Poštnina plačana v gotovini.
MURSKA SOBOTA, 15. junija 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA : na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov t cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%°—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
S prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga
Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
leto XVII. št. 24.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo: Al. Sobota Telefon št. 28.
Delüvanje kmetijskoga odbora.
Važni predlogi i sklepi sreskoga kmetijskoga odbora v Dolnjoj Lendavi.
Na prvom zasedanji sres. kmet. odbora v Dol. Lendavi je prišlo do važnih sklepov v prospeh kmetijske pridelave v srezi Dol. Lendava, štere objavlamo celo na prvom mesti v Novinaj, da narod spozna, kak de kmetijski odbor delüvao.
I. Uporaba obl. živinorejskoga fonda.
a) Vse, ka se je nabralo do uveljavlenja novoga kmetijskoga zakona, naj bi banovina hranila ločeno od ostale njene imovine. Ponücala pa bi te peneze izklüčno samo na ozemli prvejše mariborske oblasti, kde so je edino nabrali.
b). Ka se je nabralo od dneva, kda je postano valani novi kmetijski zakon pa do 31. marca 1930. naj se podeli v ednakih polovicaj med banovinski kmetijski sklad i občinski kmetijski sklad. Drüga polovica bi se (odkazala sreskomi kmet. odbori, ki bi jo vpisao v dobro odnosnim občinam na račun njihovoga obveznoga prispevka za izdatke srezkoga kmet. odbora.
Z. Odmera zemliškoga davka.
a) Količnik 30 za odmero zemliškoga davka naj se zniža pod 20 iz razloga, ar zemlišča v lendavskom srezi neso bolše kakovosti od zemlišč na Murskom poli, (tam je količnik 20) i od daleč ne dosegajo kakovosti zemlišč Slavonije i Vojvodine, šterivi edinivi v državi zvün Prekmurja mata še količnik 28 -34, kak podlago za določitev zemliškoga osnovnoga davka.
b) Pri preuredbi novoga dopolnilnoga davka v letošnjem leti na čisti katastralni donos od zemlišča na davčno osnovo 2000 do 4000 Din se je določilo na to davčno osnovo na mesto 4%, zdaj 3% dopolnilnoga davka pri tem pa se je brisao odbitek 40 Din, Šteri se je dozdaj odštevao od ugotovlene vsakokratne šume, tak, da plačüje zdaj ta vrsta na sploš-
no več davkov, kak pred preureditvijov toga dopolnilnoga davka. V to vrsto spadajo največ mali i srednji posestniki, šteri so s tov preureditvijov više obdavčeni, ka gotovo ne bilo mišleno po novoj davčnoj odredbi, štera je štela načelno znižati zemliški davek posestnikom. Zadeva naj se uredi bar v tom smisli, da Posestniki te vrste ne bodo više obdavčeni, kak so bili dozdaj.
3. Ureditev gnojišč.
a) Vsem prošnikom, šterim so bili lansko leto napravleni načrti za gnojišče, i gnojnične jame, naj bi se prošnje letos poslühnole, ar v srezi Dol. Lendava še ne niti . ednoga takšega gnojišča i ar je tüdi število takših načrtov malo.
b)	Cement za napravo teh gnojničnih jam naj bi se odposlao kem prle, ar sledkar pridejo silna Polska dela i tüdi zidare je proti jeseni žmeče dobiti.
4. Kmetijska šola v Rakičani.
Za kmetijsko šolo v Rakičani, ki že več let obstoja na papiri, naj se določijo zadostni zneski za zgradbo i opremo šolskoga poslopja, da bode na te način služila v istini tistim namenom, za štere je bilo zemlišče po agrarnih oblastih določeno i razlaščeno.
5.	Reguleranje Müre.
Uravnava i zavarüvanje bregov na levom bregi Müre naj se še letos zvrši po hidrotehničnom oddelki kral. banske uprave, posebno je neobhodno potrebno, da se taki začne z regulacijskimi deli pri občini Ižakovci, Gornja, Srednja i Dolnja Bistrica i Hotiza, kde odnaša voda najrodovitnejšo zemlo posestnikom i bode ogrožala v najkračišem časi tüdi na večih mestih stanovanjske hiše i gospodarska poslopja.
6.	Izplačilo priznanih premij iz leta 1929.
Leta 1929 pri licenciranji bikov je bilo priznanih od licencovale komisije več premij za bike posestnikom
pod pogojom, da držijo oni te živali najmenje še 1 leto v plemenske namene. Ar pa te premije še do dnes neso izplačane, če ravno so posestniki držali bike do dogovorjenoga termina, se naprošajo merodajne oblasti, da se tej zneski v interesi pospešüvanja živinoreje taki nakažejo.
7.	Pretaplavanja šmarnice.
Nakaže naj se izdatna podpora iz javnih sredstev vsem onim posestnikom vinogradov, ki precepijo šmarnic, odnosno samorodnico v dobro kvaliteto trsov, da ne bodo tej Posestniki v prihodnjih gospodarskih letaj preveč vdarjeni z obnavlanjom i z regeneracijov svojih vinogradov.
8. Pospešüvanje kmetijstva i vučitelstvo.
Pri pospešüvanji kmetijstva naproša sreski kmetijski odbor vse ustanove i organizacije, posebno pa Vučitelstvo osnovnih šol, štero žive v najtesnejšem stiki s kmečkim stanom i njegovim gospodarskim živlenjom, da po svojih močeh podpira sreski kmetijski odbor pri pozdigi blagostanja kmetskoga naroda i njegove gospodarske prosvete.
Vseh 8 predlogov je sreski kmetijski odbor odposlao s primernim utemelüvanjom na merodajna mesta s prošnjov, da se te upravičene žele vzemejo v račun i se rešijo vse omenjene zadeve v zadovolivom smisli na splošni hasek kmečkoga prebivalstva dolnjelendavskoga sreza.
Predavec obsojeni.
Velka Sodna razprava, ki se je v Zagrebi vršila proti prvejšemi radičovskomi voditeli, Jožefi Predavci, je končana. Predavec je obsojeni na pol tri leta voze, ar je oškodüvao več peneznih zavodov za kakših 13 miljon Din. _________
Ljubljansko velesenje
se je izredno dobro posrečilo. Ogledalo si ga je do 120 jezer obiskovalcov ne samo iz vseh krajov naše domovine, nego iz vnogih drügih držav.
2
NOVINE
15. junija 1930.
Kalendar.
juni (30 dni)	24. teden.
dnevi
tedna
16
17
18
19
20 21 22
pond.
tork
Sreda
četrtek
petek
Sobota
nedela
Rim. kat.
Benon
Adolf
Gervazij
Telovo
Silverij
Alojzij
Ahacij
Evang.
Justina
Volkmar
Gervazij
Silverij,
Sila
Alban
Mlaci!
Senje: 16. Dol. Lendava, Prosenjakovci, 18. Dokležovje, 19. Dolenci, 21. Gor. Lendava.
Vreme: V prvoj polovici vedro, proti konci oblačno, dež.
Novi vozni red :
Hodoš :
Prihod iz M. S. ob ll14 i 1748 vöri odhod v M. S. ob 606 i 1204 vöri
Murska Sobota :
Prihod iz Hodoša ob 745 i 1340 vöri odhod v Hodoš ob 930 i 16 vöri
Ljutomer :
prih. iz G. Radgone 543, 1415, 1923 v. odh. v G. Radgono 840, 1510, 2004 v.
Ormož :
prih. iz M. S. ob 702, 1310, 16, 2048 v. odh. v M, S, ob 728, 1355 1615 1854.
D. Lendava :
prih. iz Čak. ob 5·8, 908, 1349, 2038 v. odh. v Čak. ob 526, 1015, 1416, 21 v.
Čakovec :
prih. iz D. L. ob 625, 1125,1514, 2210 v. odh. v. D. L. ob 423 802, 1255, 1932 v.
Što ma opravek v Maribori, Ljubljani i Zagrebi, naj potüje tak iz Sobote, kak iz Lendave s prvim jütrašnjim vlakom.
Murska Sobota
„Grad, park i drügo.“
V zadnjoj številki smo pod zgorašnjim naslovom objavili članek, v šterom med drügim stoji: „5. odajo i naküp ma v rokaj edna i ista oseba — g. Benko, ki kak zavüpnik grofa odavle, kak župan pa küpüje za občino.“ — Na tom mesti povdarjamo, da s temi rečmi nesmo meli namena žaliti i ar smo sledkar zvedili, da ne vse tak kak smo pisali, na tom mesti popravlamo svoje reči v telko, da odaje i küpila nema edna oseba (g. Benko) v rokaj, nego vodi küpčijo celi odbor, v šteroga on ne zvoljeni. V kelko smo v zadnjoj številki g. župana žalili, ga na tom mesti prosimo odpüščenja.
Ka novoga v Belgradi ?
Poslanik za Angoro. Njeg. Vel. kral je postavo za poslanika v Angori g. Ljubo Nešiča, dozdašnjega izrednoga poslanika v Sofiji.
Konec pravde proti dr. Mački. Preminočo soboto se je Zaklüčila velka razprava proti Bernardiči, dr. Mački i drügim. Trajala je 35 dni. Kakša bo sodba, objavimo v prišestnoj številki.
Sokolske slavnosti so se že začnole. Tak velkih prireditev Belgrad še ne vido. Te dni je prihajala v prestolico mladina od vseh strani države. Glavni zletni dnevi bodo v drügoj polovici junija.
Svetovna politika.
Novi romunski kral. Preminoči petek je Romunija doživela velko senzacijo. Nepričaküvano se je povrno
v Bukarešto prvejši Prestolonaslednik Karol. Narod ga je sprijao z velkim navdüšenjom. Velka narodna sküpščina ga je proglasila za krala, dozdašnjega krala, maloga Mihaela pa za Prestolonaslednika z naslovom „velki Vojvoda Albe Julije“.
Mussolinijov naslednik. Listi poročajo, da je Mussolini določo za svojega naslednika očo svojega zeta, prometnoga ministra Ciana.
Boji v Indiji. Kak se vidi, se nemiri v Indiji še ne dokončajo. Angleži so mišlenja, da se Gandijov upor vrši po prizadevanji ruskih bolševikov. Proti upornikom so začnoli bole ostro nastopati. Nekelko so jih obsodili na smrt.
Atentat na nemškoga poslanika. V Lizboni je nekši brezposelni marinar strelo na nemškoga poslanika Baltganda Poslanik je dobo takše rane, da je naskori potem vmro.
—	G. kanonik doma. Preminočo nedelo se je mil. g. kanonik povrno iz toplic. V toplicaj se njemi je stanje preci zbolšalo.
—	Sprememba v obč. sveti. Z odlokom banske uprave v Ljubljani je g. Dobray Janez bio razrešeni dužnosti občinskoga odbornika i je na njegovo mesto imenüvani za odbornika g. dr. Bölč Julij, apotekar.
— Yoghurt. Sobota ma znova edno posebnost. Horvat Jožef, ki se že duže časa peča z izdelavo mlečnih izdelkov, je zdaj začno delati sedeno mleko Joghurt. To bo jako dobro, ar s tem tüdi tisti pridejo na lehek način do sedenoga mleka, ki nemajo dojnih krav.
—	Nogo si je potro 16 letni Kos Matija. Po šklizkom dvori je šo. Poškalo se je i tak nesrečno spadno, da si je potro levo nogo. Vrači se v špitali.
Slovenska krajina
Železniški promet z Vogrskov.
Okoli 20. maja se je v Ljubljani pri ravnatelstvi državnih železnic vršila seja posretüvalnoga odbora, štere se je vdeležo tüdi g. Fr. Čeh, predsednik Trg. gremija v M. Soboti. Na seji se je govorilo tüdi od otvoritve železniškoga prometa pri Hodoši i Rediči. Iz zapisnika je v tom pogledi razvidno sledeče :
„Na pripombo g. Čeha, da še zdaj ne otvorjeni promet z Madžarskov prek Hodoša i D. Lendave, se razvije dukša debata, med šterov se ugotovi, da je mišlenje odbora v toj stvari sledeče :
Izpela naj se po potrebi nova anketa gledoč na to prtanje. Če se nemre zvršiti istočasna vpostavitev prometa na obeh progaj, se naj otvori najprle mejni prehod pri Hodoši, ki
je vekšega gospodarskoga pomena i kde bi bili tüdi stroški za Otvoritev menši. Na tom prehodi bi se naj kem prle vpelao konči tovorni promet.“
Kda pride do obistinitve odborovoga mišlenja, nam pokaže prihodnjost. Od svoje strani Želemo, da bi se to zgodilo kem prle.
— Genlivo pismo g. Sakovič Jožefa. Poznanec g. Sakoviča je dobo od njih sledeče pismo : „Dragi prijateo ! Na Pragi smrti stojim. Me odnese, ali tü povrže, samo Bog zna. Po človečoj meri sem že preveč dosta trpo. Ali boža mera je drüga. Gučati i požirati ne morem. Zdaj me ščejo po gumijastih cevaj skoz nosa hraniti, pa jaz v to ne privolim. Jezik mi je tak, kak edna raztrgana cota. Če v kratkom vküp zraste, ostanem, če ne, od glada merjem. Ne tožim se, da ne zgübim zaslüženja trplenja. Samo telko povem, ka niti v misli nesam si predstavlao, da takše trplenje čaka na mene v živlenji. Ne vem, ka bi v püšpekiji šteri dühovnik mogao prestati te strašen beteg. Dr. Klarova gospa mi je pred kratkim 1000 dinarov poslala k nabiranji, od šteroga sem ne znao nikaj. Mislim, da prav napravim, če se za dar javno zahvalim. Ovak sem njoj ne pisao. Zato bodi tak dober i priloženo zahvalo objavi v Novinaj.
ZAHVALA. Dr. Klar i gospa sta k nabiranji na vrastvene stroške betežnoga plebanoša Sakoviča naknadno 1000 Dinarov poslala Plemenito delo se samo hvali. Proseč i nadale vaše goreče molitve, ostanem te lübeči brat v Gospodi !“ — D. Sinik, 1930. junia 5. — SAKOVIČ JOŽEF.
Te genlive rendice naj genejo vsakoga poznanca g. Sakoviča na gorečo molitev za njih.
prih. iz Ormoža ob 912,1541, 1935,2040 v odh. v Ormož ob 516, 920, 1419, 1858 v
15. junija 1930.
NOVINE
3
—	Delavcom v Nemčiji na znanje. Delavcom, našim naročnikom v Nemčiji, se naznanja, da svojo naročnino i drüge peneze lehko pošlejo po Zadružnoj Gospodarskoj banki v Maribor. Naj se javijo samo pri Darmstӓdter Nationalbanki v Berlini ali šteromkoli vekšem mesti, kde ma ta banka svoje podrüžnice i naj pošlejo prek teh naročnino. Ne trbe drügo napisati na Ček, kak da je naročnina za Novine št. Čeka 11806.
— Vsem, ki majo svoje prek mej države na deli. Vaši naročajo naše liste ; a mi je ne moremo pošilati, zato ka pošta ne vzeme gor brezplačno i zato ka se na porgo ne štampajo. Vse moremo proti plačüvati zato vas prosimo, plačajte mesto vaših naše liste vi. Vaši vam bodo že povrnoli naročnino. Cena Novin na mesec 6 Din. 50 par, cena M. Lista na mesec 2 Din., na leto 25 Din. — Uprava Novin.
Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici,	37
—	Bogojina. Po sklepi načelstva je hranilnica znižala interešno mero od 11% na 10%. Šteri so intereš že plačali, se njim spiše 1% v dobro. Znižanje interešne mere je za sirmaško lüdstvo velkoga pomena, ar tak z menšimi stroški pride do posojila. — Tajnik posojilnice, Jožef Casar je odišeo v Ljubljano k Zadružnoj zvezi. Tam ostane kakšiva dva tedna, — G. kaplan Janko Breznik je bio na romanji v Svetoj deželi (v Palestini itd.) Z romanja se je srečno povrno domo. — Toča i poplava, štera nas je obiskala 1. junija je napravila v goricaj, na polji i na senožetaj velko škodo, tak da ne bo niti košnja, niti žetev, niti bratva jako vesela.
— Smrtna kosa. Naglo je vmro 4. toga meseca v Dokležovji 62 letni kmet Ivan Klemenčič. Že kakših pet let ga je mantrao cukreni beteg. Imenüvani den je bio sam doma. V kühinji je nekaj delao. Pri ognjišči je vküpspadno i tam so ga našli mrtvoga. Pokojni je bio dober krščenik i je vsikdar zagovarjao pravico. N. p. v m !
— Pletarska šola v Ptüji začne 1. septembra toga leta s svojim dvoletnim tečajom. Što šče od tečaja več znati, se naj zglasi pri domačem občinskom uradi. Tam Zvedi vse.
— Beltinci. Kat. prosvetno drüštvo bo melo na Telovo, dne 19. junija ob 3. vöri popoldne pri cerkvi tombolo s sledečimi glavnimi dobitki: 1. 1000 Din, 2. moška obleka, 3. eden plüg, 4. edni boksani šolnji i ešče 200 drügih lepih dobitkov. Ar srečk nega dosta, dobitkov je pa preci,
vam priporočamo, da bi si srečk kem več naküpili.
— Opomin. Iz Zedinjenih držav Severne Amerike je bio pripelani nekši izseljenec iz toga sreza, ar je potüvao brez uselitvenoga dovolenja. Imenüvani se je nahajao v Kanadi, od tam pa je na prigovarjanje nekšega Wagner Franca, da bo meo v v Zedinjenih Državah Amerike bolšo plačo i da ameriške oblasti neso tak natančne pri dopüščenji bivanja četüdi se brez njihovoga dovolenja naseli, — odišeo v Zdrüžene države Amerike. Komaj pa je bio nekaj mesecov tam, so ga ameriške oblasti aretirale, zaprle i ga po 4 mesecaj zapora prisilno poslale domo. Zavolo toga se lüdstvo opominja, naj bo previdno i naj se ne da zapelati od takših lüdi, ki iz nesreče drügoga iščejo svoj dobiček. Opomnite tüdi svoje v Kanadi, naj brez uselitvenoga dovolenja nikak ne hodijo v Zedinjene države Amerike, kde jih gotovo čaka zapor i deportacija. Sreski načelnik : Lipovšek.
—„INKA“ dišeča vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
— Kuzma. Občina je po naredbi banske uprave v Ljubljani dobila novoga odbornika. Razrešeni je odborniške dužnosti. Ropoša Jožef i je na njegovo mesto imenüvani Skalič Franc.
— Küp nesreč. Trezika Fekonja z Melinec se je rada vozila, Kda ne mela za to doma prilike, se je prištülila na sosedova kola. Tak je tüdi bilo usodnega dneva. V drüžbi sosedove dece se je pelala. Deca so se na kolaj igrali. Naenkrat se je mala Trezika znašla pod kolami. Zakričala je i je probala vstanoti ali ne mogla. Kolo ji je strlo levo nogo. — Kak se je mala Ankica Hozjan iz Bistrice ponesrečila, se ne ve natančno. Premala je, da bi znala vse povedati i na pitanje, kak si je strla nogo, odgovarja vsikdar to: „pod krave sem prišla“. — V šumi pri Gornji Slavečih je zadela kmeta Krpič Štefana preci težka nesreča. S pomočjov več drügih kmetov je Sekao visiko smreko. Šče prle kak je bila smreka podkopana, se je začnola nagibati. Da bi jo naravnali v pravilno smer, kde ne bilo drevja, neso meli časa i tak je spadnola na drevje i obvisila. Možje neso si mogli nači pomagati, ka so posekávati začnoli veje. Pri tom pa neso bili zadosta previdni. Naenkrat se je steblo zagnalo i je z velkim truščom spadnolo. To se je pa zgodilo tak naglo, da Krpič, ki je stao v bližini, ne mogeo
odskočiti. Vrh smreke ga je dobo pod sebe i njemi je potro nogo. Zvün toga pa je kmet dobo tüdi drüge močne vdarce. — Devetletni Jeričov Vanek iz Dokležovja se je z drügov decov vred veselo igrao. Naednok je nekak naopačno skočo i je več ne mogeo stanoti. Potrla se njemi je leva noga.
—	V Lemerji se je zgodila nesreča 7 letnomi Železen Štefani. Dečkec se je Spravo na biciklin. Veselo se je spüsto z njim po bregi dol. Naednok njemi je biciklin nekaj zaneslo na stran, njega pa Vrglo dol. Dale se ne mogeo pelati, ar si je potro levo roko.
—Vsi ponesrečenci so v sobočkom špitali.
Blagoslovitev Našega Doma“ v Črensovcih.
Hranilnica i posojilnica v Črensovcih je bila prva, štera se ustanovila potem, ka smo prišli v novo državo. Ravno letos obhaja 10 letnico. Pred 10 leti je zagledala beli den po prizadevanji g. Vlado Pušenjaka i Klekl Jožefa,, bivšiva narodniva poslanca, ki sta jo ustanovila, prvi kak nadr revizor, drügi kak načelnik posojilnice. Z razumnim i šparovitnim delom si je v teh 10 letaj pridobila zavüpanje, razvila svoj promet i kak sad obojega postavila lepo hišo, Štera se zove „Naš Dom.“ Tak je nazvala svojo hišo zato, ka šče biti celoj fari i celoj okolici dom, kde najde pomoč vsaki, ki pride v stisko i potrebüje kakšekoli pomoči. Te dom bo davao prostor za vsako delo, štero more podignoti gospodarsko stanje i kulturo našega naroda. Tü se bodo vršili razni tečaji: tkalski, pletarski gospodinjski, gospodarski, šivalni itd. Namen njemi je, naj bo zaistino dom našemi lüdstvo, kde najde očinsko i materinsko skrb i lübezen. Poleg teh potrebnih i hasnovitih reči pa bo dao tüdi pošteno, nedužno veselje po potrebi. Hiša je na štok. Zidao jo je g. Mesarič Števan iz M. Sobote. Blagoslovili jo bodo Prezvišeni gospod hercegpüšpek 22. junija. Spored posvetitve je sledeči :
1. Predvečer, to je 21. junija, kda prido Prezvišeni z Beltinec, jih pozdravi pri Domi odraščena mladina, za štero se v prvoj vrsti gradio te dom i načelstvo i nadzorstvo posojilnice. Narod čaka kre dva kraja ceste od Doma do cerkve. Pri cerkvi sprejme i pozdravi Prezvišenoga dühovščina i šolska deca. Večer pride mladina iz vseh vesnic z lampioni i da podoknico Prezvišenomi, potem je pa razsvetlava Doma i govor za mladino, šteroga bo držao g. Kolenc Franc, urednik Novin, sobočki kaplan.
4
NOVINE
15. junija 1930.
2. V nedelo 22. junija, po opravlenoj fermi okoli 11 vöre predpoldnom ide procesija s cerkvi pred Dom, šteroga Prezvišeni blagoslovijo. Po blagoslovitvi govori Pušenjak Vlado, bivši narodni poslanec, nadrevizor Zadružne Zveze. Po govori nasto pi pevski zbor i domača godba v Domi, kde se pogostijo po staroj navadi Slovenske Krajine: a) kotrige posojilnice ; tí) dobrotniki, ki so njoj pri zidanji brezplačno pomagali s foringov ali drügimi uslugami; c) vsi delavci, ki so pri njoj delali s falačkom vrtanka i s kupicov domačega vina. Niže objavimo vabilo posojilnice, ki si je naj vsaki vzeme na znanje brez posebnoga drügoga vabila.
VABILO.
Hranilnica i posojilnica v Črensovcih je postavila poslopje „Naš Dom“, ki se bo blagoslovit 22. junija predpoldnom ob edenajsetoj vöri. Vabimo vse naše kotrige, ki majo delež, vse meštre i delavce, ki so delali pri zgradbi i vse naše dobrotnike, ki so nam dali brezplačno foringe, kamen, pesek, ali kakšokoli drügo pomoč : na Posvetitev i po posvetitvi po staroj navadi Slovenske Krajine na falaček vrtanka i kupico domačega vina v dvorano Našega Doma. Srčno vableni i sprejeti !
Črensovci, 10. junija 1. 1930.
NAČELSTVO.
ZA NEDELO.
Po risálaj prva.
Evang. sv. Mátaj vu 28. táli.
Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim: Dána je meni vsa oblást na nébi i na zemli. Idoči záto včite vse národe, krščavajoči njé vu iméni Očé i Siná i Dühá svétoga ; vučévši je zdržavati vsa, šterakoli sam zapovedao vam. I ovo jas sam z vami vse dni notri do skončanja sveta.
Za hišo i dom.
Kak se čistijo glaži ? Če smo meli v glažaj (steklenicaj) olij ali mast, je lehko operemo z vrelim pepelnatim lügom.
Zdravilo za opekline. Če se Što tak zažge, da dobi močno rano, naj nüca sledeče zdravilo : Stuče naj se v pene 1 belak k tomi se primeša 1 žlica lenovoga olja i 1 žlica friškoga vrhnja. Ta mešanica se namaže na krpico i dene na rano. Obveza se ponovi dva, do trikrat i rana je zaceljena.
Saje ponücaj ! Malo je lüdi, ki znajo, da tüdi od saj lehko mamo hasek. Ponücati se dajo za gnoj.
Dobro raste posebno zelenjava (šalata, zelje, špinjača, korine, drevje itd.), če je ograd pognojeni s sajami.
AGRARNE ZADEVE
Vabilo na redni občni zbor. Agr. zadruge za dravsko in savsko banovino reg. z. z neom. z. v Črensovcih, ki se vrši 29. junija v Črensovcih v „Našem Domi“ popoldne ob treh z sledečim dnevnim redom : 1. Čtenje zapisnika zadnjega občnoga zbora i toga Odobritev. 2. Poročilo načelstva i nadzorstva ; 3. Odobritev računskoga zaklüčka za 1. 1929. 4. Sprememba pravil. 5. Odgovor na tožbo veleposestva v D. Lendavi. 6. Ustanovitev podrüžnic. 7. Naselitev našega prebivalstva. 8. Slučajnosti. Če občni zbor; v napovedanom časi ne bi bio sklepčen, se vrši pol vüre kesnej na istom mesti i z istim dnevnim redom drügi občni zbor, ki bo sklepao velavno ne gledoč na število navzočih kotrig.
Vabilo odposlancov Agrarne zadruge kak i načelstva pa nadzorstva na sküpno sejo po predpisih 36. §. pravil, ki so vrši dne 29. junija popoldnevi od 1. vüri v Našem Domi. Dnevni red :, 1. Poročilo načelnika načelstva. 2. Poročilo odposlancov, kak se razvija zadruga v njihovih občinaj, žele i zahteve kotrig. 3. Razprava od dnevnoga reda občnoga zbora. 4. Slučajnosti. Prosimo vse naše odposlance kak i celoküpno načelstvo i nadzorstvo, naj se te seje ob ednoj vüri punoštevilno vdeleži
Načelstvo Agr. zadruge.
Zakaj zadruga neje küpila šum v D. Lendavi ? Na lo pitanje je ete pravičen odgovor : Zadruga neje küpüvala za sebe šume, nego za svoje kotrige i to samo za tiste, štere so se javile, ka küpijo te šume. Veleposestvo neje štelo odati šume na falate, nogo vse sküpno. I vsaki pravičen i pameten človek more priznati, da je melo veleposestvo pravico i tüdi dužnost, da sküpno oda trebeže malovredne i šume bogate. Da če bi samo šume stržilo, praznoga pa ne, bi gorplačalo. To pa nesme níšče nikomi želeti, ki lübi pravico. Naj dobi zadruga za vse küpce, je dala večkrat objaviti v Novinaj i tüdi gučala od toga na svojih sejaj i zboraj, ka bi se glasili küpci za prazne, posekane trebeže. A kak smo že povedali, samo dva sta prišla pitat, ka bi koštali trebeži, eden z Rakičana, drügi s Polane, nišče se je pa ne javo, da bi te trebeže tüdi küpo. Trebežov je pa okoli dvejezero plügov. Zdaj če bi zadruga küpila vse šume, bi mogla plačati tüdi teh dvejezero plügov trebežov, za štere nega küpca i šteri bi komaj za
petdeset let nosili kakši hasek. Plačati bi mogli glavnico i tüdi intereše od teh miljonov brez vsega haska. I 
da bi te peneze mogle davati vse kotrige zadruge, neje mogla iti ta v küpčijo, ar ne štela v nesrečo spraviti male lüdi i neje mela pooblastila za takšo küpčijo od svojih kotrig. Zadruga je pa itak javila na ministerstvo, ka se je sklenolo na zadnjem občnom zbori, da se najmre šume naj ne tržijo, če vsi agrarni interesentje v to ne privolijo. Majo zato juš ešče kotrige zadruge i vsi. interesentje, da se na ministerstvi za šume i rüde, kak i na ministerstvi za kmetijstvo, kak küpci javijo za šume. Zadrüga dragevole pošle njihova imena na oboje ministerstvo. Zadruga pa ešče zavolo trojega zroka neje mogla i smela küpiti šum : 1. ar neje bio odpravleni fideikomis ; tabulacija se
ne bi mogla izvršiti ali bi se velika kaucija znala zahtevati i bi zadruga mela samo neprilike i stroške ; 2. kotrige zadruge na to neso pooblastilo zadruge i denarni zavod ne šteo dati tečas penez, dokeč se ne odpravi fideikomis ; 3. večina küpcov bi samo tak küpila, če bi smela šume spremeniti v oratjo zemlo. Ar je pa to ne bilo dopüščeno po novom šumskom zakoni, šteri je med tem časom izišo, zato se je küpcov število na najmenši broj znižalo i niti do gorstoječi šum jih ne bilo zadosta, ka od posekalja niti ne gučimo. Zadruga, ar interesenti, za štere jedino je štela küpiti, neso se javili za več jezer plügov, ne je smela küpiti po svojih pravilaj, to je po zakoni. To v pojasnilo vsem.
„ Predsednik Agrarne zadruge
bi mogo mešüvati, ne se pa potegüvao za siromaške agrarne interesente so pravili nekši“ nepoznani gospodje v Medjimurji lüdem, kda so ti povedali, ka so pristopili k agrarnoj zadrugi. Tem pobožnim gospodom odgovorimo, ka predsednik zadruge nesamo, ka vsaki den mešüje, nego opravla tüdi drüge cerkvene dužnosti v popolnom redi ; med temi ka predga vsako nedelo ne samo ednok, včasi dvakrat i trikrat tüdi. Jako bi hasnilo tem gospodom, ki pravijo ka ne mešüje, če bi prišli k njegovim mešam i predgam. Ne bi njim škodile. Te bi je celo navčile, kak se more siromak po Kristušovoj zapovedi i po njegovom zgledi lübiti.
Vugrinec Franc, Mlajtinci. Vašo prošnjo smo taki, kak smo jo do rok dobili, naprej poslali, ali dozdaj šče nesmo dobili odgovora na njo. Med tem časom je najmre izdani ministerski odlok, ka se mora do jeseni zemla na licitaciji vödati, štera nema gospodara.
15. junija 1930.
NOVINE
5
Za naše male.
Antolin Andrej :
Jelen, riba i ptica.
Kristuš njemi odgovori : Kral se je prebüdo, vojska je končana i ravno dnes se kralevski slüžabnik pripravla, da se zda s kraličinov. Beži teda na kralov dvor, ar ti nesi spao, nego bio si mrtev !
Kda to mladenec čüje, hitro se spremeni v ftiča i zleti na kralov dvor, kde se je že vse pripravilo na gostüvanje. Pred kralov dvor prileti, spremeni se v človeka i sede na klop pred kralevskov palačov.
Tü sedečega najde podstrežnik i ga pita, zakaj tam sedi i čaka ? Mladenec ga prosi, da bi ga püsto v dvorano, kde je gostija. Podstrežnik njemi odgovori : „Če znaš kakše umetnosti, idi v dvorano, če pa nikaj ne veš, ti ne tanačivam toga !“ Mladenec njemi pove vse, ka zna, podstrežnik ga pela v dvorano.
Kda mladenec v dvorano stopi, 
pove, da bi rad svoje umetnosti pokazao. Kral njemi to dovoli. Mladenec se hitro spremeni v jelena. Kraličina, ki je bila nevesta, stopi po zlato škrinjico, v šteroj je hranila falaček jelenovoga rogla. Taki se vrne. Zdaj pristopi k jeleni i njemi pritisne falaček ta, kde njemi je malo rogla falilo, i glejte, v dvorani je stao jelen, šteromi so se vsi Čüdili.
Jelen se je znova spremeno v človeka i je velo prinesti škaf vode. Kda se to zgodi, spremeni se v ribo.
Ali edne plavute je riba ne mela. Količina pritisne plavuto, ki jo je mela v škrinjici, ta, kde je ribi tajila plavuta i bila je cela riba.
Mladenec se zdaj spremeni v ftiča, ali edna perot njemi je faliia. Količina njemi pritisne perot i lepi ftiček je stao pred gosti v dvorani.
Kral vse to videč spozna svojega negdašnjega pastera. Tüdi končna ga je spoznala i je pravila da je to tisti, šteri je prišeo po kralovo sablo.
Tak je prišla strežnikova prekana na den. Zna se, da se je jako prestrašo.
Kral se razčemeri i da nazočim gostom naslednje pitanje: „Ka se naj napravi s starim klüčom, če se zgübi, i se v tom časi novi napravi, a sledkar se stari znova najde ?
Mladoženec odgovori prvi na to pitanje i pravi: „Novi klüč se more na cvek obesiti, stari klüč pa ostane, da se nüca“.
Kral ga ostro pogledne i pravi; „Sam sebi si sodo, ar ti nesi pravi mladoženec moje hčere, nego te mladenec je, ar on je, ki mi je sablo prineseo.“ To rekši, zapove hlapcom, da ga zvežejo i obesijo.
Kda se je vse to zgodilo, se je obhajalo zdavanje. Potom se je začnolo velko gostüvanje, pri šterom sem tüdi jaz bio. Dali so mi jesti i piti iz napršnjeka, ka je gola istina, ar mam še zdaj jezik moker.
Pošta upravništva.
Kočar Števan, Vornwerk, Gerwisch. 50 Din. naročnine z zahvalnostjov sprejeli. Gumilar Ivan, Radovci 75. Vaše pismo smo prek dali v Soboti i oprosili na dvojem mesti pomoči. Vretin Karlo, Ganterhof. Redno vam pošilamo naše liste, ve mate celo naslov štampani. Pozvedite pri pismonoši, ka je za zrok, ka se vam do rok ne stavlajo? Obvestite nas taki ! Gubič Števana domači. Naznanite nam, što je naročo za vašega Novine v Nemčijo i od kod je. Na karti ni edno ni drügo ne stoji. Što je naročo i s štere vesi je, to prosimo, da se nam naznani. Činč Jožef, Petanci. Novakova žena dužna ešče 5 Din. za sam M. List. Mož pa plača iz Francije na mesec 6 Dim 50 par. V Slavonijo smo poslali Novine i Mi List. Škaper Treza, Dolič, 13. Marijino podobo iščite meseca julia v Soboti v Prekmurskoj tiskarni. Smidhlehner Rudolf, Viliers St. Christophe. Za Dobrovnik smo stavili Novine. Naročnino za Francijo dobili. Če kaj ne bi redno dobivali, nam javite.
Gospodarstvo
Sejanje ajdine. Dobra je ajdinska kaša, dobri ajdinski žganiki 
dobre ajdinske krvavice itd. zato je dobro, da gospodar skrbi, da bi meo lepo ajdino. Da bo ajdina lepa i rodovina, trbe zemlo, v štero ščemo sejati, dobro pognojiti. V tom pogled di so najbolša umetna gnojila. Za 
eden plüg zemle je potrebno približno 2 metra (200 kil) superfosfata i 100 kil kalijove soli. To se potrosi po njivi pred oranjom.
Kak se nüca gnojšniča? Da gnojšnica vnogo pripomore k rodovitnosti, zna vsakši gospodar. Vnogo 
pa zavisi od toga, kak gnojšnico nücamo. Če ščemo polevati z njov zelene rastline, jo moramo dobro pomešati z vodov. Jako dobro je, če takša mešanica gnojšnice i vode eden den stoji i komaj potem polevamo. Polevanje z gnojšnicov se naj vrši v 
deževnom časi.
Za pozdignjenje mlečnosti. Po leti ma krava več mleka kak po zimi, ar dobi zeleno krmo. Še več mleka ma krava, šteroj davajo dosta soli. Od soli krava postane žedna, pije dosta vode i voda vpliva na mlečnost. Takše mleko pa je bole redko, kak tisto, če krava spije malo vode.
VGANKE.
Predzadnji številka. Rešitev so poslali Gjuran , Jožef dijak M. Sobota, Lanjšček Ivan Budinci, Grabar Geza Moravci. Nagrado (Odpoved nesrečne žene) dobi Gjuran.
Zadnja številka. Rešitev.
1.) 1. p, 2. ura, 3. revež, 4. Maribor, 5. madež, 6. mleko, 7. Nacek, 8. steza, 9. Zemun, 10. deblo, 11. poletje, 12. bratranec. Vkumes: prvi december.
3. Krojač.
4: Kura (ura).
5. Lübi bližnjega kak samoga sebe.
6.	Pijanec se spreobrne kda
se v jamo zvrne.
Imena rešilcov objavimo v prišestnoj številki. Nove vganke :
1.) Lüdem sem neobhodno v rabo, a tüdi v veliko zlorabe. Ka je to ? (Poslao I. Špilak; V. Polana.)
2.) Kda ma krava telko oči kak leto dni ?
3) Što lehko več lüdi na ednih kolaj v varaš odpela ? (Obe poslala Zadravec Marija, Lipa.) 
Ivo Bečajnek i Eug. Zupan
Ka odavle ta trgovina ? (Poslao Št. Vogrin Rakičan.)
(Poslala Žemlič Ana, Lipovci.)
6.) V kem sta si podobniva barber i pralja? (Poslao F. Smodiš Vančavas)
Za nagrado se dobi kniga: V borbi za Jugoslavijo.
6.
NOVINE
15.junija 1930
Cene:
Penezi (12. junija.): dolar Din 56·—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20.
Živina : biki, jünci i telice Din. 8—10 (jako debeli Din. 11), krave Din. 4—8, teoci Din. 14—15·—, svinje Din. 16—17·— (debele do 18 Din.)
Zrnje: pšenica Din. 180, žito Din. 140, kukorca Din. 130—140, krumpli Din 50, ajdina Din. 160, proso Din. 150, črešnjevec Din. 300, mešani Din. 200.
Sühe gobe	3
küpüje vsikdar po najvišišoj dnevnoj ceni trgovina F. SENČAR Ljutomer, Mala Nedelja.
Mlatilni mašin Garrett
(nove fajte), pravi angleški s 6 konjskimi silami se fal oda. Štiri do pet let ide brez popravka. ŠIFTAR ŠANDOR Beznovci M. Sobota.
Prvovrstna domača vina
küpite najugodnejše pri FRANC SENČARI v Ljutomeri.	2
BSA motorbicikl
500 c3 Sport Typa popunoma novi se fal oda. Opita se v M. Soboti Šolska ulica hšt. 32.	1
Razglas.
V D. Lendavi so na odajo hiše številke 21. i 22. na ednom grünti. Celi grünt znaša staroga ½ plüga. Vsakša hiša se lehko posebi küpi z grüntom ali si küpec edno lehko doli spravi. Edno hišo küpec lehko taki prek vzeme, drügo oktobra meseca 1930. Pri hišaj je ograd s sadovnjakom.
Küpci se lehko zglasijo 3            na gornjo številko.
RITUPER ALOJZ
mehanikar i trgovec z biciklini
v MURSKOJ SOBOTI 
ma skladišče najbolših biciklinov i delov za bicikline.           7
Na dražbi
v Satahovcih (hš. 45.) oda PERTOCI FRANC svojo hišo. Dražba de na Telovo (19. junija) popoldnevi ob dveh pri imenüvanoj hiši. Što nüca hišo, naj pride na dražbo.
Oda
se lesena stara
hiša.
Les se šče lehko dobro ponüca.
Josip Novak, Veščica 24.
HALO !	HALO!
Najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik. Vsaki falat je fabriško garanterani. — Kak tüdi vsakefele ledra i šujsterskih potrebčin se dobi edino po najnižjih cenaj v trgovini
CÖR ANA
trg. z ledrom i čevlarskimi potrebčinami
MURSKA SOBOTA
Aleksandrova 2.           12
Vse blago ceneje
predavati a vendar dobavlati v najbokšoj kakovosti more Svetovna razpošiljalna tvrdka H. Suttner iz razloga ar njej to omogoča njeni ogromen promet. Za samo
22
Din se dobi fino poniklano brivsko pripravo št. 12.207 z 2 ostrinama, jako lepo izdelano. A dunajska ročna harmonika št. 13116 z 10 tipkami, 2 basi, 2 zborna, velikosti 24x11½ cm, z 10 gübami na mehi, v lepoj izdelavi košta samo
168
Din po povzetji ali če se penez posle naprej, brez vsakoga rizika, ar to ka ne
vgaja se zamenja, ali pa se vrne penez.
glazbila, Žepne nože, brivske potrebščine jekleno blago, kühinske predmete,
plašče za gospe gospode i deco, perilo,
Črevle, obleke, nogavice, igrače
i jezere raznih predmetov za vse namene v velikoj novoj ilustriranoj domačoj knigi.
Tüdi vi dobite k šenki
to knigo, če jo z dopisnicov zahtevate od svetovne razpošilalne tvrdke
H. SUTTNER,
LJUBLJANA št. 945.
l	Odam
dobro ohranjeni motorbicikli znamke „IN-DIAN SKAUT“ zavolo odpotovanja za 7000 Din. Polde Petovar Ivanjkovci pri Ljutomeri.
Mlatilnica.	2
Zavolo drüge küpnje se oda na ratno odplačilo 7 let stara mlatilnica z „LANZ“ samohodečov lokomobilov 6 HP. Pozvedi se pri lastniki Poredoš Fr. Moravci p. Martjanci.
Ešče prvle kokot zaspevle,
a ravnotak v pondelek i vse drüge dni vala den za dnevom naša najprva skrb razumnoj negi tela.
Če želite rešiti to pitanje pametno, t. j. jemati le tisto ka v istini delüje i da pri tom ne škodlivo, teda se morete odločiti za preizküšene Elsa-preparate.
Elsa-žajfa i lepote v 7 krasnih vrstaj : žajfa iz lilijinoga mleka, lilijine kreme, iz rumenjaka, glicerinovo, boraksovo, katranovo i za briti.
Po pošti 5 falatov Eisa-žajfe na izbiro košta 52 Din franko, če se penezi pošlejo naprej ; po povzetji 62 Din.
Elsa-Creme-poma vničüje pojave starosti, odpravla neprijetne falinge (sunčne pege, mozole itd.) Elsa-pomada za rast vlasi, ešče vedno najbogše za vlase.
Po pošti 2 glaža edne ali po 1 glaž vsake Elsa-pomade košta 40 Din franko če se penezi pošlejo naprej ; po povzetji 50 Din.
Elsa-Shampoo krasnih pen i düha 3 Din 30.
Elsadont najzdravejša pasta za zobe, 1 tuba 8 Din 80.
Elsa-Sachet dišeča blazinica za perilo, 6 Din.
Den sa dnevom negüjte falo s Elsa-preparati!
To pomaga !
Dobiva se povsod ! Kde nega, zvolite naročiti naravnost pri :
EUGEN V. FELLER, Iekarnar, Stibica Donja, Centrala 146.
15. junija 1930.
NOVINE
7
ŠTEFAN LAZAR:
KRALJICA ESTERA.
Povest po zgodbi iz Sv. pisma.
Iz molčečega Artembaresovega očesa je švignila rdeča iskra in lok je zazvenel. Srna je omahnila ; iz prsi ji je udaril močen curek krvi in tresoče se truplo se je zvrnilo v vodo.
Bruhala je rdeče pene, ki so jih bistri valovi pograbili ko kako nit. Ubožica se je na smrt ranjena zvijala ; polovica v vodi, polovica zunaj na rjavem kamenju. Kratko, pretrgano je zamukala in tresoče se oči so zrle v gozd, ko da je hotela nekomu reči, naj ne pride k potoku . . .
Artembares je skočil k njej, pokleknil na njo in ji je s krivim lovskim nožem zadal zadnji bodljaj. Srnine oči so postale motne, dolge, temne trepalnice se več niso tresle in zenica je osteklenela,
—	Izdihnila je . . . — je mrmral Artembares in je zgrabil srno, da bi jo potegnil preko potoka, toda naenkrat se je stresel : zdelo se mu je, da ga nekdo gleda, da nekdo stoji za njegovim hrbtom!
Obrnil se je.
Za njim je stala mala srna z velikimi ušesi in je z odkritim pogledom obračala na njega začudene, žalostne oči Debelo ga je gledala kakor kak nedolžen otrok. Črni, svetli nos ji je od trenutka do trenutka vztrepetal : čutila je, da se je nekaj zgodilo, ni pa vedela, kaj ; z malo živalsko pametjo ni mogla doumeti, kako velika žalost je zadela njeno ubogo življenje !
Bila je tako majhna, da se je komaj videla iz zemlje in trava ji je segala do upognjenega kolena. Norec jo je začudeno gledal, potem pa je nehote sklonil glavo, ni mogel prenesti njenega pogleda, ker je videl v srninih očeh nemo bol.
Mlada srna je pogledala mater in je dala od sebe top glas. In Artembares je slišal, ko da odmeva
v	glasu srnice jokajoča tožba : kaj si storil, 6 Artembares z mojo mamiko . . . ?
— Ubil sem jo . . . je šepetal norec ves bled. — Ubil sem revo . . .
Zdramil se je.
In pograbil je nož, da bi zabodel tudi mladiča.
— Mú-ú-úúh . . . je mukala mlada srna in Artembaresu so prišli na misel majhni otroci . . . Sebe je videl v mladiču, ko je v osmem letu starosti jokal pri materinem mrtvem truplu . . . In nož mu je padel iz rok, po obrazu pa mu je tekla velika, velika solza.
 Ti ljuba živalca ! — je dejal srni. — Ne jokaj . . . Nisem hotel . . . Nisem vedel, da je tvoja mati . . . Ko bi bil vedel, bi rajši kradel iz kraljeve kuhinje !
Mala sirota je zmigala z ušesom, ko da je razumela morilčev govor.
—	Da bi jo le mogel oživiti ! Dal bi od svojega življenja dve leti ali pol življenja ali tudi celo življenje, saj itak ni vredno mnogo . . . A ni mogoče . . . Zgodilo se je, sirota si postala, ti ubožica in kaj naj sedaj storim.
Mladič je otožno gledal v globino gozda.
—	Vem, da je tudi tebi hudo, ljubček . . . Tudi
vi	imate dušo . . . in ta uboga reva je bila tvoja mati . . . O, bog ! Ako bi človeka umoril, ne bi čutil take žalosti . . . Oprosti mi, ti krotka srnica in
pojdi nazaj v gozdno senco, gozd te bo redil in bog, ki je ustvaril ubogo truplo . . .
Srna ga je zopet pogledala in norčeva duša se je stresla.
—	To je bilo zadnje . . . Rajši sebe ubijem, kakor pa da bi še kedaj škodoval kateremu izmed neoboroženih otrok boga — gozda ! Ali slisiš srnica? Jaz sem Artembares, norec ; dober človek sem v kraljevem dvoru . . . in sem vkljub temu morilec. . . . Idi nazaj v svoj dom in ne bodi huda, da ti mater odnesem !
Govoril je ko otrok.
— Ne bi je nesel, tu bi jo pustil v naročju gozda in bi jo pokopal v mehko, duhtečo zemljo, toda nesrečna, pregnana kraljica je lačna . . .
K njej je stopil in ji je pobožal malo glavico. Srnica ni zbežala. Začudeno ga je gledala, svetlo in toplo.
— Ne bojiš se ? O, jaz hudobnež ! Idi nazaj, ti ljubka živalca in bodi blagoslovljena, blagoslovljena, gozd ti ozdravi bolno srčece . . .
Srna se ni zganila.
—	Tako dolgo ne bom mogel oditi... Ne pustijo me tvoje žalostne oči . . . Idi ! Ali tudi ti greš z menoj ? Greš h kraljici ?
Srnica je vzdihnila.
—	Stori, kakor hočeš, sladka, mala srnica. Ti si še malček in imaš le nagon, a ta nagon je več vreden ko bistra človeška pamet. Idi torej svobodno, ali . . . Jaz si naložim na hrbet mater in grem in ne bom upal gledati nazaj ; bojim se, da jo izpustim in ne bom imel več moči, da bi jo zopet dvignil in nesel domov, a uboga Vasti od včeraj zvečer ni jedla ničesar, ker je tudi ono malo jedil, ki jih je imela raztresla gozdnim pticam . . . Z bogom !
Nekako si je naložil srno in jo je začel vleči proti votlini. Srnica je začudeno zrla za njim, potem se je zganila in tiho šla za njim . . .
Sredi votline je visoko plapolal ogenj, ko je vstopil Artembares s plenom v špiljo. Potil se je in sopel. Srno je nežno položil na tla blizu ognja.
—Srna ! — se je radovala Vasti. 
Hvaležno je zrla na dobrotljivega pritlikavca, a
je osupnila.
— Ti jokaš ?
Šla je k njemu in ga je z materinsko ljubeznijo prijela za roko.
—Kaj se je zgodilo, sinko ?
Artembares ni mogei odgovoriti, marveč je pokazal proti vhodu v špiljo.
— Kaj je to ?
Tam je stala osirotela srnica in je z otožnim bleskom zrla v votlino.
— Artembares.
— Ta je bila njena mati . . . in ona jo je spremila do groba . . .
Solze so mu padale in smehljal se je proti malčku.	v
— Ali se nisi mogla ločiti od mamike ? Kaj ? Ti revica ! . . .
Šel je proti njej in jo je jecljaje začel vabiti :
— Srna, srna, srnica . . . Ljubi malček, pridi sem . . . !
Šel je ven, jo objel krog vratu in jo peljal v špiljo.
—	Brez matere pogine v velikem gozdu . . . Presvetla kraljica, sprejmiva jo za svojo ! Mleka ji je
8
NOVINE
15. junija 1930.
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v LJUBLJANI. Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje:
1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak	2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče	3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na
blago, Pohištvo, zvone i spodobno; c) polske	doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i
pridelke, zrnje i krmo.	lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVIN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno !
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC  16.
NAJKRAĆI I NÁJBOLJI PUT
	IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
— 37 —
Kmečka posojilnica v Murskoj Soboti
Ček. rač. št. 15229.	r. z. z n. z.	V lastnoj hiši.
Sprejema hranilne vloge i je obrestüje od 8%—9%. Za vloge je dobroga
stanja že več, kak
30,000.000 Din.
Posojila dovolüje na poroke i knižbo (tabulacijo). Rentni davek od obresti plača posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci vložite svoje peneze v to kmečko
kaso, štera podpira v stiski naše lüdstvo.
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti.
Izdajatelj KLEKL JOŽEF.
Urednik FRANC KOLENC