Državna politika. v naši državi. Ko je Uzunovič drugič dobil nalog od kralja, naj sestavi vlado, ker je Davidovič zaradi odpornosti radikalov ni mogel, se je ta nalog glasil, da naj se sestavi široka zveza najmočnejsih strank Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z Radičem se ni bilo treba pogajati, ker on stori vse, sa« mo da je na vladi. To ga tudi še vzdržuje v političnera življenju. Drugače pa je bilo z dr. Korošcem. Uzunovič je zahteval od njega, da se v imenu slovenskega naroda odpove vsemu boju za politično in gospodarsko svobodo Slovencev. Dr. Korošec je odgovoril, da je ta zahteva — nečloveška, kruta, kakor bi zahteval od človeka, da se naj sam umori. Slovenski narod pa ima pravico do soodločevanja v državi in to pravico tudi terja. Dr. Korošcev odgovor je napravil velik vtis na vse beograjske kroge. In Uzunovič se je začel resno pogajati z dr. Korošcem za vstop v vlado. Časopisi so poročali, da je vlada radikalov, radičevcev in SLS že sestavljena. Tudi so po vsej državi ža uradno obvestili, da je vlada že sestavljena. Toda poznejše vesti so prinesle prav nepričakovano izpremembo Nova vlada. Na sveti večer ponoči je bila imenovana nova vlada g. Uzunoviča. Ob 10.40 zvečer so novi ministri bili sprejeti v avdijenci ter so položili prisego. Ko so ob četrt na 12. uro odhajali, je bila objavljena sledeča ministrska lista: Nikola Uzunovič, predsedstvo, armijski general Števo Hadžič, vojska in mornarica, Milorad Vujičič, vere, dr. Slavko Miletič, narodno zdravje, Miša Trifunovič, prosveta, Boža Maksimovič, notranje zadeve, Pavle Radič, agrarna reforma, inž. Avgust Košutič, gradjevine, / dr. Benjamin Šuperina, pošta, dr. Ivan Krajač, trgovina in industrija, dr. Ninko Perič, zunanje zadeve, dr. Bo^dan Markovič, finance, armijski general Svetislav MiiosavljeviS, promet, ' Milan Simonovič, šume in rude, dr. Vasa Jovanovič, izenačenje zakonov, dr. Milan Srskič, pravda. Poljedelstvo in sooialna politilca sta ostali nezasedeni. Prvi resort zastopa dr. Vasa Jovanovič, drugi pa Milan Simonovič. Ta nova vlada }e zelo zanimiva. Pred vsem je važno to, da je general postal — železniški minister. Druga zanimivost pa je, da sta dve ministrstvi ostali nezasedeni. Tudi to je zanimivo, da je vojno ministrstvo "revzel genexal Hadžič, to ie kraljev zaupnik, to je tisti minister, ki ga je kralj poslal v Davidovie-Koroščevo vlado in ga je odpoklical, pa je padla Davidovič-Kc»roščeva vlada. Iz vlade jo odpadel tudi Pucelj — torej ni zdaj prav nobenega Slovenca v vladi. Za ministra pa sta prišla Pavle Radič in inž. Košutič, Radičeva porodica. Izostal je dr. Ninčič, doseaanji dolgoletni zunanji minister, nadomestil ga je dr. Perič. Noya vlada — kratka vlada. Novi vladi pripisujejo prav kratko življenje. Obstojala bi naj le za čas katoliškega in pravoslavnega Božida, ki je 14 dni za katoliškim, ker bi bili prazniki bolj žalostni, če bi ne bilo vlade. Oblastne volitve bodo prinesle padec sedanje vlade, ako se ne izpopolni. Naša država — SH, brez S. Radikali in radičevci mislijo, da je naša država le SH. Toda vedeti morajo, da poslednji S ni poslednji in ho5e in bo dosegel — v svoji državi svojo pravico kljiib vsem epletkam. V DRUGIH DRŽAVAH. Italija — oborožena do zob. Mussolini hoče na vsak tiačin se prav dobro pripraviti, da bi z orožjem osvojil Balkan, če ga z zvijačnimi mrežami, ki jih j« nad njim razpel, ne bi mogel. Oboroževanje v italijanski armadi nagloma napreduje. Italija pa pri tem leze v dolgove. In ce Mussoliiri pade, tedaj bo orožja za medsebojno klanje dovolj. Papež zoper fašiste. Katoliški Cerkvi nasprotni časopisi, tudi slovenski seveda, radi poročajo, da katoliška Cerkev, posebno še papež soglašajo z Mussolinijem, ga celo podpirajo. Ti lažnjivci so sedaj razkrinkani, ko je papež javno obsodil fašizeLm in njegovo nasilje. Zdaj bodo pa ti listi zopet pisali, da papež — hujska in da je protidržaven element. Angleška bi rada takoj izrabila spor med Nemčijo in F^rancijo, da bi Nemcijo privabila na svojo stran. Angleška se boji, da bi zveza med tema državama zmanjšala njen vpliv v Evropi. Revolucija na Litvanskem se še uadaljuje in razmere še niso iirejene. Bati se je ponovnih medsebojnih sporov. Francija in Nemčija — sprti? V zasedenem nemšk^m ozemlju je neki 241etni francoski častnik neko nemško družbo na cesti z bičem pretepel in enega ustrelil. Iz tega dogodka se je skoroda izcimil spor med Francijo in Nemčijo. Upati pa je, da taki posamezni slučaji ne bodo ovira za napredovanje končnega pobotanja med Nemčijo in Francijo. Slovaki v Čehoslovaški dobijo — avtonomijo. Slovaki so se dolgo časa borili za avtonomijo. Konečno je češki narod svojemu bratskemu slovaškemu narodu to priznal in. Slovaki so šli v vlado. In ta vlada dela in država procvita. Naši Srbi se gredo radi h Čehom učit, naj se gredo tudi v teml