasno sovraštvo irridente, kateri je ta velikan duha prekrižal toliko njenih zlobnih načrtov. Kolike so zasluge Nabergo-jeve za probujo narodne zavesti med tržaškimi Slovenci, to se pač ne da opisati, a najboljši dokaz o njegovi ljubezni za narod in njegovo delovanje za narodni blagor je pač neomejeno zaupanje, katero so mu naklonili njegovi ožji rojaki s tem, da so ga izvolili že leta 1865. v tržaški mestni za-stop, a leta 1873. v državni zbor. Kot mestni svetovalec je neustrašeno zastopal pravice tržaških Slovencev celih 25 let, a kot državni poslanec celih 20 let. To je doba, s kakršno se more ponašati malokateri ljudski zastopnik. Ivan Nabergoj je zrl na to dobo svojega delovanja lahko s ponosom, zakaj v vsem ni bilo niti enega madeža narodne netaktnosti. Za njegovo občekoristno delo pa, katero ni ostalo skrito niti v najodločilnejših krogih, ga je odlikoval cesar z viteškim križcem Fran Josipovega reda. A vitez Nabergoj ni deloval le v javnih zastopih, marveč tudi zasebno, kjerkoli se je nudila prilika. Kje je bil shod tržaških Slovencev, na katerem bi se ne bila prikazala njegova častitljiva oseba, kjer bi ne bil spregovoril on jedrnate, mnogo tehtajoče besede? Poleg političnih so mu bile na srcu tudi gospodarske zadeve tržaških Slovencev, ker dobro je vedel, da bi se tržaški Slovenci le tedaj postavili politično na močno stališče, ako bi močno stali gospodarski. Koliko dobrih nasvetov in načrtov je zapustil Nabergoj kot dolgoletni predsednik političnega društva „Edinost" in drugod, o tem bode še govorila zgodovina tržaških Slovencev obsežne knjige. Italijanski krivičniki so mrko gledali Ivana Nabergoja v državnem zboru. Skušali so vse, da bi ga vrgli, ali proti železni odločnosti tržaških in okoličanskih Slovencev niso mogli ničesar doseči. Leta 1897. jim je prišel na pomoč cesarski namestnik v Trstu; vsled velikih nepravilnosti pri volitvah so izgubili Slovenci v Trstu svojega edinega državnega poslanca. Laška irridenta je vriskala veselja, in cesarski namestnik v Trstu je rekel, da je to najlepši dan njegovega življenja. Po izgubi državnozborskega mandata je bilo čim-dalje manj slišati o njegovem delovanju, dasi je še nadalje tiho nadaljeval svojo sveto narodno misijo. Prisiljen po mučni bolezni se je umaknil popolnoma iz političnega življenja. Umrl je dne 10. kim. 1902. 1. Pogreb je bil primeren veljavi takega moža; udeležili so se ga Slovani iz vseh krajev, kakor tudi deputacije narodnih društev ter mu poklonile krasne vence s trobojnimi trakovi. Slava spominu Ivana Nabergoja! Lovro 5erajnik. I )ne 28. rožnika 1902. 1. je umrl v Tinjah na Koroškem mil. r gospod Lovro Serajnik, infulirani prost, starosta koroških Slovencev, vitez reda železne krone III. vrste, itd. Dosegel je visoko starost 94 let, in njegova postava je bila imponujoča, ki je vsakega silila v iskreno spoštovanje. Koliko razočaranj je moral doživeti v tej dolgi dobi, koliko truda je moral prestati na trnjevi poti svojega življenja! Lovro Serajnik se je porodil leta 1808. pri Sv. Petru v župniji sv. Jakoba v Rožu kot sin spoštovanega slovenskega posestnika. V njegovi mladosti so še gospodarili v naših deželah Francozje, in pokojnik je rad pripovedoval svoje mladostne dogodke, ki so se mu pripetili tedaj kot otroku. Ker je bil kot deček zelo bistre glave ter je pokazal svojo marljivost in nadarjenost že v začetni domači šoli, so ga poslali v Celovec na gimnazij. Ko je dokončal svoje študije v Celovcu, je šel 1. 1830. v Gradec, kjer se je na cesarskem vseučilišču učil humanistike in bogoslovja, potem pa je vstopil v duhovno semenišče v Celovcu. Špiritual je bil takrat poznejši škof Ant. Mart. Slomšek, ki je po svojem vzornem življenju jako blažilno vplival na svoje učence. Leta 1835. je bil posvečen v mašnika, dne 20. kimovca je nastopil svojo službo kot kaplan v Sirnici. Pozneje je še deloval v Svečah, St. Lenartu pri Sedmih studencih, Blato-gradu in Glinjah (1840—1847). V tem času je napravil župnijski izpit, ter oskrboval župnijo Borovlje, potem je pastiroval kot župnik pri Devici Mariji na Zilji do dne 6 29. vel. srpana 1869. Isto leto je šel za dekana v Pliberk, kjer je ostal do leta 1877. Tedaj je bila izpraznjena proštija v Tinjah; Serajnik je prosil za to službo, ter mu je bila tudi podeljena. To mesto je nastopil kot 701eten starček, a vendar je bil Serajnik tu prošt celili 25 let, dokler ga ni letos, dne 28. rožnika pokosila smrt. Prošt Lovro Serajnik se je pokazal povsod zvestega duhovnika, vnetega učitelja mladine in velikega prijatelja slovenskega ljudstva. S ponosom se je vsekdar imenoval ter odločno kazal Slovenca. Iz vsega srca je bil vdan svojemu materinemu jeziku, slavil je lepoto slovenščine; kazal je tudi v dejanjih svojo ljubezen do slovenskega rodu s tem, da je podpiral narodna podjetja. Bil je v istini iskren Slovenec, ter je v polni meri zaslužil naziv „staroste koroških Slovencev". Gojil je tudi pravo slovansko gostoljubnost; v družbi prijateljev se je razgovarjal o narodnih stremljenjih in napredku, ter se je prav do smrti živo zanimal za narodni razvoj. Njegovo neumorno delovanje je priznal tudi cesar, ko mu je podelil vitežki križec železne krone III. vrste. Naj bi njegov spomin še dolgo živel v srcih koroških Slovencev, ki naj bi zvesto hodili pot njegovega rodoljubja, da bode tužni Korotan štel obilo vrlih slovenskih mož, in da zasine koroškim Slovencem lepša bodočnost, ter se ne potopi naš ondotni rod v valovih nemškega morja. /\sta. , prekrasna Asta, roža ti v zlatem gradu svojega očeta! Zenica si mu v očesu ti, ti si mu srca blagost in sreča, ti si mu ponoči sladki sen, ti si mu podnevi vsaka misel. Tudi meni, tudi meni, Asta! Kdo pa tudi bi ne ljubil te? Zvezde gledal sem ponoči zlate, toda lepše tvoje so oči! Videl sem iz mramorja podobe, toda bolj so bele tvoje prsi; videl svilo sem, raztkano v niti, ali lepši tvoji so lasje; videl sem svetnice na oltarju, toda lice je najlepše tvoje; videl jelke sem na gori vitke, stas ponosni tvoj krasnejši je! Pa ne boš umrla, krasna Asta? Kaj ne boš zvenela, rožica, tam v svobodi svoji, v tej svobodi? Širne te dvorane čuvajo, bajnolepe, čarobnobogate . . . Težke se preproge spuščajo po visokih oknih, da se dan » le kot tat prikrasti more k tebi. In ta vzduh — kako je poln, prepoln vonjev težkih, vonjev omamljivih! In ob tebi služkinj je nebroj, ki te stražijo kot biser drag, češejo in spletajo lase in telo prekrasno tvoje belo perejo z dišečo, čisto vodo tam v dvorani, kjer iz mramorja vre studenčnica v ta polumrak, in oblačijo te v dragocena oblačila iz prečiste svile. Vsak ti pazijo korak, vsak dih tvojih prsi zvesto je preštet, kot da so v ljubezni neizmerni ugrabili svobodno ti voljo . . . Moje so oči grešile že, ko sem stal pri vratih tam na straži in te gledal, za zaveso skrit. . . Moje misli so grešile že, ko mi je podoba tvoja, Asta, v sanje tolikrat prikradla se . . . Hrepenele moje so roke, da ovijejo se ti ob pasu; vsa je sila mojega srca v blazno prekipela mi ljubezen, da bi enkrat, Asta, samo enkrat ustnice drgetajoče svoje na rubin pritisnil tvojih usten, tja na rože tvojih mladih lic, tja na sneg pritisnil tvojih rok, tja na nežnost tvoje bi nožice, ali vsaj na rob obleke tvoje . .. O, prekrasna Asta, kakor bi pomlad izprehajala se sama, kadar vodijo te po vrteh, ograjenih z zidom neprestopnim! Četa tvojih vernih spremljevalk solnčnim žarkom k tebi, solnce moje, brani pot s pahljačami, da ne bi počrneli ti beline lica ... In pa veje same, zdi se mi, po vrteh razpete križema, zgrinjajo se in ustvarjajo streho ti zeleno, koder hodiš. In cvetovi se priklanjajo tebi, koder greš, cvetov kraljica, in pojo pozdrave tebi ptički, poletavajo po kletki tej, kjer prebivaš ti, jetnica moja, zlata, rajska moja ptičica! Le ponoči, ah, ponoči le pade zastor, in odpreš si okno, da ti glavo, lepo glavico hlad večerni boža in poljublja . . . O, ko bil bi jaz večerni hlad, ki prihaja k tebi v mraku v vas; ko bi voda bil, ki v nji se koplješ, da bi te objel; ko bil bi vsaj pesek tam po stezah belih vrtnih, da bi čutil tvojo sladko pezo! In nekoč si me pogledala — morda nehote in nevede — ali meni tvoje so oči vsako misel umorile zdravo . . . In ko noč je prišla, in si ti spet pri oknu tam slonela sama, tja sem jaz priplazil se skrivaj, in vse moje, in vse^moje želje k tebi so zletele, krasna Asta! Kaj sem ti govoril vse, ne vem, ali kar govoril sem, ni bila laž, laž ni bila, bila je ljubezen! In zaprli so me sem v to noč! Ali naj umrera, umrem naj, Asta, saj zaradi tebe rad umrem . . . Pa ne boš umrla tudi ti, kaj ne boš zvenela, rožica, tam v svobodi svoji, v tej svobodi? E. Gangl. JNfoVi deželni dvorec v Ljubljani Spisal P. pl. Radics. ( |rožni potres na Veliko noč 1. 1895. je, kakor znano, v ^ prvi vrsti močno poškodoval tudi najznamenitejši deželni poslopji kranjski v glavnem mestu Ljubljani, namreč „dvorec" in deželno hišo; ti dve poslopji sta, kakor uči zgodovina, tudi o velikem potresu 1. 1511. močno trpeli. Popravila pri deželni hiši po zadnjem potresu 1. 1895. so se mogla omejiti v toliko, da je bilo treba porušiti le oni del poslopja, ki sega v Gosposko ulico, novejši po potresu 1. 1511. postavljeni prednji, proti Turjaškemu trgu ležeči del poslopja pa so priredili za deželne urade, ki so se preselili sem iz dvorca. Glede te stavbe, popolnoma poškodovanega dvorca so morali skleniti, da se poruši do tal in sezida na njegovem mestu novo, časti dežele in njenega zastopstva primerno monumentalno stavbo. Ker je ta nova stavba letos 1902 gotova in slovesno blagoslovljena, je gotovo na mestu, da seznanimo naše či-tatelje natančneje ž njo. Predno pa s tem pričnemo, bodi dovoljeno, da se na kratko ozremo na zgodovino nekdaj tu stoječe hiše, starega dvorca, ki je stoletja služil kot sedež zastopnikom deželnih knezov, najprej le v kameralitičnih agendah, pozneje pa z ozirom na splošno deželno upravo. Večkrat je o priliki potovanja Najvišjega dvora služil vladarju v stanovanje; zadnjikrat se je to zgodilo o priliki proslave združenja vojvodine Kranjske z Avstrijsko monarhijo 1. 1883., ko je naš presvetli cesar Fran Jožef I. posetil Ljubljano. Prvi mogotci današnjega deželnega glavnega mesta Ljubljane in njihovi nasledniki, med temi v prvi vrsti koroški in pozneje avstrijski vojvode so bivali več ali manje na ljubljanskem gradu; koncem 14. stoletja* pa so sezidali za takozvane „vicedome", kakor so v srednjem veku in še dolgo časa pozneje imenovali zastopnike deželnih knezov v kameralnih zadevah, spodaj v mestu na levem bregu Ljubljanice, ravno nasproti gradu kot nekakšno prednjo zgradbo, mogočno poslopje, pred katerim so 1. 1416. ob vhodu v Gosposke ulice napravili velika vrata in v smeri današnje „Narodne kavarne" do brega Ljubljanice segajoče trdnjavsko ozidje ter ob strani na samem stoječ stolp.** Od zunaj so napravljala „vicedomska ali mestna vrata", predno so jih porušili, kar se je zgodilo 1. 1790., jako prijeten vtis, ker so bila okrašena s stebri, na vrhu pa z mogočnim belim, mramornim doprsnim kipom cesarja Karola VI., stoječem v črni vdolbini ;*** ta kip se nahaja dandanes v magistratnem poslopju. Med oblastvi, ki so jih imenovali deželni knezi kranjski v srednjem veku in še nekaj časa pozneje, so stali v ospredju: Deželni glavarji, vladarjevi namestniki in deželni v i c e d o m i. Deželni glavar je bil vrhovni namestnik deželnega kneza v deželi, zlasti pa kot predsednik v dvornih pravdah, kjer je razsojal v imenu deželnega kneza, kot prejemnik in zastopnik deželno-knežjih ukazov in kot načelnik v vojaških zadevah, ker je mesto deželnega kneza klical vazale na bojno polje, pozneje sestavljal deželno vojsko in jo večjidel tudi sam vodil na bojišče, kakor to v obilni meri svedočijo slavna dela deželnih glavarjev iz rodbin Turjačanov, Kacijanarjev, Lambergarjev, * Leta 1361. je stoloval vicedom še v neki hiši blizu cerkve sv. Nikolaja, tedaj še majhne ribiške cerkvice. ** Vrhovec: Die vvohllobliche landesfiirstliche Hauptstadt Laibach 1886. p. 136. *** Hoff: Gemalde von Krain I. p. 94. Ravbarjev i. t. d. v stoletja trajajočih turških bojih*. Stanovali so deželni glavarji do začetka 18. stoletja na ljubljanskem gradu, izjemoma včasih tudi v svoji palači v Gosposki ulici, vendar je bil njih postavni uradni sedež gori na gradu; deželni uradi in prostori, kamor se je shajal deželni zbor, so se nahajali v deželni hiši. Deželnega glavarja je nadomeščal v njegovi odsotnosti, ali ako je bil zadržan po visoki starosti, bolezni ali po njegovi smrti, dokler ni bil izvoljen novi deželni glavar, v njegovih poslih vladarjev namestnik; deželnemu vice-domu je bila izročena izključno uprava vojvodskih domen, uprava deželnoknežjih mitnic, naklade in drugo v fiskaličnih stvareh; tekom časa je prešla na vicedoma tudi uprava državnih, policijskih in cestnih stvari. Službo vicedoma so opravljali zdaj duhovniki, zdaj meščani, pa tudi plemenitaši, ali vedno samo tiste osebe, ki so uživale posebno zaupanje dvora. Prezgodaj umrli kranjski zgodovinar, profesor Kozina, je na zaslužen način kritično določil iz starih listin, kako so se vrstili deželni vicedomi kranjski od 1. 1255. do 1497.; za to razdobje je naštel 29 vicedomov.** Klun je označil do 1.1747. vseh skupaj 48 vicedomov.*** L. 1747. je namreč cesarica Marija Terezija o priliki preosnove političnih oblastev odpravila mesto deželnih vicedomov in imenovala poslednjega deželnega vicedoma kranjskega grofa Henrika pl. Orzon podpredsednikom deželnega poglavarstva za Kranjsko.**** Med kranjskimi vicedomi se nahajajo naslednja, v zgodovini znana imena: Turjačani, Eck, Praunvvart, Hoffern, Rabatta, Cobenzl, Porcia, Strassoldo, Attems, Blagay, La-sthieri, Thurn-Valsassina in dr. * Valvazor: Ehre des Herzogthums Krain. III. (XI). Von den Landeshauptleuten. ** Jahresbericht der k. k. Oberrealschule in Laibach 1869 p. 1—23. *** Arhiv fiir die Landesgeschichte des Herzogthums Krain, I. p. 97. **** Klun ravnotam. V 16. in 17. stoletju so se dogajali večkrat, kakor dokazuje Peritzhofen v svojih izpiskih iz protokolov kranjske dežele, ne majhni konflikti med avtonomno gosposko deželo in deželnim vicedomom, da, nekoč je prišlo do osebnih inzultov med vicedomom in deželnim maršalom v deželnem zboru* Imenovani pridni nabiratelj konstatira tudi važno dejstvo, da si je dežela vedela ohraniti pravico, da je smela za lastne deželne potrebščine uporabljati celo vicedomske davke, kar se da razjasniti iz vednih stisk od strani Turkov in ker je bila obramba zoper nje na korist cele države. Ker je z letom 1747. prenehala vicedomska oblast in so se njene agende spojile s c. kr. poglavarstvom kranjskim, oziroma ilirskim, je tudi svrha dvorca kot sedež vicedomov prenehala in vanj se je preselilo finančno upravništvo; ko se je pa to v letu 1783. preselilo v Gradec, nastanilo se je v njej finančno nadzorstvo. Po cesarskem ukazu od dne 26. maja 1791. leta je bil dvorec določen za sedež deželnega glavarja. Z mestom c. kr. deželnega šefa: Predsednik c. kr. repre-zentacije, guverner, cesarski namestnik, kakor so se različno glasili naslovi, je bilo od 1. 1747. do podelitve ustave v 1. 1860. združeno tudi dostojanstvo deželnega glavarja kranjskega, in v zlatih črkah se svetijo ne samo v zgodovini avstrijske državne uprave, temveč tudi v ožji zgodovini kranjski slavna imena njihovih visokosti, Krištofa barona pl. Lattermann, Julija grofa pl. Strassoldo, Karola grofa Inzaghi, Josipa grofa pl. Swerts-Spork, Josipa Camillo barona pl. Schmidburg, Josipa barona pl. Weingarten, prav kakor presvetli imeni v najtežjih časih na tem visokem mestu službo-jočih ekscelenc: Leopolda grofa Welsersheimb (1847—1849), očeta sedanjega domobranskega ministra fzm. Zeno grofa Welsersheimb in Gustava grofa Chorinsky, ki je bil dne 8. decembra 1849. 1. imenovan cesarskim namestnikom. * Costa: Reiseerinnerungen aus Krain, p. 21. Ker je pri zopetni podelitvi deželne avtonomije dobil cesarski deželni šef in deželni glavar odkazan vsak zase poseben delokrog in ker so bili zlasti za deželno upravo ustanovljeni posebni uradi, katerih delokrog je bil vedno obsežnejši, zato je nastala potreba ločitve obeh uradov v posebne prostore in od tedaj nahajamo stanovanji in pisarni deželnega šefa in deželnega glavarja z njihovimi uradi — po potrebi menjaje sedež — zdaj v dvorcu zdaj v deželni hiši. V tem času od 1. 1860. pa do danes so službovali, oziroma službujejo na teh dveh visokih mestih sledeči dostojanstveniki in sicer kot deželni šefi: Karol grof Hohenwart, namestniški svetnik in ob enem tudi deželni glavar pod cesarskim namestnikom baronom Burgerjem v Trstu, pl. Ulepitsch-Krainfels, deželni šef, vitez pl. Roth-Rothenhorst, začasni vodja, ekscelenca baron Schloissnigg, cesarski namestnik, baron Bach, cesarski namestnik, ekscelenca baron Conrad, deželni predsednik, baron Wurzbach-Tannenberg, deželni predsednik, grof Aleksander Auersperg, deželni predsednik, ekscelenca baron Widmann, deželni predsednik, vitez Kallina-Urbanov, deželni predsednik, baron Winkler, deželni predsednik, ekscelenca Viktor baron Hein. Kot deželni glavarji: Anton baron Codelli-Fahnenfeld, baron Wurzbach-Tatinenberg, dr. Razlag, Aleksander grof Auersperg, dvorni svetnik dr. vitez pl. Kaltenegger, Gustav grof Thurn-Valsassina, dr. Josip Poklukar, Oton pl. Detela. Kakor bode vedno spominjalo imena c. kr. deželnega predsednika Viktorja barona Heina, ki si je za blagostanje kranjske dežele v najnovejšem času, posebno pa za Ljubljano po nesrečnem potresu pridobil neprecenljivih zaslug, novo poslopje c. kr. deželne vlade (na Bleiweisovi cesti), monumentalna zgradba izvanredne zunanje in notranje krasote, tako bode tudi zgradba novega monumentalnega deželnega dvorca spominjala imena g. Otona pl. Detele, ki si je tudi pridobil mnogo zaslug za avtonomno deželno upravo. Omenjeni novi deželni dvorec stoji na mestu starega dvorca, nekdanjega vicedomskega poslopja. Njegove posameznosti hočemo v naslednjem opisati malo natančneje. Na mestu porušenega deželnega dvorca na Kongresnem trgu s svojimi stranskimi deli v Gosposki in Vegovi ulici se je sezidal „novi dvorec". Razpis stavbnih del se je vršil na podlagi načrta g. deželnega inženirja Vladimira Hraskega, toda tega je arhitekt g. Josip Hudetz na Dunaju, s katerim je stopil kranjski deželni odbor glede tega v dogovor, pre-drugačil in ga temeljito izpremenil, zlasti kar se tiče fasade in notranje dekoracije. Zazidani prostor obsega 2086 m2 in je jako lep ter nad vse pripraven za namene novega deželnega poslopja; nova stavba stoji popolnoma sama zase in obdaja prostorno dvorišče. V njej se nahajajo prostori za deželnozborska zasedanja, za deželne urade, stanovanje deželnega glavarja in potrebni prostori za zastopništva. Glavno čelo z majhno dovozno rampo, katere rondeau je opremljen z vrtnim parterjem, vsled katerega so neugodna tla zednačena, je obrneno proti Kongresnemu trgu in bo ograjeno z želežno mrežo ter s kamenitimi stebri. Vhod k prostorom deželnega zbora je v Vegovi ulici, vhod na dvorišče pa v Gosposki ulici, četrto, proti podaljšani Židovski stezi obrnjeno čelo zavzemajo prostori deželnega zbora. Vsled razlike tal sestoji poslopje v Gosposki ulici iz nizkega parterja in treh nadstropij, na treh drugih straneh pa iz suterena in dveh nadstropij, tako da naredi v oni ulici vtis tronadstropnega, v drugih pa samo dvonadstropnega poslopja. Arhitektura je izdelana v mirni, s sestavo in primernimi oblikami delujoči italijanski renesansi, pri čemur se je posebno oziralo na celotni vtis. Stavba obstoji iz enega in pol trakta, to je iz 6 m globokega sobnega trakta, obrnenega na ulico, in iz 2"4 m širokega koridornega trakta, obrnjenega na dvorišče. Hodnik pelje okrog in okrog in meji na postranske prostore deželne zbornice. Pisarniške sobe vodijo neposredno na koridor. Stopnice so sledeče razpostavljene: 1. glavne stopnice iz Kongresnega trga, vodeče k uradom in zastopniškim prostorom; 2. stopnice, vodeče iz Vegove ulice k deželni zbornici; 3. privatne stopnice, vodeče k stanovanju deželnega glavarja; 4. stopnice na galerijo deželne zbornice. Iz Kongresnega trga črez dovozno rampo v vestibul vstopivši nahajamo na levo vratarjevo ložo, h kateri dospe vratar direktno iz svojega stanovanja, ležečega v nizkem parterju, na desno pa je vzidana spominska plošča. Hodnik v pritličju vodi k pisarnam knjigovodstva, nadalje k opravilnemu zapisniku, k registraturi, ki se nahaja pod deželno zbornico, in k stenografski pisarni; hodnik na desno pa vodi k likvidaturi in blagajni ter meji v vestibulu proti Vegovi ulici. V prvem nadstropju takoj pri vhodu od glavnih stopnic se nahaja pisarna deželnega glavarja, ki je obrnjena proti Kongresnemu trgu; ob njo meje na desno proti Vegovi ulici pisarne deželnih odbornikov. V Vegovi ulici se nahaja klubov prostor, na levo proti Gosposki ulici pa tajništvo in ekspedit. Čebelica. veternjak sem, karajo brbljava me gospoda; vaščani si mežikajo: „hinavec . . . tiha voda". A jaz — no, jaz molčim na vse, živim naprej po starem; ne vkloni mi vratu nikdar jezikov ljudskih jarem. Jaz prosta sem čebelica, vesela, lahkoživa: Domača vas, ta ul je moj in mesto moja njiva. Ah, v mestu tam iz cveta v cvet na zlatih plovem krilih, pri medu mnoga mine noč v sodrugov rojih milih. Vedrijo nas trobentice in damski njih orkestri; za smeh skrbe metulji nam, vrtov rueji pestri. In orhideje — rad imam njihove vitke talje, njih sladki vonj, pikantni ten in . . . no, in tako — dalje . . . A niso le užitka vir ti bujni mi cvetovi, lepote večne iščem v njih, idej v obleki novi. In, ko potem odbijejo vesele, proste ure, na brzih krilih kakor piš zletim nazaj čez Ture. Seboj prahu cvetličjega prinesem glavo polno, v zatišnem panju dela se tako lahko in voljno. In množijo se celice, ej, strofe v jambski meri, napolnjene z — ne vem, če tu zanesete primeri . . . Borut. J\(jeq pono^. Ivan Škrjanec. Ves teden je močno deževalo. Pogubonosno so se usipale s temnosivih oblakov kaplje na pokošeno otavo. Travniki so se poplavljali z mlakužami. Jesen je legala na polja; mračni in otožni dnovi so prihajali v dežel; solnce pa se je poslavljajo od nas. Ves teden ni videl adjunkt Anton gospice Zlate. Kako mu je bilo mučno. Vidno so mu upadala lica, vidno se mu je vedno bolj pripognila drobna glava na pripravnem telescu. Ali, pravzaprav — čemu bi jo hotel videti. Niti njegova zaročenka, niti ljubica, niti izvoljenka ni njegova. Izvoljenka mu je Milica, črnolaso, ponosno dekle, ki ga zametava. Zakaj ga vendar vleče dan za dnem v kostanjevi drevored za mestom, kamor prihaja večer za večerom o lepem vremenu Zlata z materjo in sestro. Lepa ni, bogata ni . . . Ah, morebiti ga razume? Morebiti tudi nosi v svojem srcu zaprto zavrženo ljubezen. Predobro ve Zlata, kako se je trudil za Miličino ljubezen. Ah, če bi le mogel tolmačiti Miličine besede in kretnje tako sebi v korist, kakor more Zlatine. Če bi mogel reči: vsi ti jezni pogledi, vsi ti prezirljivi obrazi, vsi prezirni odgovori niso ničesar drugega, nego samo očitanja, da je preslab, da je preboječ, da bi si dvignil neskončna bogastva, katera skriva Milica globoko v svoji nedolžni duši. Ta drobna šetalka prijaznih besedi in prikupljivega vedenja predobro ve — o tej njegovi srčni tragediji. Njeni odkriti pogledi pravijo mu: tvoja duša je kakor poljana pred mano, katero gledam razstrto med dvema gorama, posuto z meglicami žalosti. A o svoji sreči in nesreči ne govorita nikdar. O vsem drugem si pravita, samo tega se nikdar ne dotakneta. Ne spozabi se on nikdar, da bi se ji laskal, ne spozabi se ona nikdar, da bi ga hotela zapeljati k laskanju. Pogovarjajo se o vsakdanjih rečeh, šetajo po drevoredu in bližnjem gozdu, ona dva naprej, za njima njena mati in sestra. Pa vendar so jima dolgi večeri, kadar se ne vidita. Celo v družbah, pijanih zabave in veselja, se ne pozabljata, ne pozabljata se pri čitanju, ne pri samotnih mislih. Toda — saj se vendar ne ljubita. Prepričana sta oba, ako bi le z eno samo besedico namignila Milica, pozabil bi jo isti večer. Pa ker ni hotela Milica ničesar vedeti o njegovi ljubezni, sklenil je trdno Anton nekega zaspanega in lenega večera, da pove Zlati svojo srčno dogodbo. Radoveden je bil, kaj poreče ona. Prijalo bi mu, če bi Zlata grajala Milico. Prijalo bi mu, če bi mu hotela dati razumeti, da čuti žnjim njegovo nesrečo. Preračunal si je ves načrt. Izmislil si je pravljico o roži in metulju. O roži, ki zapira svojo dišečo cvetno čašico pisanemu metuljčku, ki toži svojo srčno bol zlatemu solncu in srebrnim zvezdam. Ali izprevidel je, kako neumestno in neumno bi blebetal. Hotel ji je na drug način povedati svojo zadevo. Začel bi pripovedovati z izmišljenimi imeni in kraji. Še predno sta prišla na šetnji vkup, upal mu je pogum. Silno žalosten je bil ta večer in otožen, tako, da se mu je zapletal jezik in zamotavala govorica. Večkrat ga je vprašala Zlata: „Gospod Anton, kaj Vam je danes?" „Nič, gospica! Prav nič", jo je zagotavljal. „Prav nič!" je dejala premišljeno. Že se je hotela prikriti in poredno nasmejati. Premislila se je, ker ga ni hotela žaliti! 7 Da, da! Žaliti ga ni hotela! Smili se ji! Zdaj tudi ona ve, da se ji samo smili. Tako je čuden. Čisto drugačen kakor drugi! Nič zlobnega, nič pikrega, nič zaničljivega nima! Pravzaprav ji je nerazumljivo, zakaj ga Milica noče. Blag, odkrit značaj .. . ljubeznjiv, prijeten, zabaven . . . ona bi bila gospodarica! Ah, nekaj pač manjka ... nekaj čistega, sosebno možkega, kar si poželi vsaka deklica ... Ali ti, ki imajo v resnici mnogo možkega duha in moči v sebi ... kje si iščejo družic? Vile milijonarke . .. Ah, pa kaj ona ve! Kaj ve, je li to usmiljenje — je li to ljubezen. Včasih si v resnici zaželi, da jo poprosi za roko. Prav po predpisanem načinu, v črni obleki . . . Skrivne, romantične ljubezni žnjim niti ne bi hotela. Kako bi bila v zadregi, če bi bila sama žnjim... sama na prepovedanih potih, v skrivnih kotih pod molčečimi smrekami v nočeh polnih mesečine in zaljubljenosti. Ah, tega ne! Samo če bi bila žena, pred žrtvenikom njemu izročena v varstvo in vodstvo. Pa kaj sanja, si je na to dejala, če je zablodila v take misli. To bi niti dobro ne bilo! Nikdar ne bi pozabil Milice! Nikdar se zaljubil vanjo! Morda! Če bi imel deco žnjo. Potem bi tičala večer za večerom v tihi sobici, potem bi tudi ne bila sama žnjim, kakor ni sedaj! Kdaj bi se neki moglo to prigoditi. Zlata je nato začela misliti o čem drugem in pozabila Antona in njegove snubitve. To dolgo in neprestano deževje pa ji je bilo neznosno. Že popoldne nekega teh deževnih dni se je jelo svetliti za gorami, razstavljenimi ob južnem robu obzorja. Zlata je postajala tako razniišljena, da je večkrat vprašala mater, če pojdejo zvečer na izprehod! Mati je poznala Zlato, oprostila ji to hrepenenje in ji vsakikrat pritrdila. Zlata je izbrala najlepše krilo, kar jih ima za izprehod, najskrbnejše si spletla lase. Ta večer se je zdela Antonu kakor nevesta. In on ji je prišel tudi vzradoščen . . . Razveselila sta se drug drugega tako zelo, da nista niti prikrila tega veselja. Razboljena je bila njegova duša od žalosti, njena od pričakovanja in radovednosti. Dan za dnem je gledal svojo izvoljenko mrzlo kakor mramor. Molčala je ona, kadar jo je prav ljubeznjivo ogovoril, obrnila v stran pogled, kadar jo je prav prijazno pogledal. Samozavestno in odločno mu je kazala, da ji ni mar njegove ljubezni. Zlata pa je vsak dan desetkrat mislila, zdaj zdaj se mu je udala, jutri jo javno zasnubi; izgubljeni bodo sladki večeri. Nebeško je pač šetati pod širokovejnimi kostanji, opojne misli, omamljiva čustva se porajajo v razgretih dušah. Stari kostanji pa molče, le kadar pripihlja sapica, zašepetajo svojo ljubavno pesem. Ko so se pozdravili in porazvrstili po navadi, sta nekaj časa molčala. Ko je prišel mimo novoporočeni parček, spogledala sta se in Anton se je ojačil in vprašal: „Gospica Zlata, verjamete, ženil se bodem?" „Z Milico?" je hitro vprašala. „Ne, ne!" je še hitreje odgovoril Anton. Prebledela je ona in molčala. V njem je docela dozorela misel: »Jutri jo zasnubim". Ej, čudna sta bila ta dva. Niti z besedico se nista dotaknila več ženitve. Menila sta se o solnčnih zahodih, o bujnih nasadih, o modi in plesih ... Samo o ženitvi niti besedice več. Ali predobro sta vedela oba, da se bosta onadva ženila. Tisti večer je prišel Anton ves izpremenjen k svoji izvoljenki. Če je bil sicer čmeren, razdražljiv in otožen, bil je danes vesel, da celo razposajen. »Gospica Milica", ji je rekel po dolgem času zopet s posebnim naglasom. In ona je globoko čutila, da se je 7* odločil adjunkt zatreti svojo ljubezen do nje, in čedalje bolj slutila, da se je zaobljubil Zlati. Loteval se je je obup, jezila se je nad Zlatinimi sanjavimi očmi, nad njeno usmi-ljenostjo, nad njeno zgovornostjo, nad njo samo, in želela ji je vse muke pekla. Vso noč ni zatisnila očesa, vse dopoldne hrepenela po Antonu, vse popoldne ga pričakovala in zvečer šla ga iskat v drevored. Srečala ga je roko v roki žnjo, zamišljena in molčeča sta stopala pred njeno materjo in sestro. Komaj da jo je zagledal, ali pozdravil jo je zelo prijazno. Prvi hip ga je obšel nepoznat čut, pa skoro se je premagal ter se obrnil k Zlati. Z očmi ji je povedal, ti si moja, jedinka si moja: Zlata si moja. Za učiteljico je šla Milica v podravsko vas. In nesreča je hotela, komaj leto po nastopu svoje službe je povila dečka. Pravili so, da je njegov oče neki z drugo poročeni lesni trgovec, ki nima veliko značaja. Moč molitve iq trpljenja. Črtica. Spisal E. Gangl. Jandre in Jure Veselic sta brata. V Adlešičih, v zapuščeni belokranjski vasici, tam nekje na koncu sveta sta storila prvi greh: bila sta rojena pod slamnato streho, in njiju starši so bili ubožni. Živila jih je žalostna zemlja s skromnimi svojimi sadovi, z drobnim krompirjem in jarim žitom. Da je bilo kaj masti in za Božič košček mesa pri hiši, sta zredila oče in mati vsako leto dvoje svinčet, suhih in šče-tinastih. Eno so zaklali za dom, drugo so prodali v Metliki ali v Karlovcu, da je bilo nekaj grošev za davkarijo in za druge kričeče potrebe. Zakaj četudi je brila skozi razbita okna pozimi v nizko in tesno sobo ledena burja, da je malone zmrzovala sapa pred nosom, je bilo vendarle treba prej odšteti denar v davkariji nego zakrpati okna. Sicer bi prišel mož, strog in trd, in bi prodal edino kravico, ki je vendar nadojila tuintam kablico mleka, da je bilo otrokoma časih kaj priboljška. Tako je stala precej pri rojstvu ob Jandretu in Juretu mrzla skrb; najprej ob Jandretu, potlej ob Juretu, zakaj Jandre je starejši in Jure mlajši: nekaj let leži med njima, košček žalostnega življenja. Kar pomnijo ljudje, ni bilo pri Veseličevih v Adlešičih nikdar veselega življenja. Od nekdaj, tja od sivih, davnih let se je ovijala okolo tega neveselega življenja moreča skrb kakor trnjeva krona. Molili so in delali kakor nema živina, a nikdar ni hotelo biti bolje. Milijon vzdihov je že vzplavalo proti nebu, nebroj žuljev [je že pripelo trpljenje na dlan, toda nikdar ni hotelo biti bolje: kakor da so Veseličevi zakleti v uboštvo. Še solnce, ki je časih veselo in toplo plavalo nad Adlešiči, je le medlo in hladno pokukalo skozi zakajene šipe v Veseličevo hišo. Samo za trenutek se je ozrlo tja v zadehli stan, potlej pa je precej odplavalo naprej gret in osrečevat vesele in zadovoljne ljudi. Pri Veseličevih ni bilo nikoli gorkega solnca: leto in dan je bilo pri njih žalostno in hladno . .. Ob nedeljah popoldne, po večernicah, ko so se drugi možje zbirali na vasi, je posedal stari Veselič po hiši: zdaj v tem kotu, zdaj v onem. Roke je upiral na kolena in glavo na roke. Bilo ga je videti, kakor da je zlezel na kup, pritiskali od skrbi in obupa. Za možem je stopala žena. Tudi ona je posedala zdaj v tem, zdaj v onem kotu. Govorila nista. Molče sta se umela. In krenila sta ven, na polje, na zelene travnike. Tamkaj sta pasla Jandre in Jure domačo kravico, ki je hlastno mulila posušeno travico. Dečka nista bila kakor drugi pastirji, ki mečejo klobuke v zrak in poskakujejo za njimi, kakor da se jim hoče s pticami v višave in z metulji v daljave: Jandre in Jure sta mirno in tiho posedala ob grmeh, ob trnjevih ograjah, kakor da sta prirasla k tej zapuščeni grudi — dva veneča cvetova na široki pustinji . . . Sosedje so prihajali mimo in vabili Veseliča: „Pa bi stopil z nami v krčmo, da se ne pusušiš!" A stari Veselič je mignil z rameni, iztegnil desnico proti vabilcem in pomencal s kazalcem in palcem, češ: »Nimam, prijatelji, ne morem!" In sosedje so prihajali in odhajali in govorili, da bo vse Veseličeve ubilo delo, da jih bo oglodala večna skrb do samih kosti. Takrat pa je bilo pri Veseličevih najlepše, ko sta šla Jandre in Jure prvikrat k izpovedi in k obhajilu. Takrat je bil velik praznik v Veseličevi hiši. Stari je kupil pest apna, si napravil iz njega belilo in pobelil hišo zunaj in znotraj. Mati je sešila sinoma nove hlačice in novi srajci. Nek ujec iz daljnega kraja, tam nekje od Zagreba, je poslal dečkoma nova slamnika in lepe, rumene cipele. Nekak prijazen odsev nedosegljivega bogastva je zatrepetal v uboštvo Veseličeve hiše in jo napolnil za trenutek s skromnim, a neizrečeno lepim bleskom . . . Preden pa sta odšla Jandre in Jure v cerkev, da se izpovesta svojih grehov, sta vprašala mamico: „Kaj se pa naj izpoveva pri izpovedi ?" Mati pomišlja nekaj hipov in pravi: „Da sta bila lačna, recita, pa da nista kradla sosedovih jabolk, recita, da sta rajša trpela glad, recita, nego da bi žalila ljubega Boga, recita!" Materi se je tresel glas, kakor bi se solza raztapljala po njem: vanjo sta gledala dva para čistih in nedolžnih oči tako lepo in zaupno, tako vdano in odkritosrčno, da je bilo dobri materi hipoma nepopisno sladko pri duši. Vse te oči so se zlile in potopile dušo v dušo: vse so bile čiste in Bogu prijetne . . . In ko sta se vrnila iz cerkve domov, se je zdelo starima, da gre svetloba pred njima, svetloba za njima, svetloba ob njih. Razlila se je po domovanju v vsi mehki dobroti. Takrat je bilo lepo pri Veseličevili. Popadali so na kolena in molili v pozno noč. Stara dva sta se bila tako potopila v molitev, da nista niti opazila, da sta Jandre in Jure zaspala. Njiju ustnice so nehale lepetati, a njiju dušici sta se dvignili kakor ptice v višave, kakor metulji v daljave: izprehajali sta se po cvetočih livadah višav nebeških .. . Pozneje je pa šlo zopet vse po starem — da, še huje je bilo od dne do dne. Stara dva sta začela pokašljevati, noge so prihajale čimdalje težje in trše, in roke so omago-vale bolj in bolj, kakor da je izpit iz vseh kosti mozeg. Najprej je legel oče in umrl, čez nekaj mesecev je pa legla mati in umrla. Oba sta zaspala, kakor bi upihnil luč. Oba sta se bila posušila do kože in kosti. Jandre in Jure sta spravila starše k počitku. Že nekaj časa prej sta posekala edino smreko, ki je rasla za hišo v meji, in jo dala razžagati, da bosta z deskami prekrila streho. Sedaj je pa zbil mizar iz teh desak dvoje rakev: tako bosta stara počivala vsaj v domačem lesu, ki je pil sokove iz domače zemlje. Če jima ni nič drugega dala ta ljuba domača zemlja, vsaj drevo jima je vzredila, ki je jima sedaj poslednje bivališče. Streha lahko čaka, samo da imajo starši dostojno rakev! Ko je umrl oče, je tarnala mati in vila roke, a Jandre in Jure nista niti ob očetovi, niti ob materini smrti točila solz. Nista mogla, pa nista mogla. Kakor bi jima kamenja naložil na srce, tako ju je nekaj tiščalo v prsih. Dajala sta za maše in molila sta, da bi se skoro izmolila. Rajša bi ne jedla, samo da so brali maše, zakaj sosedje so govorili, da hodijo ponoči ob Vese-ličevi hiši bele prikazni. Plazijo se kakor sence in rastejo in rastejo in se nižajo in izginjanjo. Stara dva sta to, iščoč pokoja . . . Najbrže nista izmolila vseh molitev, izželela vseh želja, izplakala vseh solza, zato morata hoditi nazaj, da dovršita mrtva, kar sta zamudila živa. Zato je bilo čuti, kako vzdihujejo in iztezajo dolge, suhe, koščene roke tiste prikazni vsako noč, kadar jih dvigne mogočna sila iz tesnih grobov. Jandre in Jure sta gledala vsako noč, o polnoči, skozi okna, a nikdar nista opazila ničesar. Če je bila črna noč, je bilo temno vse daleč naokrog: nič belega ni hotelo priti, nič svetlega! Če je bila mesečna noč, je bilo vse svetlo, vse, vse, vse — cerkvica in križi in grobovi, samo sence hiš in dreves so ležale leno in mirno po pokojnih tleh — nič živega ni hotelo priti, nič znanega in dragega! A Jandre in Jure sta si tako iskreno želela: „Ko bi vas samo še enkrat videla, oče in mati!" In dajala sta za maše in molila in trpela! Rasla sta v trpljenju in pomanjkanju, pa je prišlo Jandretu na um: Kaj, ko bi šel po svetu ? Velik je, pravijo, in bogat, pravijo . . . Dr. rRANCE PREŠEREN. Takrat so začeli hoditi moški na Nemško. Razno drobnjavo so prodajali od hiše do hiše in so prinašali domov denar in izkušnje. In Jandre je sklenil, da pojde tudi on z doma. Brati ne zna, pisati ne zna, nemškega ne zna — pa saj drugi tudi niso znali, a so šli vendar z doma: v tujini so se vsega naučili vsaj za silo in potem, ko so se vrnili, jim je šlo bolje. In Jandre se je odpravil na pot. Z bratom sta pospravila pridelke s polja, potem pa je vzel Jandre potno palico v roke in se odpravil z doma. Palico je vrezal v domači meji in stisnil bratu roko v slovo. Stopil je v domačo cerkev in prosil Boga sreče in varstva. Na vrhu, od koder se spušča cesta v dolino, se je še enkrat ozrl na domačo vas, na rojstno hišo. Na pragu je zagledal brata Jureta. Zdelo se mu je iz dalje, da je potegnil brat Jure z desnico po očeh. In tudi Jandre je potegnil z desnico po očeh, zakaj nekaj mokrega je začutil v njih. , In *šrce mu je bilo težko in žalostno. Samo takrat mu .je bilo tako težko in žalostno, ko je pokopal očeta in mater. In tudi danes mu je srce težko in žalostno, ko gre prvikrat z doma. In okrenil se je in stopil naprej. In pred njim se je razgrnil svet, velik in lep in bogat. Cesta je hitela v dalji pred njim, med njivami in travniki in gozdi je hitela v daljo, preko gora in voda se je vila, dolga in prašna, posuta s kamenjem, z bodečim trnjem vzpota. In Jandre je stopal naprej, in njegove misli so zasanjale. Videl se je že v tujini, kako kramari in spravlja denar na kup, kako se vrača domov z zlatimi gumbi v beli srajci, s težko verižico in dragoceno uro v telovniku, s polno mošnjo denarja. Gospod se vrača v domačo kočo, kjer ga pričakuje dobri Jure. In domača koča bo izginila, in bela hiša bo vzrasla na tistem mestu, in prodajalnica bo v nji in gostilnica. Na gomili kraj domače cerkve pa se bo dvignil lep, rezan kamen s križem na vrhu in z zlatimi črkami. In ko je Jandre tako sanjal in sanjal, je zdajpazdaj obrnil pogled proti nebu, po katerem se je raztapljala večerna zarja. Obrnil je pogled proti nebu, in srce mu je bilo ena sama molitev, gorka in iskrena. Lepše in pobožnejše ni nikoli pred oltarjem ... In ko je Jandre tako sanjal in molil in hitel naprej, je prisopihala za njim grda, stara, sključena žena z dolgimi, koščenimi prsti, s hudobnimi, lisičjimi očmi. Prisopihala je za njim in ga zgrabila za tilnik, da se je ubogi Jandre zdramil iz sanj. Bila je Skrb! Ni ga bilo dneva, da bi pozabila nanj. Neskončno veliko je prebil, preden se je naučil toliko, da je lahko izhajal med tujimi ljudmi. A Jure se je mučil in ubijal doma, da se je postaral v mladih letih. „Morda bi bilo bolje, da se oženim", si je mislil, a precej nato je preudaril, da je bolje trpeti in stokati samemu, nego bi bilo mogoče večim. In njegovo srce ni niti za trenutek krenilo od Boga. „Pra-vičen je in dober in tudi name ne bo pozabil", se je tolažil Jure in delal od mraka v mrak, a ni šlo in ni šlo nikamor naprej: kakor da je prikovan na dlan veliko zemljo, uklenjen v jarem, obsojen v večno trpljenje. Jandre se je vrnil. Prišel je brez zlatih gumbov, brez težke verižice in dragocene ure. Hrbet se mu je nekoliko upognil, in lasje so mu posiveli na sencih. Pozdravila sta ga osamelost in siromaštvo domače hiše. V tujini si je pri-trgal od lačnih ust in žejnega grla vendar toliko, da je prinesel s seboj nekaj denarja, s katerim sta on in Jure pokrpala hišo, kupila par vol in nekaj poljskega orodja. Kar ga je bilo še pri hiši, se je že polomilo in izrabilo, in bilo je treba novega. Vsako noč sta se do poznih ur razgovarjala brata. Snovala sta načrte in gledala pred sabo lepšo dobo. In desetkrat je že odpotoval Jandre v nemške dežele, desetkrat se vrnil domov, in desetkrat so bili prevarani upi bratovi in njegovi. Bil se je že drug trgovec naselil v vas in v par letih pritržil toliko, da je iskal prostora, kjer bi si postavil svojo hišo. Jandretu in Juretu so upadli upi. Bilo je to prvikrat, a tudi sedaj, ko sta se čutila vržena na sredo puščave, kjer ni vode niti sadu, nista razklenila rok. Vedno sta jih dvigala proti nebu, iščoča rešitve in pomoči v božji pravičnosti . . . Takrat sta zvedela brata, da je v Metliki naprodaj hiša, kjer je pripravno mesto za prodajalnico. Hiša stoji namreč tik cerkve, in zlasti ob nedeljah in praznikih in semanjih dneh je tamkaj vse polno ljudi. To bi bilo nekaj za brata Veseliča. Onemu, ki je iskal primernega mesta za hišo v Adlešičih, sta prodala Jandre in Jure svojo domačijo, kupila hišo v Metliki in se preselila tjakaj. Jandre je odprl prodajalnico, Jure se je oženil in kmetoval. Jure se je oženil. Prigovarjal mu je Jandre, češ, žena mora biti pri hiši, da kuha in gospodinji. „He", je dejal Jure, „če je tako, pa se oženim!" Napravili so svatovščino, in k Veseličevim je prišla pridna in bogaboječa žena. In začelo se je iznova delo. Jandre je prodajal, če se je kdo oglasil v tesni prodajalnici, a Jure in žena sta rila po njivah, da se Bogu usmili. Rodila mu je skoro vsako leto otroka, a vsi so pomrli. Ostala je sama hči, ki ima pohabljene ude, da ni za težko delo, ostal je sin, ki je gluh... Sosedje Veseličevi kroginkrog že davno spe, zakaj pozna noč je že, in zvezde trepečejo na nebu. A izza tesnih oken Veseličeve hiše prihaja v pozno noč šepet. Najprej je čuti eden glas, potem zamrmra več glasov. Molijo. Noč na noč molijo rožni venec, veseli del, žalostni del, čestitljivi del. Ko dospo do čestitljivega dela, že omagujejo. Kolena jih bole, oči se jim zapirajo, in glave jim klecajo. Najprej postrgajo iz sklede skopo zabeljeni krompir in potem molijo. In ko odmolijo, so trudni do smrti. Noge jim odrevene, da se komaj priplazijo do postelj. Jandre se pritiplje do pro-dajalnice in leže na trdo ležišče na tla, zakaj v sobi ni več prostora zanj. Preveč jih je že v nji . . . In toliko, da zapojejo petelini drugič tako-le okrog tretje ure zjutraj, že vstajajo Veseliči. Trudni so, kakor bi jih kdo pretepel, oči — krvavo podplute — jih ščeme, in v žilah jitn je nekaj težkega, svinčenega. In njihove duše zahrepene proti nebu. Trkajo se na prsa, in oči so jim solzne. In potem odidejo na delo. V hlevu zamuka pol prespano govedo, zaplehečejo kokoši, nekdo kleplje koso. Morda smrt, da pokosi in spravi s sveta vse to uboštvo? Jure Veselič je, ki se napravlja na grivo ob njivi, da nakosi krme šibkemu teličku. In Veseličevina, ubožna in pobožna, se zagiblje in požene v staro trpljenje. In ko se zaleskeče mladi dan, takrat so Veseličevi že trudni in upehani. Ko bi imeli krepke juhe, da bi jim dala novih moči! Ali pri njih ni vse leto krepke juhe. Le o Božiču zakolje gospodinja kokoš in jo skuha in jo pojedo. Ko bi imeli krepkega vina, da bi jim dalo novih moči! Ali pri njih ni vse leto ni kaplje vina. Še o Božiču ne. Jeseni stolče in iztisne Jure nekaj jabolk, da se napravi iz jabkovca kis, ki ga prodaja Jandre. Da, ta Jandre! Že nekaj let je od takrat, kar so ga začele čudno ščemeti oči. Ali verjel ni samemu sebi, da ga bole. „Bo že bolje, bo že Bog pomagal", je govoril Jandre, a vid mu je umiral bolj in bolj. Molil je podnevi in ponoči k svetemu Vidu in k sveti Luciji, naj mu ohranita luč oči, a Jandre ni bil uslišan. Luč oči mu je umrla, samo tako-le malo se mu še svetlika, da ve, da sije vsepovsod po zemlji veselo in svetlo solnce. Zdaj ni za nobeno delo več. Tiplje se od stene k steni, če pride kdo v prodajalnico, da mu postreže. Predalček z denarjem odpre in zaprosi kupca: „Daj, sam si vzemi, kolikor ti je treba dati nazaj!" Slepi Jandre misli, da so vsi ljudje tako pošteni kakor je bil on in brat Jure vse žive dni. In pritiplje se tudi še do cerkve in do oltarja, kjer poklekne in moli vsak dan, vsak dragi dan . .. A brez gostov niso skoro nikdar Veseličevi. Poznajo jih vsi berači daleč naokrog. Vsak potrka s prazno roko, a ne odide prazen. „Pa molite za nas!" naročajo beračem. Od blizu pa je čuti, da se nekdo hudobno reži po vseli kotih Veseličeve hiše. Takrat namreč, ko sta se selila Jandre in Jure iz Adlešič v Metliko, in ko je oba z ubožnim pohištvom vred peljal na vozu konjiček, je prisopihala za njima grda, stara, sključena žena z dolgimi, koščenimi prsti, s hudobnimi, lisičjimi očmi. Zavihtela se je na voz in pritisnila Jandretu in Juretu glavi malone do kolen . . . „Joj, Jure", je zastokal Jandre, „z doma greva!" Jure ni odgovoril, samo z bičem je zamahnil in potegnil klobuk na oči. In molče sta se pripeljala v Metliko, in z njima se je pripeljala ona pošastna žena in pri njih ostane do konca dni! Na Silvestrov večer. <®5e nekaj hipov — — — zopet zatonilo v neskončno neizmerje bode leto, da izgubi kot dih se in izgine v vesoljstvu kakor kaplja v oceanu .. . Ko odbrni o polnoči v zvoniku poslednji zvona udar, od nas se loči na vek, kot starec trhel pade v grob, nasproti pa se jasno nam prismeje na lahnih krilih kot božansko dete ah, z radostjo in upi novo leto. Nocoj o teh poslednjih že trenutkih, ko staro leto se od nas poslavlja, mogočna čuvstva polnijo nam srce. V minole čase se pogled zataplja, obnavlja si v spominu prošle hipe, a jasnih, solnčnih bilo je le malo. Do roba polno kupo črne tuge nam vsem je često nudila usoda, ni cvetje se razcvitalo ob potu, življenje se je vilo v dalj turobno. In zdaj smehlja se zopet nadepolno nasproti nam to mlado, novo leto in nam odklepa čarobno obzorje; kot luči zlate nam migljajo upi, češ, da v kristalen grad nas vodi pot, kjer vlada sreče bog na žarnem tronu. O, zdravo bilo vsem nam novo leto in plodonosno za naš narod borni! A zdi se mi, kot da je Prometej slovenskega nam naroda simbol — kot s sponami na skalo prikovan zaman se hoče dvigniti v višine, na krilih smelo pohiteti k solncu, k svobodi zlati in pravici sveti! Otresti težkih se verig ne more, ah, sile in moči vse svoje mlade je žrtvoval za druge, tujcem v slavo. Silvestrov je večer poslednji v letu . . . Nocoj to noč vrši življenje čudno se po dobravah in doleh slovenskih. Pradedje naši, otci davni, slavni so povrnili se v domovja svoja, in njihovi duhovi po livadah tod plavajo in zro na dela vnukov, bolestno vsi žalujejo v bojazni, da ne bi vnuk izgubil zemlje svete. Očetje naši, to ne bode nikdar — ta zemlja je svetinja posvečena, spomin na vas mi čuvamo na veke. Pod bičem vi gospode ste ohole trpeli in hodili ji na tlako — vaš rod ostal je, ne izgine nikdar, a kje so oni vsi, krvniki vaši?* Ne klonimo z zavestjo v srcih naših, da dnevi lepši pridejo Sloveniji! Nasproti nam leskeče jasna zora, rdi, žari znanilka slave naše; mi čutimo, da bliža naš se dan, oj, moč in sila v rodu našem biva. Silvestrov je večer poslednji v letu, iz dalje bliskoma ko plamen svetli mogočno plava k nam že novo leto. O da bi z novo nas močjo navdalo in v naših prsih ogenj zanetilo, ki plamenel bi v silnih žarkih za vse, kar lepo je in plemenito ... Da moč orjaško v nas bi vlilo, da dvignemo kot orel se ponosno in z nami narod naš, trpin stoletni! Le zanj utripljajo naj srca vsa — ko zdavnaj bodemo pepel in prah, za nami bo ostalo, kar storili, kar žrtvovali smo za narod svoj; spominjala nas dela bodo večno. G. Demeter. Koncem sezone. Črtica. Spisal Jože Homec. 4—| ripavo je zažvižgal stroj, iz dimnika se je privalil gost * * črn oblak, v katerem se je zabliskalo par isker, kolesa so zahreščala, in vlak se je začel pomikati iz postaje ter kmalu v besnem diru drdral ob vznožju pogorja po ozki dolini, puščajoč za seboj dolg trak dima, ki se je kakor kača vil po zraku, dokler se ni razgubil v višave. Na peronu je ostalo le par oseb. „Jaka, vzemite prtljago in vrhnik gospoda doktorja in nesite vse skupaj v mojo sobo", je naročeval prof. Rudnik kopališkemu slugi ter dostavil: „ali imate kako sobo prazno?" „Sedaj, kolikor hočete, gospod profesor." „Torej pripravite eno, najboljše poleg mene, za gospoda doktorja, ki ostane čez noč tu." „Že dobro, že dobro", je mrmral sluga, odhajaje proti domu. Tudi prof. Rudnik in njegov prijatelj dr. Vraz sta zapustila kolodvor in par korakov od njega zavila v drevored širokovejnih kostanjev, ki je vodil do kopališča. Prof. Rudnik je bil mož velike, krepke postave, črnih las, ki pa so se mu začeli tuintam že beliti, in prijazne zunanjosti. Bil je sicer nekoliko neroden, a ljubeznjiva, dobra duša in radi tega povsod priljubljen. Mudil se je v kopališču, da si ozdravi svoj revmatizem, ter povabil na obisk svojega za dokaj let mlajšega prijatelja dr. Vraza. Roko v roki sta stopala po stezi, na kateri je že ležalo nekaj odpalih listov. „No, Ivane, kako se imaš, kaj počenjaš, si li dobro prebil počitnice ?" „A, vraga, počitnice! Zame niso bile počitnice; delal sem in delam še kakor tramvajski konj, če ta primera ni že anahronizem v dobi elektrike. Tega ne storim nikdar več!" „Seveda, treba ti je! Čemu si pa nalagaš vedno toliko dela?" „Moram ! Tiskar, ki je začel že pred počitnicami tiskati moje novo delo, me je vedno priganjal in silil za rokopis." „Saj se menda tako ne mudi." „Seveda ne; pa saj bi rad delal, toda prisiljeno delo, ko ti stroj preži na rokopis, dokler je še v tvojih rokah, to je muka. Človek bi zdivjal." „In tvoj revmatizem? Si ga li odgnal?" „Za silo! Sam sem kriv, da ni izginil povsem. Zdravnik me je elektriziral in masiral, a mesto da sem se potem sprehodil na toplem solncu, sem tičal v svoji sobi in delal." „To ste filologi in učenjaki! Kakor da se svet podre, ako se ne odloči vojska za kako črkico ali pikico." „Amice, tudi vi se včasih tožarite za par vinarjev ali za oslovo senco. Verujem ti, da so vam zanimivejši vaši ekspenzari, ko odirate kmeta, potem pa govorite na banketih — za blagor naroda!..." „No, no! Vi ne vidite pri nas nič druzega nego mastne ekspenzare in rubežni!" „Vsaj nesejo vam več, nego nam koreninice; saj veš, od koreninic še Janez Krstnik ni odebelel." Tako se šaleč v prevzetni dobri volji sta dospela do kopališča, ki je stalo sredi lepega parka med visokim drevjem. Vse je pričalo, da gre koncem sezone. Na prostorni verandi so hišne in sluge zatvarjali kov-čege in zaboje ter jih pripravljali za odhod. Natakarji so leno brez dela postopali okrog; eden je slonel ob verandi, drugi je dremal na stolu, tretji je zeval v salonu. „Dovolite, gospoda, da Vam predstavim svojega prijatelja doktorja Vraza — gospa in gospod admiral Vallis!" Admiral in njegova soproga sta stala na verandi, pripravljena za sprehod, ter gledala, kako se jima pripravlja prtljaga za odhod. „Veseli me, gospod doktor, da smo se seznanili; upam da se vidimo zvečer v salonu. Sedaj, ko se bliža sezona h koncu, in ko nas je le še par zaostalih ptičkov, primemo vsakega, ki nam pride v roke." „Ako se bo mogel profesor odtrgati od svojih kodeksov in koreninic, poiščeva gotovo Vašo prijazno družbo." „Oh, to vam je puščavnik. Prav redko je zahajal med nas. No le čakajte, gospod profesor", zagrozila je pomenljivo gospa admiralka s prstom. „Seveda, me stare dame — po-vdarjala je posebno te besede — ga nismo mogle zvabiti v svojo družbo! Pa je vendar bila pri nas tudi Pia", dostavila je gospa, žena v najboljših letih, ki je sicer že odcvela, kateri pa so še ostali sledovi nekdanje krasote, in koketno je pogledala mladega doktorja skozi svojo lornjeto. „Milostljiva, to so neosnovana očitanja. Prišel sem, kadar mi je dovolil čas, sicer pa me tudi gospica Pia ni mogla zvabiti od dela." „Na, na . . . toda pustimo sedaj pričkanje, sicer ne pridemo do sprehoda. Na svidenje, gospoda!" In admiralska dvojica se je poslovila, prijatelja pa sta sedla na verando, da si dr. Vraz po dolgi vožnji iz Trsta potolaži svoj želodec. „Ah, človeku res dobro dene, da se navžije malo svežega zraka, če čepi dan za dnem med zaprašenimi in umazanimi akti", je dejal Vraz po kratkem molku. „In lepo si imel tukaj; okolica je krasna in park skrbno negovan." „Sedaj pač ni več sledu o tem, kakor je bilo poprej. Saj vidiš, da vse vene in rumeni. Še minoli teden je igrala vsak dan godba v paviljonu. A ker je večina gostov že odšla, odslovil je gospodar tudi godbo. Kaj se hoče, sezona se 8* bliža h koncu, a poprej nisem mogel priti. Sicer pa mi ostaja še več časa za delo." „Gospod Janko", je zaklical profesor mladeniča, ki je prihajal proti verandi, „kam so se peljali Vaši?" „V mesto na koncert, ki ga priredi vojaška godba, ker se je vojaštvo ustavilo v mestu, vračaje se z manevrov." „So se odpeljali vsi?" „Vsi. Tudi gospico Pio so vzeli seboj." „Ali Vam je znano, kdaj se vrnejo?" „Menda zvečer, ker so večerjo naročili doma." „Janko, saj imate nekaj časa. Bodite mojemu prijatelju čičerone in razkažite mu naše znamenitosti. Kaj ne, Ivane, da me oprostiš za kratek čas; napisal bi rad še par odstavkov, da odpošljem danes del rokopisa tiskarni. Potem vaju poiščem v parku doli ob vodi." „Dobro, le stori kakor je Tebi prav! Midva pa si ogledava med tem nasade." Dr. Vraz in Janko sta hodila že nekaj časa po parku. Janko je razkazoval različne skupine dreves in cvetic, lepe senčne prostore z lesenimi klopicami in par kipov, ki so samevali tupatam med grmičjem. Pripovedoval je, da ga je vzel gospodar kopališča čez počitnice za domačega učitelja svojemu sinu, s katerim sta tovariša na gimnaziju. Prišedši na rob parka, mimo katerega je tekla v plitvi strugi bistra reka, sta sedla na klop, da počakata profesorja. Vraz je bil izredno dobre volje. Venomer je žvižgal ali po-tihoma pel poskočne pesmi ter poslušal dobrega Janka, ki mu je pripovedoval o raznih počitniških dogodkih. Vraz bi bil rad kaj več zvedel o osebah, katerih imena je že slišal v pogovorih, zato je začel izpraševati Janka. „Imeli ste torej lepo življenje in zanimivo družbo?" „Še nikdar nisem imel tako lepih počitnic." „Verujem! Pa punic ste tudi imeli dovolj, kaj ne?" „Še preveč", je odgovoril naivni Janko, kateremu je imponiralo, da se je spuščal doktor ž njim v take pogovore; zato je postal zaupljiv. Vraz pa je začel izkoriščati njegovo odkritosrčnost ter se zabavati na njegov račun. „Ste se li kaj zaljubili?" „Pa še kako!" je vzdihnil Janko. „Kaj ste vzdihnili tako sentimentalno, kakor sekinški trobentač, predno pihne v svojo trobento. Ali ste mari nesrečno ljubili?" „To ne, pa Olga je minoli teden že odšla!" „A — a, zato, to je druga; smilite se mi. Toda potolažite se, pa dobite drugo", je tolažil Vraz nesrečnega Janka, ki je spomnivši se svoje izvoljenke postal ves otožen in jedva požiral vsiljujoče se solze. „Drugo?" obrnil se je ves ogorčen in užaljen v svojih najglobočjih čutstvih, v doktorja. „01ge ne pozabim tako kmalu; prelepe ure sem užil žnjo." „Kaj pa ste počenjali?" „Vsako jutro smo šli rano na sprehod. Moj tovariš Bruno z gospico Pio, jaz pa z Olgo. Krasni so bili ti sprehodi. Ptički so žvrgoleli in . .." Janko bi bil še dalje slikal srečne ure svoje idealne, menda prve ljubezni, da ga ni prekinil v največjem toku doktor. „Je-li tudi vaš tovariš zaljubljen?" „Tudi, on ljubi Pio." „Ali tudi ona njega?" „Seveda! Vezla mu je krasen monogram v njegovo kravato." „Tako, tako; monogram v kravato — to je res znamenje ljubezni! No, res krasna idila", je dejal Vraz zase. „Kakšna pa je tista Pia, koje ime sem danes že večkrat čul ?" „Lepa je, jako lepa in ljubeznjiva; pa kaj naj jo opisujem, saj jo bodete še danes zvečer videli, ako pridete v salon. Gotovo Vam bode ugajala. Pa tudi Bruno je lep fant. Po maturi pojde k huzarjem." „Evo, naš profesor že prihaja! No, si-li že izlil svojo učenost na papir?" „Gotov sem za danes! Sedaj pa pojdimo skupaj na pošto v trg." V trgu so se še oglasili pri tržkem kaplanu, katerega je poznal Vraz z gimnazijskih let. Postregel jim je v naglici z dobro kapljico, da so se prav dobre volje vračali v kopališče. * * * Zvečer se je zbrala v zdraviliškem salonu deloma že znana mala družba. Salon je bil motno razsvetljen, ker so luči gorele le v enem delu, kjer je bila družba. V ostalem delu je bilo temno in mize so bile že postavljene druga na drugi. Poleg admiralske dvojice so sedele tri dame v črnini, mati in dve hčerki — čudna trojica. Oče je bil kapitan in je umrl spomladi, a še sedaj se niso mogle potolažiti. Kakor kipi so sedele za mizo in zlasti mlajša je bila kakor živ mrtvec, poosebljena histerija. Bilo je torej jako tiho, ko sta vstopila prof. Rudnik in dr. Vraz. „To je lepo, da ste ostali mož beseda, gospod doktor, ter nam bodete pomagali preganjati dolgčas", je rekel prijazni admiral. „To je zasluga profesorjeva", je odgovoril Vraz. „Ne-varnost je bila velika, gospod kaplan nam je razkazoval svojo vinsko — biblioteko, in skoro bi se bili še bolj zamudili." „Profesorjeva zasluga pa tudi ne ostane brez — plačila. Pia se je že vrnila in kmalu pride v našo družbo", pristavila je gospa admiralka ter uprla svoje lepe oči v Rudnika. „Milostljiva, vi ste poredna", se je izgovarjal profesor Rudnik, ker ni vedel drugega odgovoriti. Pomagal mu je iz zadrege admiral, ki je krenil pogovor na druge stvari. Začel je zanimivo pripovedovati o svojih vožnjah po morju, o svojih doživljajih v raznih delih sveta in kar vedo pripovedovati mornarji. Poslušala ga je cela družba tako verno, da so jedva zapazili, ko je vstopila Pia v salon. Kmalu so seznanili Vraza ž njo, in Pia je prinesla novo življenje v družbo. Pripovedovala je, kako so se zabavali na koncertu, gospa ad-miralka pa je segala vmes z zbadljivimi opazkami za profesorja. Ko se je polegel prvi tok pogovora, -se je vsedla gospa admiralka h klavirju ter zaigrala lepo sonato. Nato je zapela Pia par pesmi, za katere ji je donela hvala od vseh strani. Tudi Vraz ni skoparil ž njo. „Gospod profesor, sedaj pridete Vi na vrsto", je pozvala Pia Rudnika. „Ha, ha, sedaj ste zadeli pravega", se je zasmejal Rudnik. „A danes imam vsaj namestnika, moj prijatelj nam mora nekaj zapeti. „Bravo, bravo", sta hiteli admiralka in Pia. In Vraz se ni dal prositi; sedel je h klavirju ter zapel par šaljivih, veselih in dovtipnih kuplejev, spremljaje se sam na klavirju. Vzbudil je mnogo smeha. Dodajati je moral kitico za kitico in Pia ga kar ni pustila od klavirja. Ko se je povrnil za mizo, je dejal admiral: „Kdo bi si bil mislil po zadnjih dolgočasnih dnevih, da bomo zadnji večer prebili v tako veseli in prijazni družbi. To je Vaša zasluga gospod doktor. Poslušal bi Vas do polnoči! A jutri popoldne bo treba odpotovati in zato si moramo dobro počiti. Veselilo me je jako, da sem se bližje seznanil z Vami, gospod doktor. Upam, da se vidimo še jutri pred odhodom." „Gotovo, gotovo, gospod admiral, spremimo Vas na kolodvor", je dejal Rudnik. „To je lepo!" je pristavila Pia, »torej na svidenje jutri." In razšli so se v svoje sobe. Rudnik in Vraz sta ostala še par trenutkov, potem pa sta se usmilila zaspanih natakarjev ter odšla po motno razsvitljenih stopnicah v svoji sobi. „Čudna družba to", je dejal Vraz ter se vsedel na divan v Rudnikovi sobi, „zlasti te kapitanove hčerke: ves večer nisem čul njihovega glasu." „Saj sem rekel, tavajoči mrtveci!" je odgovoril Rudnik ter zapiral okna. In kako Ti ugaja Pia?" „Zanimiva prikazen. To bledo, belo lice, obrobljeno od bujnih las, črnih kakor brezmesečna noč. Prava orijen-talka je." Jako zanimiva ženska!" je dejal Rudnik ter se vsedel na posteljo nasproti Vrazu. „Oče je bil Grk, mati pa Srb-kinja; oba sta ji že umrla. Ker je bil oče admiralov prijatelj, jo jemljeta vedno seboj na letovišča, po zimi pa biva v Trstu." „V Trstu?" je hitro vprašal Vraz, „ne spominjam se, da bi jo bil kdaj srečal." „Dekle je mnogo potovalo z očetom in govori celo vrsto jezikov." „Kakor kaka brbljava guvernantka!" „Ne tako, saj zna med drugimi navadnimi jeziki, tudi grški, turški, ruski, srbski in ne vem kaj še." „To te torej zanima na njej?" „No, ne samo to; vrhutega je izobražena in ima temeljito svetovno naziranje. Skratka, to je ženska, ki mi impo-nira", je priznal Rudnik ter vstal. „Zdi se mi, da imaš nemara resne namene?" „Skoro bi jih bil imel, a dekle je tako čudno. Zdi se mi, da ji je bila ljubša družba mladih študentov nego moja." „Ali nisi bil čuden Ti?" „Morda?! — Toda čas je, da se i midva zarijeva pod odejo." „Prav imaš, potreben sem počitka. — Za Pio pa Ti ni treba biti žal, tako dekle ni zate!" je še dejal, odhajaje iz Rudnikove sobe. Drugo jutro je bil krasen jesenski dan. Ko je zlezel Vraz iz perja ter se oglasil pri Rudniku, je ta že zopet sedel pri delu. Oprostil se je pri prijatelju, češ da mora izvršiti malo stvar in da pride kmalu za njim v park. „Dobiš me kje doli na klopi, saj park ni tako velik." „Morda najdeš Pio, ki hodi rada na klopico med brinjem." Vraz je hodil že nekaj časa po parku, ko zavije med skupine brinja, da pogleda, je-li tam Pia, kakor je dejal Rudnik. Sedela je res na klopi v zatišju in zrla v jesensko nebo z odprto knjigo na krilu. „Ali Vas ne zebe, gospica?" Vprašal jo je Vraz po prijaznem pozdravu. Jesenski zrak je hladen in nevaren zlasti nežnim cvetkam." „Meni ne škoduje vsaka sapica, sicer pa ne bi bila pričakovala, da znate delati tako obrabljene komplimente", ga je zavrnila Pia. Vraza je malo osupel rezek odgovor, a kmalu ga je pozabil videč, da je Pia odkritosrčno dekle, ki pove, kar ji pride na jezik. „Kje pa imate profesorja?" ga je vprašala čez nekaj časa. „Ali tiči zopet med svojimi knjigami?" „Nisem ga mogel spraviti seboj." „Veste gospod doktor, učenjaki so mi pravzaprav zoprni ljudje. Zarijejo se v svojo stroko in tiče v njej noč in dan, pri tem pa pozabijo na nekaj važnega, na — življenje! Jaz občudujem njihovo vztrajnost in marljivost ter jih spoštujem, a da bi oboževala to učenjaštvo, tega ne! Niti garancije poštenja in moštva ne daje učenjaštvo; koliko jih je med njimi, ki prodajajo svoje prepričanje kakor nerazsoden gorjanec. In pri tem so navadno do skrajnosti nerodni, ker ne poznajo življenja." „Gospica, vi nimate dobrega mnenja o učenjakih. Včeraj zvečer sem se prepričal, da sodi naš učenjak drugače o Vas." „Vem to, gospod doktor, in znano mi je, kako sodi profesor Rudnik o meni. Tudi me ne smete napačno raz- umeti; govorila sem splošno in nisem niti daleko mislila na našega profesorja, ki je vendar častna izjema." „in vendar mu*ne vračate simpatij? „Vedno sem mu bila prijazna in vedno sva se dobro zabavala. A več? Zdi se mi, da tudi na njegovi strani simpatije ne koreninijo tako globoko. Ugajam mu morda, ker vidi v meni živ leksikon — —. Jaz pa zahtevam več! On je mrtev za naravo — meni pa je narava vse! Vidite kak kontrast! Jaz se veselim vsake njene izpremembe in jo uživam s srcem in dušo. Poglejte samo to jesensko ozračje, ki ima nekaj tako tipičnega na sebi in se vendar izpreminja od trenutka do trenutka, tako da je v vsaki sapici, vsaki meglici, vsakem oblačku, v vsaki bilki izražena cela jesen! Človek mora živeti s prirodo in gorje mu, kdor izgubi do-tiko žnjo!" — „Oho, gospica Pia zopet filozofira", je klical profesor Rudnik, bližajoč se njunemu zatišju. „Uganili ste, gospod profesor, in prositi moram gospoda doktorja oproščenja, da sem si tako prisvojila besedo! Toda sedaj bodimo še malo veseli, predno se bo treba posloviti. „In točiti solze!" je pristavil Rudnik. „Prijatelj, ti si sentimentalen", je dejal Vraz. V tem se je oglasil zvon s trškega zvonika in odzvonil poldne. Naši znanci so se zbrali zadnjikrat v salonu. Po obedu sta spremila prof. Rudnik in dr. Vraz odhajajoče na kolodvor. Slovo je bilo iskreno. Zahvaljevali so se drug drugemu za prijetno družbo, gospa admiralka pa je še parkrat podražila dobrega profesorja, predno je pripihal vlak. Iz vagona je še zaklicala Pia: „Gospod profesor, dobro zabavo v pustu na Dunaju, in Vi gospod doktor, na svidenje v Trstu!" Uro pozneje je prihitel drugi vlak, ki je odvel doktorja Vraza na severno stran še na kratko potovanje, predno se tudi on vrne v Trst na delo. Profesor Rudnik pa je sameval še par dni v kopališču. Ko je v prihodnjem pustu, meglenega zimskega dne stopil profesor Rudnik v svojem dunajskem stanovanju za trenutek od dela k oknu, da pogleda veseli ples snežink, ki so se v debelih kosmičih vsipale na zemljo, mu prinese pismonoša list od prijatelja Vraza, v katerem mu je naznanil da se je zaročil z gospico — Pio, katero je spoznal koncem sezone v zdravilišču L. Profesor Rudnik je mirno vzprejel to vest, stopil od okna in grede mimo zrcala pogledal vanj, si pogladil lase ob straneh in mrmral pri sebi: Tudi pri meni bo kmalu konec sezone; zdi se mi, da sem jo zamudil izkoristiti. J\faše 5I i ke. Spredaj v našem koledarju prinašamo sliko novega deželnega dvorca v Ljubljani, katerega natančni opis je na drugem mestu. Nadalje sliko Bohinjskega jezera in sliko našega pesnika-velikana dr. Frana Prešerna, ki je povzeta po edinem pravem originalu od profesorja Kurz v. Goldenstein. Gospod A. Šubic, akad. slikar v Celju, napravil je po tem originalu, ki je last gospoda ravnatelja Levca v Ljubljani, sliko, ki se dobi v pomnoženih iztisih pri založništvu Prešernove slike v Celju z okvirjem vred komad po 40 K. Sliko „0 trgatvi" prinašamo v trobarvotisku, ki je umetniško dovršen. ©@MSI Ckj) SfMIlSlj um SMKSfKSS«« HiH gg® jJSaCTS^NR« si&sszftfeft ppifš TELEFON STEV. 90. ^ \ Prva graška pivovarna na delnice PUNTIGAM ima svojo glavno zalogo za Kranjsko V LJUBLJANI. Priporoča priznano najbolje marčno, salonsko in bavarsko VUUfrVfrUfeVifVU pivo VfrVU^Mtfcvft v sodcih in steklenicah po najnižjih cenah. nisi um HHH m* mm SfPŠtj {^IM^NR&S Primerna darila za Božič in Novo leto! (s RAFAEL SALMIC trgovina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti Celje — „Narodni dom" g ^ S)({ VELIKA ZALOGA jeklenih, nikelnastih in srebrnih, tula in zlatih žepnih ur; — prstanov, uhanov, zapestnic, priveskov, svetinj, križcev, medaljonov, vsakovrstnih verižic; lorgnon za dame in gospode v srebru in zlatu; — jedilnih garnitur, tobatier, ter raznih nastavkov; — stenskih ur, budilk in ur z mhalom, najnovejših in najboljših. Bogata izber optičnih predmetov: očal, naočnikov, toplomerov, aneroidov, maksimal-toplomerov, tehtnic za vino, žganje itd. Vse po najnižjih n Dveletna garancija konkurenčnih cenah. C^J za vsako prodano uro. Vsakovrstna popravila se izvršujejo zanesljivo in ceno. Solidna postrežba — nizke cene! O .v. ©---=— ---• - - © ® Tovarniška zaloga šivalnih strojev Ivan dax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17 ™f priporoča svoje priznano najboljše šivalne stroje - - - za domačo porabo--- tli n M Ilustrovani cenik j zastonj in iranko @- in obrtniške potrebe. II --—-— ALOJZIJ VOPNIK kamnoseški mojster \ v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32 ^ (nasproti predilnice) priporoča se v izvršitev kamnoseških del, kakor: altarjev, tabernakeljev, prižnic, obhajilnih miz, krstnih kamnov itd. Sprejemajo se vsakovrstna stavbna kamnoseška dela, kakor: stopnice, podesti, fasade, hangarji, balkoni, tlak itd. itd. Izdelovanje plošč za trumo, kredencne, umivalne, toaletne mize in nočne omarice iz raznih vrst marmorjev. Bogata zaloga nagrobnih spomenikov iz raznovrstnih marmorjev, po najnovejših arhi-tektoničnih obrisih po najnižji ceni. Naprava kompletnih družbinskih rakev in rodbinskih spomenikov. Obrise, načrte in narise napravljam na zahtevanje brezplačno. Priznano solidno delo, točna postrežba \l/ \i/ \0 \tjprimerne cene. \i/\i/ \t/ \i/ ............: ' ..................I i : . . ....................................... ■ ...... ................ 1 _i_''miri: .....mini........................................umu.......m...... J\ QJ A y Ivan Dogan mizarski mojster S* V/J v Ljubljani, Medjatova hiša štev. 19 Sg SK -j,- priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave. Spalne ter jedilne sobe za salone. Divane vsake vrste. Žimnice na \/ y j peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. Naročila se točno izvršujejo. — Cenik s podobami zastonj in franko. ^ j Cene brez konkurence ! y ^ g: Nova trg-ovina % v Ljubljani sv. Petra cesta štev. 4 Priporočava svojo popolnoma novo urejeno trgovino vsakovrstnega manufakturnega blaga, suknenega in modnega blaga za ženske in gospode, veliko zalogo solidno izdelanih modrcev, ženskega in možkega perila, kravat, svile, baržuna, modnih nakitov, preprog, zastorov kakor tudi vseh krojaških potrebščin. — Vzorce bodeva razpošiljala na zahtevo točno in poštnine prosto. Z jamstvom za solidno in točno postrežbo se priporočava 7. odličnim spoštovanjem KOTZBEK & KOSTEVC Popravila ^ Velika zaloga se izvršujejo v moji La^^MHMi^M vsakovrstnega delalnici. umetalnega ognja. FRANC KAISER, puškar v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6 priporoča svojo bogato zalogo orožja za lov in osebno varnost, streljiva in potrebščin za lovce. KWIZDB restitucijski fluid c. kr. priv. umivalna voda za konje. Cena steklenici K 2-80. Že 40 let v rabi v cesarskih konjušnicah, v večjih vojaških in civilnih hlevih. Rabi se za ojačenje pred in za zopetno okrepčanje po velikih naporih; pri zvinjenju, omrtve-iosti mišic itd., usposoblja konja k izvan-rednim delom. Korneuhurški redilni prašek za živino Veterin, dietet. sredstvo za konje, govedo in ovce. Gena škatlje K 140, '/« škatlje 70 vin. Že 50 let v večini hlevov v rabi, če žival ne mara žreti, slabo prebavlja, če se hoče zboljšati mleko in pomnožiti količino mleka pri kravah itd. Kvvizde fluid Turistovski Priznano dietetično kosmetično sredstvo (drgnenje) za ojačenje in okrepčanje mišic človeškega telesa. Cena steklenice K 2•—, ^ (Znamka kača) fluid . Od turistov, kolesarjev in jezdecev rabljeno z uspehom za ojačenje in okrepčanje po večjih turah. >/3 steklenice K r20. Glavna zaloga: PRAN IVAN KWIZDA c. kr. avstro-ogrski, kraljevi rumunski in kraljevi bolgarski dvorni založnik v Korneuburgu pri Dunaju. ILUSTROVANI CENIKI ORATIS IN FRANKO. Ri TVRDKA JOSIP LORENZI imejitelji P. V. Gras^i Ljubljana, Dunajska cesta štev. 44. Telefon št. 153. Brzojavni naslov: LORENZI. Prodaja in kupuje vsake vrste les. Družba Hamburg-Ameriške Linije poseduje 279 parnikov. Največji, najhitrejši ter najvarnejši brzoparniki pa vozijo samo potnike in cesarsko pošto iz Hamburga v Novi-York. ------ Vožnja čez morje traja samo 6 dni. ------- Vozne karte za vse razrede prodaja po najnižjih cenah ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena aj>entura j-fambur^-/\meriške Linije v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31 zraven gostilne ,.Bavarski Dvor" (Baierischer Hof), na desni strani južnega kolodvora. Poskusite J. Klauerjev ,Triglav' Zlata svetinja v Parizu naravni rastlinski liker! Ogreva in oživlja želodec in telo. Probuja tek in prebavo. — Daje dobro spanje. — Edini založnik in imetnik: •8 Edmund Kavčič v Ljubljani. Vinko Majdič v»mlin " v Kranju * priporoča svoje mlevske izdelke vedno sveže po najnižjih cenah, kakor: pšenični in polentni zdrob, J;v®) razne vrste najfinejših belih in črnih pšeničnih mok, ržene, ajdove in koruzne moke, moko za krmo, pšenične in ržene otrobi, kašo in ješprenček. Nad 200 različnih strojev v zalogi. Karci Kav še ka Sehneider & Vero v še A nas/. %% -- rijtfjfc trgovina z železnino in zaloga poljedelskih strojev s^tS^s^i^^i BjjJlJteilaaa, Dunajska ®> Thierry-ja (Adolf) limited v Pregradi pri Rogaški Slatini. Lekarna „Angel varuh" A. Thierry-ja v Pregradi.- AAAAAAAAAAAAAA Lekarnarja A. Thierry-ja pristno centifolij- mazilo. Najzdravilnejše mazilo v sedanjosti, velikega uspeha zoper vnetje. Deluje vsled temeljitega čistenja in omehčitve takoj jako blažilno napram bolečinam in uspešno. Je neobhodno potrebno za turiste, kolesarje in jezdece. Zoper kurja očesa, zmrzline, otekline vsake vrste se rabi z najboljšim uspehom. l'o pošti franko 2 lončka 3 K 50 v. Naročitve naj se naslovljajo na lekarno Thierry (Adolf) limited v Pregradi pri Rogaški Slatini. — Varuje naj se pred ponarejanji, in pazi naj se skrbno na označeno, vsakemu lončku vžgano varstveno znamko. Lekarnarja A. Thierry-ja pristna angleška pomada ^^^ za obvarovanje kože in boraks-miio nima v sebi nikakih škodljivih in prepovedanih snovi, najboljše mazilo zoper kožne nečistote vsake vrste. Odstranja solnčne pege, zakožne črve in vse nečistosti kože, gube in razkavost, podeli obrazu in rokam nežnost in čistost. Lonček z boraks-milom franko 3 K 30 v. Naslovi na lekarno Thierry (Adoli) limited, tvor-nica za balzam v Pregradi pri Rogaški Slatini. Mnogoštevilna spričevala na pregled! AP<_><. srečolove. Slavne javne zavode in privatnike opozarjam zlasti na svojo zalogo najboljših higijeničnih pljuvalnikov. > Postrežba točna in solidna. &--^ PRAGOTlN HRIBAR-JA tiskarna knjig in umetnin, knjigoveznica, trgovina knjig, papirja, pisalnega in risalnega orodja priporoča se p. n. gg. duhovnikom, pisateljem, založnikom in slavnemu občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Vedno v zalogi so obrazci za posojilnice, sodnije, občine, šole itd.; kakor tudi v več krasnih barvah tiskane diplome za častne občane in člane. Nadalje priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnega papirja za pisarne, pisma, risanje in zavijanje, raznovrstno barvanega, svilnatega (za cvetlice), za vezanje knjig itd., zalogo raznih risank in pisank in posebno še lastno zalogo najboljših šolskih zvezkov, Hardtmuthovih in drugih svinčnikov in angleških peres po originalnih tvorniških cenah. Zavitke za pisma raznih velikosti in barv, peresnike, črnilo, tablice, črtalnike, brisalke, krede, gobice, pušice in škatlje za peresnike, torbice, knjižice za beiežke, trgovske knjige, karte za tombole, pečatiji vosek itd., po najnižjih cenah. Posebno lepa izber papirja in zavitkov v mapah in elegantnih škatljah. Najbolje citre, gosli, kitare, harmonike in strune. Velika izber albumov za fotografije in spomenice, map za pisma in papirje, tintnikov, okvirov za fotografije, listniG itd. po nizkih cenah. Šolske in molitvene knjige še poseben popust. Sv. podobice v vseh velikostih po najnižjih cenah. Preskrbi se tudi vsakovrstni tisk na podobice. KNJIGO VEZNICA vzprejema vsakovrstna knjigoveška in galanterijska dela, priprosta kakor tudi najfinejša, ter jih izvršuje točno, okusno in ceno. V zalogi so sledeče knjige: Zbirka domačih zdravil s poljudnim opisom človeškega telesa. (III. pomnoženi natis).........K 1-— Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih in slovanskih pesmi. Mehko vezana.......n 1-60 elegantno vezana „ 2-40 Srbske narodne pesmi. Sestavil J. Mohorčič . . . . „ —-40 Obrtno spisje. Nauk o dopisivanju in poslovanju, spisal A. Funtek..................1-20 Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah, spisal dr. J. Romih.............„ 1'60 Občinski red. Zbirka zakonov, zadevajočih posle občinskega področja, spisal dr. 1. Dečko, I. zvezek . . „ 3-60 trdo vezan „ 440 Mlinarjev Janez, slovenski junak, ali uplemenitba Te- harčanov, III. natis............„ —-80 Kmetijsko gospodarstvo, spisal Viljem Rohrmann . . „ 1-— Zbrani spisi, Pavlina Pajk, I. zvezek, broširan . . . „ 2-— elegantno vezan „ 3-— » » „ .. II- „ broširan . . . „ 2-— elegantno vezan „ 3'— Gedichte, Dr. Sturm.............„ —-80 Historische Novellen und Erzahlungen, Dr. Sturm „ —'60 Bunte Blatter, Kari Graf Oberndorf.......„ 2-— Zabavnik, spisal A. Brezovnik...........1-40 Trtna uš in trtoreja, spisal Ivan Bele......„ —-80 Zbrani dramatični spisi, dr. Vošnjak, II. zvezek . . „ 1'— » „ III. „ . . „ 1*— Luči, Funtek, broširane............ vezane Gedichte, Vodovnik-Siegensfeld, elegantno vezane . . Civilno-pravdni red, dr. L. Filipič, v platno vezan . . Sodni pravilnik, dr. L. Filipič, broširan...... Majar H. P., Molitvenik Sveta družina, v pol usnje vezan v usnje z mramornato obrezo........ v usnje z zlato obrezo........... Naš dom, l. zvezek, vsebina ,,Cesarjevič in sestri dvoi-čkinji" in ..Krajevna kronika Teharskih plemičev , broširan K —'50. II. zvezek, vsebina „Zadnji grof Celjski" in »Iskalci biserov na otoku sv. Duha", broširan K —'50. III. zvezek, vsebina „Vojna leta 2000" in „Doma in na tujem", broširan K —'50. IV. zvezek, vsebina „Ciganka", izvirna povest, ter razne humoreske, broširan K —'50. (Knjižica „Naš dom" se še nadaljuje). Kržišnik: Male pesmi za mladino, broširane . . . . Ivan Bele: Viničarjev kažipot, navod, kako vinograde nanovo zasajat; in obdelovati, broširan . . . . Lovski zakon za Štajersko, broširan....... J. Kukovec: Narodno gospodarstvo, broširano . . . J. Brinar: Slomšek kot pedagog, broširan..... Slomšekovo rojstvo, Mih. Lendovšek, broširan . . . Tudi je dobiti še nekaj letnikov Ilustrovanega narodnega koledarja po znižanih cenah. K 1-40 „ 2-20 „ 2-— „ 5— „ 1 — „ 1-60 „ 2'- „ 2-40 , —'24 —•60 , —'10 —•50 , 1-— —■20 Opomba. Pri naročilih prosim, da naj blagovolijo častiti gospodje odjemalci denar naprej poslati, sicer se na naročila ne ozira. Za poštnino dodati je za knjige v vrednosti do 1 krone 10 vinarjev, do 2 kron 20 vinarjev, čez 2 krone pa 30 vinarjev. ^ { ...... IIIIIIIIIII II IIIIIIIIIII lllllllllllllll MU......Milili........■IIIIIIIIIII t.....IIIIIII IIIIIIIIIII IIIIIIIIIII || 1 < ) i Avgust Žabkar v Ljubljani, Dunajska cesta železolivarna strojna in ključalničarska tovarna priporoča se si. občinstvu v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: napravo in popravo različnih strojev izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih, v poljubni velikosti napravo različnih transmisijonov za vsako industrijo. Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne križe, trombe za vodo, kotle, peči itd. Napravo najrazličnejših konstrukcij, in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključalničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode, in štedilnike raznih velikosti. Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. itd. Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse po primernih tovarniških cenah. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII .i -t' t j OD > C3 co t Kemično-farm. laboratorij izdelovalnica soda-vode. $ NAJCENEJA DOBAVA kirurg, obvez in kirurgično-higijeničnih sredstev za bolniško postrežbo. Vata, obveze, suspenzoriji, inhalacijski preparati, predmeti iz gumija itd. ZALOGA vseh med. specijalitet, med. konjak, kos-metična sredstva, mila, parfumi, sredstva za zobe in rast las, živila, mineralne vode itd. . POZOR! Dunajske želodečne kapljice, olajšajo bolečine, --:__r '_vzbujajo tek ter pomirijo vetrove. 1 steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne kroeliice. čist'i° kri in pospešujejo pre- --i__S—_' bavo. 1 skatljica 70 v. Prašek zoper kašeli (delien)> pomiri kašelj in raz--L._i tvarja sliz. 1 škatljica 1 K. Tekočina zoper kurja očesa in obliž, odpravi zanesljivo kurja očesa in bradavice. 1 kom. 80 v. Esenca za lase sredstvo za ohranjenje in rast las. _1 1 steklenica 1 K. Menthol ustna voda in zobni prašek (Denton) -—---L__sredstvo za ohranjenje in čiščenje zob (biserni zobje), 1 stekl. 1 K, 1 škatljica 60 vin. Lepotilna krema kot sredstvo za ohranjenje lepe kože. -L__ 1 stekleničica 1 K. Francosko Žganje iz ielk, "blaži bolečine in trganje, -2_i_' ' 1 steklenica 1 K 20 vin. Medicinalna ribja jeterna mast, p'iu£a. -i_i_1 tudi za otroke, 1 steklenica 1 K. Nikdar naj se ne pozabi ime LEKARNA „PRI ORLU" V LJUBLJANI ki daje brezplačno vsa pojasnila in razpošilja tudi cenike brezplačno, ter izvrši hitro vsa naročila s pošto ali pa z železnico. Pri naročilih čez 5 kron poštnina prosta. co s-00 —1 > 03 S-'C5 'fs O v> s- «13 i* V) as t* >C3 IS! 03 >CJ C3 "3 £31 co CT3 & o ss >>ts C3 5 -S N CT3 C5 —1 l Vi Oi S =3 >0 >to '■3 ca t-. co > ca £2 S > Trgovina z železnmo MFRKIIR PETER MAJDIČ ^iV1LnrVUR na debeid q CELJE, Graška cesta št. 12 g^ nadrobno! mm Traverze Cement Strešna lepenka Bogata izber ********* nagrobnih Knže\A Velika zaloga železa, pločevin, železja za pluge in vozove, poljedeljskih strojev, sesalk za vodnjake in v druge svrhe, cevi iz kanienščine, ključalničarskih izdelkov, štedilnikov, peči, kuhinjske posode ter vsega v to stroko spadajočega blaga. »» m int ($* rai fw» f$» «®»tw» fw» S^AVII vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavaruje človeško življenje po vseh kombinacijah, izmed katerih so najugodnejše naslednje: 1. za slučaj smrti, po kateri — naj se taista primeri kadarkoli — se izplača zavarovani kapital takoj dotičnim dedičem. 2. za doživetje in smrt, t. j. ako zavarovanec doživi naprej določeno leto, katero si sam izvoli, se izplača zavarovana istina njemu samemu; ako prej umrje, pa takoj njegovim dedičem. Pri tem načinu se more zavarovati tudi tako, da mu ostane istotoliko kapitala izplačilnega po smrti, kolikor ga je prejel ob doživetju določene dobe. 3. vzajemno, n. pr. mož in žena, brat z bratom ali kakšni drugi osebi, in sicer tako, kadar umrje eden izmed njiju, se izplača zavarovana vsota preživelemu zavarovancu. 4. za dobo 20 let, t. j. ako umrje v teh letih, se izplača zavarovani znesek dedičem ; ako pa jih doživi, potem določi sam, kako se mu naj izplača kapital: ves naenkrat, v dosmrtnih obrokih, ali pa šele po smrti. 5. za rento ali pokojnino, katera se začenja dotičniku izplačevati takoj po enkratni vlogi gotovega zneska, ali šele po nekolikih letih, in sicer do smrti. 6. doto otrokom, zlasti dekletom, katera se izplača, ko doživi zavarovani otrok 18.. 20., ali 24. leto svoje dobe in to tudi takrat, ako je zavarovalec (oče, mati, skrbnik itd.) umrl pred koncem zavarovalne dobe, dasi v tem slučaju preneha daljnje vplačevanje zavarovalnine. Ako umije otrok pred določenim letom, se izplača vsa zavarovalnina roditelju, zavarovalcu itd., ali pa se prenese ves kapital na kakšno drugo osebo. Vse te in ostale načine zavarovanja prevzema banka «Slavija» po ugodnejših po-gnjih in cenejših tarifih, kakor vse druge zavarovalnice. Vrhutega pa imajo člani banke «Slavije» — ker je vzajemna zavarovalnica — brez posebnega priplačila, še pravico do dividende, t. j. do deleža čistega dobička, ki je doslej iznašal po 10, 20, 25 in eno leto celo 48 odstotkov. Svojim članom je banka «Slavija» doslej izplačala čez triinšestdet milijonov kron. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih se more meriti z vsako drugo zavarovalnico. — Kako potrebno ter koristno je zavarovanje življenja zlasti za one, ki so oženjeni in imajo otroke, dokazuje mnogo vprav presunljivih slučajev, izmed katerih navajamo tu samo dva: 7. Hinko Kavčič, posestnik in deželni poslanec na Razdrtem, se je zavaroval leto dni pred svojo smrtjo za 4000 K, plačal enoletno premijo in dasi je bil na dolgu drugoletno zavarovalnino poldrugi mesec, je izplačala banka «Slavija» njegovi obitelji ves zavarovani kapital. 8. Julij Rozina, posestnik in trgovec v Poddobu, je zavaroval dne 15. avg. 1892. 1. 10.000 K na korist svojemu sinu, dne 10. marca 1893. 1. pa 10.000 K na korist svojej hčerki. Za prvo zavarovanje je plačal 454 K 64 v ; za drugo pa samo eden celoletni obrok 300 K 70 v. Nesreča je hotela, da je umrl dne IG. julija 1893. leta in tako prejme vsak njegovih otrok za neznatno vplačilo 755 K 34 v, kadar doseže 24. leto svoje starosti, 10.000 K. Zavarovalnina v vseh oddelkih je narasla na 5,960.388 K 21 v. Rezerve in fondi z rezervami za nerešene škode iznašajo 23,698.180 K 74 v. Prištevši h gorenjim 23,698.180 K 74 v fond za podedovanjsko društvo, penzijski fond uradniški in penzijski fond zastopniški, iznašajo vsi fondi in rezerve 24,189.840 K 65 v. Vsa podrobneja pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni zastop banke «Slavije» v Ljubljani v lastni hiši v Gospodskih ulicah štev. 12. „Ljubljanska kreditna banka" Špitalske ulice 2 — V LJUBLJANI — Špitalske ulice 2 Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema na vložne k n i i 71PP 'n na tekoči račun s 4 odst. Mij!iioc obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga; otvarja Čekovni račun tvrdkam, ^j^*0 razpolagajo s čeki v svojem imetju; sprejema Naročila na vrednostne papirje; preskrbuje Nakup in prodajo vseh vrst rent, drž. papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. pod najkulatnejšimi pogoji. Pri nakupu vrednost, papirjev za Vojaške ženitninske kavcijeozfreav prvi vrsti na kolikor mogoče visoko o'jrestovanje in preskrbuje vso tozadevno manipulacijo. Predujme na vrednostne papirje daje proti primernim obrestim. Borzna naročilaaMftSSS borzo izvršuje najkulantneje. Eskomp-tuje in vnovčuje menice kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Stavbene kredite Zavaruje srečke in druge vred- nnstnp nanirifi Proti k»rzni zsubi p" IlUoLllti pdpiIJB izžrebanju izdaja pro-mese k vsakemu žrebanju. Sprejema v Depot in oskrbo vrednostne papirje; prodaja večje Srečke na tekoči račun; »-. kupovalec na račun 20 — 30 odst. kurzne cene in ostanek pa lahko odplačuje v poljubnih obrokih. I7nlflpila na vsa tu- in inozemska mesta iz.jjiai.na jzvršllje najkulantneje. Blagovni oddelek ss?adpke *k u sk u $ u s* u u m* Slovenci! Svoji k svojim! Velika narodna trgovina manufakturnega blaga KAROL VANIČ v Celju ,,Narodni dom" Cesarja Jožefa trg ,Pri dobrem pastirju" Graška cesta priporoča svojo velikansko zalogo suknenega, modnega in volnenega blaga za možke in ženske obleke. — Baržuna, pliša, svile in vsakovrstnih modnih olepšal. Perilnega blaga in platna. Čipke, veznine (štikarije), volnene zastore in vsakovrstne garniture. Potna in posteljna ogrinjala. Svileni robci. — Velika izber kravat, srajc, ovratnikov, nogavic i. modrcev. Velika zaloga žime in perja. Sobne preproge v vsaki velikosti! Za pobarvanje šolskih tabel priporoča trgovina Dragotin Hribarja v Celju i zborni temni lak brez leska, po originalni tvorniški ceni kilogram po 7 K 60 v. Eden kilogram tega laka zadostuje za prebarvanje 4 do 6 tabel. Zunanja naročila se izvršujejo točno. Gumi za trte. LAMPIJOM. ^^ Karte za tombole. Največja in najcenejša domača ekspertna tvrdka. H. SUTTNEB '»Sto--ASts,urar v Kranju izborila zaloga ur, zlatnine in srebrnine priporoča svojo izborno zalogo finih in natančno idočih pravih švicarskih žepnih ur, bodisi zlatih, srebrnih ali nikljevih, ter svojo zalogo stenskih ur in budilnikov v veliki izberi; nadalje vseh vrst verižic, obeskov, ključev, tolarjev, uhanov, murčkov, zvezdic itd. ><. ><_ Najnovejši ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. Za ure se garantira dve leti; vsaka stvar je od c. kr. kontroln. urada štempljana. — Ako naročeno blago ni po volji, se v teku 8 dni zameni ali pa se denar vrne. OPOMBA. Da je moje blago res fino in dobro, dokaže dejstvo, da ga pošiljam ne samo v domače dežele, ampak tudi v inozemstvo, kakor v Srbijo, Bolgarsko, Bene-čansko, Nemčijo in celo v Ameriko. Od vseh teh krajev dobivam pa tudi mnogo pohvalnih pisem, katera pismasovsakemu za vpogled na razpolago. & C** Mali dobiček — veliko razpečavanje. Prva kranjska tvornica pletenin in tkanin % Dragotin Hribar 9t v LJUBLJANI ^ priporoča gg. trgovcem v mestu in na deželi lastne izdelke pletenin, kakor: nogavice, jopiče, srajce, spodnje hlače, rokavice, gorenjske volnene jopiče, otročje kapice in srajčice itd. &«£<&<£< na debelo. 0£« £< Tovarniška zaloga v Šelenburgovih ulicah štev. 13 pa prodaja vse to na drobno. Cenjeno občinstvo se vljudno opozarja na to narodno pod-jetje. Najboljša in najcenejša prilika za sledenje! Stanje vlog 30. junija 1902: Denarni promet v letu 1901: blizu 9 milijonov kron. čez 23 milijonov kron. Ljudska posojilnica preje: Gradišče št. 1, sedaj: Kongresni trg št. 2, 1. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po m^ 4v2% brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Stanje vlog 30. junija 1902: Denarni promet v letu 1901: 8,818.060 K 70 v. 23,559.611 K 20 v. Hranilne knjižice se sprejemajo kakor gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago. V LJUBLJANI, dne 1. julija 1902. Dr. Ivan Šušteršič, predsednik. Josip Šiška, knezo-škofijski kancelar, podpredsednik. ODBORNIKI: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano; Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah; Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani; Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani; Matija Kolar, župnik pri Dev. Mar. v Polju; Ivan Kregar, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani; Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljudske posojilnice"; Karol, Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Slibar, župnik na Rudniku; dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.