Tiskova pravda ,,Slov, Gosp." Honcna razprava kazenska pri c. kr. okrožnej sodniji Celjskej. (Dalje.) Drž. pravnik. Ali dalje pravi tadi §. 303 kaz. zak., da je kriv pregreška, kdor druge k sovražaosti soper razne Barode, prebivalce države k sovražaim razprtijaai aied seboj zapeljati skuša. Vprašam tedaj, če se v oaienjeaera sostavku, ki se je tu čital, ae aajde več stavkov, s kteriaii se posebao sloveaski Barod k sovražaostim soper Nemce, Talijaae, Ogre draži ? To dokazujejo vse že aavedeBe besede, kakor: ,,ae pravičai Madjari, Neiaci požirajo, da Sloveaci pod strahovitim stiskaajem laškega življa zdihajejo. K tem sovražaostim, ki aikakor aiso dvomljive pa še bolj spodbuda, če se na koflci ia sicer po tistih dveh prilikah, ki opisujejo napeajanje na vso moč, pravi: ,,prosili pa bodeaio aaše slovaaske brate, da aas podpirajo". Da, ako se že tako hudo pritiska, da treba zvaaaflje pomoči, po tem je se bolj razdražljivo ia ostane Baravao tudi za tiste zdražljivo ia zapeljivo, ki sostavek v roko dobe. Dalje se bere v tem oklicu aa Sloveace, da se mora ,,skrbeti za zediajeao SloveBsko ter v ajem za aarodao upravo". Meaim pa, da Slovenci, ki z Neraci, Labi, Madjari veadar pod eBim žezlom stoje, ako se ločijo oddrugih~ aarodov, s tim razprtije vtrjevajo ia proti drugim Barodom sovražao postopajo; ia kar dalje v člaaka sledi, pojasaeaje v priliki, vse to cika aa sovražae okoliščiae ia strahovito tlačeaje Sloveacev, kjer so z drngiaii aarodi zdražefli. Najdeai tcdaj v teai sostavku, da se ea del prebivalcev aoper druge k sovražaostiia spodbada ia tudi k sovražaim razprtijam aagovarja ib to je ravao dejanja, ktero §. 302 kaz. zak. za pregrešek imeti hoče. Rekel sera, da je vsa pisava tega člaaka podpibovalaa (aufreizender Natur),~kar se, kakor praviai, iz besedi vsega sostavka razvidi, posebno pa iz stavka, ki se aa koacu dragega oddelka glasi: po časaikih raoraaio govoriti ia aaglašati zediBJeao Sloveasko, mi moramo skrbeti, da dobiaio deželae zborove ia državai zbor aa svojo straa, — to so sicer postavaa sredstva ia niaiam aič soper Bje — ali aa koacu stoji: mi moramo aaše slovaBske brate prositi, da nas podpirajo ia ti so tisti, kteri so a tita stavkom v zvezi poprej nastevafli bili, to je Slovaai v ia preko Avstrije so ti bratje. Ako bi potrebao bilo bi še več eaakih stavkov Bavedel, iz kterib sledi, da se eden aarod soper druge Barode šuBta, kakor: Madjari davajo Sloveacem svoje zobe čutiti (^die 3Iadjarea lassea dea Sloveaea ihre Zahaefiihlea", prestava za ,,zobljejo"); dalje: Neaici aas tlačijo svojoj aeaasitljivostjo ia Labi predrzaoj ošabaostjo (nveraiesseaea Hoebaiuth"). Teb stavkov ae morem tedaj pustiti, kakor da bi zaaje ae vedel, kajti so taki, iz kterib dejaaje omeajeuih pregreškov izbaja. (Dalje prihodajič) -He«e*- Govor g. dra Antona Kleinenčiča *) v glavni skupŠčini okrajnega zastopniitva v Ljutomeru 28. aprila 1868. Glavna sknpsčina slavaega okrajnega zastopaištva aaj blagovoli sprejeti v aakljaček ali sklep aledeča predloga: 1. Naj se pošlje prošaja državnemu zboru, da bi se to slavao državno zastopaistvo z vsemi silami vpiralo vladiaemu pred- *) Od več strani so se izrekle želje naj ta govor iz BSlov. Naroda" ponatisnemo. Vredništvo. loga zarad aasvetovaaega davka aa pr raožeaje ia vladni predlog čisto odbilo. 2. Naj se v tisto prošajo vzame protest aašega okraja soper V8ako tudi aaj maajše povisaaje davka aa pobištva in zeailjišča. Kar se tiče prvega predloga, slavaa skupščiaa, bilo bi ravao toliko, kakor da bi hotel vodo v aiorje aositi, ako bi hotel aa dolgo ia široko razkladati, da se protivi davek aa preaiožeBje ae le vsaki količkaj zdravi fiuaačai politiki, aego prav za prav zdraveaiu ra^umu. Vsi učitelji aarodaega gospodarstva vseb aarodov so v svojih delih obsodili ta davek ; imeBUJem tu le Neaice: Roscherja, Rau-a, Loreaca Steiaa, Mischlerja, od FraBCozov Mihalja Cbevalier-a ia nied Rusi Teagoborskega. Vsi ti možje uče, da davek se v vseh pojediaib razdelih ia oblikah aiore samo aakladiti aa čiste dohodke človeškega dela, kajti ako bi se Baložil aa premožeaje, vbijala bi s teai vlada državo samo, ker bi jej sredstva odvzeaiala, iz kterih ia aa kterih ravao sama stoji. K večemu bi si s tem opomogla začasBo (efemeričao) za kaka 2 ali 3 leta, potem bi se pa premožeaje državljaaov zmaajšalo, z preaiožeajem aaravao tudi dohodki, ia z dobodki tudi dosledno iz ajih iztekajoči davek. Vprašam, kaj pa potem? Odgovbr je kratek: strašao siromaštvo, toliko siroraaštvo, da bi se labko dogodilo, da bi državaaazadnje postala aesposobaa za vsaki davek. Pa kaj bi dalje o tem govoril? Vložila so pioteste soper da davek že vsa česka okrajaa zastopaištva; kakor sem bral, pripravljajo se tudi Bektere občiae doljae Avstrije to isto storiti, storilo je to tudi čisto aemško zastopaištvo v Voitsbergu aa Štajerskeai, obsodilo je ta davek skoraj vse časaikarstvo, med kteriiai tudi stara nPresse", aaj oficiozaejši list gosp. baroaa Beusta. Brali saio, da se je fiaaačai odsek državaega zbora, kterema je g. Skeae izvestitelj, tudi odločao soper celi vladiai predlog izrekel in bo tudi državnemu odboru v sklep priporočal. V tej zadevi se izrazujc povsod soglasao maeaje toliko Slovaaov, kolikor Nemcev, ker tu bi se zaaioglo reči: ndass in Geldsacbea uad besoaders beim Steuerzablea aicbt aur die Gemiithlicbkeit, sondern auch der Natioaalitateastreit aufhorea". (Da tara, kjer je treba seči v žep, vzlasti pa, kedar je treba plačati davek, prestaja ae le ndobra voija", aaipak tudi aarodai razpor.) Kar se 2. predloga tiče, bote vi vsi skupaj z uieaoj vred čutili, da srao z zeialjišČBiai ia pobištveaim davkom tako preobložeai, da aisaio v staBU ae eaega solda več plačati, ako aečemo vsi aa beraško palieo priti. Spoaiiajara se, da je Scbmerliag eakrat še kot državai miBister rekel v državaem zboru, da oa vidi, da ai raogoče ae za ea viaar zemljiščaega davka več pomaožiti; ravao tako se je izrazil gosp. Becke kratko pred aagodbo z Ogerskim, ko je bil še fiaaBČBi miBister celi Avstriji, m ko je imel svoj veliki govor pred državaim zborom, v kterem je aazaačil svoja maeaja ia mišIjenja o zboljšaaju avstrijskih fiBaac; takrat je rekel med drugim, da zemljiščaega davka ai mogoče po Bobeai ceai povišati. — Kar sta ta dva v tej zadevi gotovo jako veljavaa moža takrat izrekla, velja teai bolj še daa dauas. Se ve, miaister Breatl predlaga, da bi ta aameček trpel samo 3 leta; ali pomislite, da plačajemo še daa daaas vojskiai Bameček od 49. leta, od 59. ifl 66. leta, ki so bili vsi trije aamo za čas voj8ke BaložeBi, kakor da bi še zmiroBi vse 3 vojske trpele. — Zaaao je, da je mislil ogerski miaister Lonyay tudi tam zemljiščai davek poraaožiti, ali vse javno maeflje ogersko se je s strašao srditostjo soper tako namero izrazilo rekoč: V poljedelstvu še lahko konkuriramo s Cizlajtanci (to je: z nanii), ker so oni že tako s zeniljiščnini davkorn preobloženi, na ta načiu bomo Dii (Ogri) Cizlajtanee iz žitnega in vinskega trga labko popolnoma izpodrinoli. Tako so govoiili P. Lloyd, P. Naplo in Hon. Lonyay je tudi res od tega davka odstopil. Zdaj pa pomislite, da je ogerska dezela še enkrat rodovitnejša od naše, in_ da plačuje saino koniaj 2 trejini teh davkov, kar jili ini Štajerci plačujemo in sarao polovico od tega, kar česka plača, se ve, vse to v razrnerju veličlne dežel in števila prebivalcev. — Znano je, da je Avstrija posebno poljcdelna (ali agrikulturna) države, da to, kar še veljavnega ima, ima samo v zemljiščih in v poljedelstvu. — Poprejšna nesrečua kupčijska politika iiam je (posebno nam Štajereem) skoraj vse to iualo obrta, kar snio ga iineli, vnieila; ako nam še zdaj s prcobloženjem zemljisčnega davka poljeuelstvo V nič spravi, potlej postanenio vsi v celi držari popolnoina siionmki. Naj gleda današuja vlada, da nam iz tcb strašnih finaučnib zadreg pomaga s povišanjeui davka na kupone, ali pri združenju (uniflkaciji) državnega dolga, ali z davkom na lišp (Lnxus) in na. redove in križce, ali pa na kak drugi liačin; ali rečeni, naj se varuje povišanja zernljiščnega davka, kakor slamnata streha ognja, ako nas neče tako sigurno kakor 2krat 2 je 4 počasu oberaeiti in nazadnje popolnorna vničiti.