134
Uravnavanje kraških voda.
Vsled popolnem predrugačenih razmer ne more dandanes kmetovalec izhajati pri tistih dohodkih kot
{>red nekaterimi desetletji, če tudi bi se vrstile dobre etine leto za letom. Višji davki, dražje življenje itd. silijo razumnega posestnika misliti, kako obdelovanje zemlje preustrojiti, da bi mu donašala veče dohodke. Marsikatero nepriliko ni se poprej zdelo kmetovalcu potrebno odstraniti, ker so mu travniki in polje vedno še dosti rodili za njegove potrebe. Sedaj pa, ko razumni kmetovalci na vse strani premišljujejo, kako svoje dohodke pomnožiti, uvidevajo na raznih krajih tudi potrebo uravnave voda, katere jim ob času po-vodenj silno veliko škodo delajo.
Tudi na Kranjskem delajo povodnje mnogo in deloma zelo veliko škodo, katero je na vsaki način treba zabraniti, če se hoče blagostajnost kmetova ohraniti. Se ve da uravnavanje voda ni lahka reč, ter se da izvršiti le se združenimi silami ter z državno podporo. Državni zbor je tudi uže sklenil v to svrho dovoliti na leto pol milijona goldinarjev in tudi Kranjska bode deležna tega denarja — ako se sploh kedo za-nj oglasi. Deželni zbor, oziroma odbor, imel bode pravico zahtevati podporo iz tega zaklada in na njega se je treba obračati v vseh teh zadevah.
Največ škode napravijo, in sme se reči redne škode, vsako leto povodnji kraških voda. Njih uravnava bi bila velika dobrota za prizadete kmetovalce in skrajni čas je, da se reč v roke vzame. Kranjska dežela mora biti hvaležna %„Klubu turistov*', kateri je uže prve korake v tej zadevi storili ter dovolili denar za pre-iskavanje kraških voda, katere največ le pod zemljo teko. Umestno bi bilo, ko bi tudi dežela to priza-detje z denarjem podpirala, ker konečno uravnanje izvršiti se bode zamoglo le na podlagi vednostnih pre-iskavanj.
Na tem mestu hočem čast. čitateljem poročati, kaj da se je uže storilo in kaj da se ima storiti.
Gospod Franc Kraus u Dunaja je v mesečnem shodu „kluba turistov" oddelka kranjskega 17. t. m. v Ljubljani to le poročal:
Poročevalec je v svojem govoru načrtal pregled kraških dolin (Kesselthaler), katere se dajo razdeliti po odtoku njih voda, ki so Ljubljanica, Krka in Kolpa. K prvi skupini pripadajo kraji na Pivki, potem ložka, cirkniška in planinska dolina; v teh krajih se bode za sedaj od strani „oddelka za preiskava nje jam" delovalo, posebno pa hočejo preiskati pod zemeljske odtoke Pivke in Unca ter po možnosti odstraniti ovire naglega odtoka teh vod. Gori imenovani oddelek se sedaj s tem peča, da napravi porabljiv vhod v globoko Pivško jamo, ki je med Postojno in Planino. V tej jami je na dnu tekoča voda. Iz te jame skušalo se bode po vodi nazaj priti v postojnsko jamo ter podzemeljske hodnike tako popraviti, da bole mogoče s čolni se po vodi voziti. Med pivško jamo in postojnsko je gotovo tudi v zvezi brezdno „črne jame". Ako se bode posrečilo gori imenovano zvezo napraviti, potem bodo skušali zvečati pivško jamo z jamo pri Podgradu.
Manj težav delalo bode preiskavanje odtokov iz cirkniškega jezera v planinsko dolino, ker pridejo v škocijanskem gozdu na dan. Teže bode pa preiskavanje zveze med Uncem in Ljubljanico, v to svrho porabila se  bode „Vranja jama" pri Ljubljanskem vrhu.
Gospod Kraus razlagal je potem, kako nagli odtok podzemeljskih voda pospešiti ter tako zabranjevati povodnje. Za to sta le dva sredstva: ali iztrebljenje jam ali pa razširjenje jam z razstreljevanjem. V ta namen je klub turistov tudi uže dovolil 1000 gold. in je pričakovati, če se delo dobro sponese, da dobi podporo tudi od kod drugod, ker ima res tudi velik narodno-gospodarski pomen.
Tudi o povodnjih, ki jih napravlja Eačna, daje gospod Kraus nasvete, kako priskočiti na pomoč prebivalcem te kotline.
Nasveti g. Krausa so:
Naslednjim krajem v Račni dolini in zunaj nje obrniti je zlasti pozornost:
1.    Šentjurskim studencem, o katerih se ne ve, od kod se napajajo.
2.    Ponikvam pri Zagracu, po katerih se odteka voda dobravškega otoka, ne ve se kam.   -
3.    Jami pri Ponikvah, iz katere se, kakor se trdi, odteka potok pri Mali Račni.
4.    Jami pri Mali Račni, kamor zginja ta potok.
5.    Jami pri Krki, kjer se neki ona voda prikazuje zopet na dan.
Razen teh krajev bi se morale jemati v poštev kotline v obližji in rupe, od prvih zlasti one pri Veliki Loki, Lučki Dolini ali kotlini pri Lučah, o katerih se nikakor ne ve, kam oddajajo svojo vodo.
Če bi se potrdila sumnja, da se prikazujejo iz rupe velikanskega studenca pri Krki vode Račne doline,  prišlo bi se vsem nepriličnostim na isti način v
135
okom, kakor postopa v tacih slučajih kraški komitej avstrijskega turistnega kluba, to se pravi, da se 6d kakega znanega odtoka, vretja, sledi podzemeljska reka proti vodi gori ter se odpravlja z razstreljeva-njem, kar zadržuje in zajezuje vodo. Za to delo priporočal bi se gosp. Malnar iz Struge, ki je opozoril uže pred nekaterimi leti na enak projekt in mu ne manjka niti poznanja kraja niti sposobnosti.
Kar pa se tiče odtočnih razmer dobravskega potoka, niso le-te tako jasne, kakor prej imenovane. Zagraje prihajajo od nezadostnega preseka požiralnikov , v katere ni mogoče iti. Ne preostajalo ne bo nič druzega, kakor poiskati v sosednem Gulem Vrhu naravne predihe in po onih, na kojih dnu bi se našla tekoča voda slediti, v meri doline dalje prodirati; ob enem m bi se moral razširiti kanal.
Će pa tacih naravnih predihov ni, preostaja le še poslednje sredstvo: barvanje vode in opazovanje, kje se bo prikazovala, da se potem od tod pričenši prodira proti vodi gori na uže naznanjeni način.
Mogoče je, da se kaže res pri prodiranji po studencu pri Krki rogovila v žlebu, po ka-terem se more, kakor javljajo poročila, precej daleč iti; rogovila pa bi mogia držati le proti Lučam ali Zagracu. Jama pri Krki morala bi se tem gotoveje preiskati, ker bi se z razširjenjem tega podzemeljskega odtoka Račne doline ne napravljila nobeni niže ležečih kotlin kaka škoda, ker je od Krke pričenši dolina skozi in skozi odprta.
Ker razmer pri mlinu pri Mali Račni ne poznam niti iz lastne skušnje, niti nimam natančnejih podatkov, ne morem presojevati, če bi se moglo tudi od tod dalje prodirati proti jami pri Ponikvah; želeti pa bi bilo, da bi se ta kraj preiskal zaradi sosednje dobrepoljske doline, ker se sme misliti, da pripomorejo vode pri Ponikvah k poplavljenji dobrepoljske doline in da se potiskajo va-njo vsled podzemeljskega zajezovanja.
Ravno tako potrebno bilo bi tudi preiskati vodotok konec podpeške jame v dobrepoljski dolini, ker se o njem ne ve, niti odkod prihaja, niti kam zginja.
Posebno pa tu povdarjam, da se morajo pre-merjeni podzemeljski prostori vedno tudi vrh zemlje zaznamenovati in se v meri, ki jo zaznamenujejo vrste dolov (dolin), iskati naravni predih."