Številka 7 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE V LJUBLJANI, dne 26. februarja 1968 Cena 0,80 dinarja Leto XXV vsebina: 48. Odlok o določitvi dneva, s katerim se vpelje novi delovni čas v republiških organih. 49. Odločba o imenovanju komisije za spremljanje priprav za prehod na petdnevni delovni teden. 50. Odredba o združitvi in o razdružitvi nekaterih naselij. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: / 39. Odlok o občinskih prispevkih in davkih občanov v občini Lenart (prečiščeno besedilo). 40. Odlok o občinskih komunalnih taksah (Lenart). 41. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku v občini Lenart. 42. Odlok o proračunu občine Lenart za leto 19G8. 43. Odlok o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Lenart v letu 1968. 44. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih In davkih občanov občine Litija. 48. % Na podlagi 11. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, St. 5-27/68) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi dneva, s katerim sc vpelje novi delovni čaa v republiških organih I Dnevni delovni čas, ki je določen v P. členu zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5-27/68), se vpelje: 1. v republiških upravnih in drugih organih, ki imajo sedež v Ljubljani, s 1. marcem 1968; 2. v republiških organih iz prejšnje točke, če imajo sedež zunaj občin na območju mesta Ljubljane, z dnem, ki ga določijo ustrezne občinske skupščine za občinske organe. II Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v “Uradnem listu SRS«. št 14-7/63 Ljubljana, dne 22. februarja 1968. - Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik: Dr. France Hočevar 1. r. 49. Na podlagi 15. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5-27/68) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sprejel ODLOČBO o imenovanju komisije za spremljanje priprav za prehod na petdnevni delovni teden V komisijo za spremljanje priprav za prehod na petdnevni delovni teden se imenujejo: za predsednika: dr. Viktor Damjan, republiški sekretar za pravosodje in občo upravo; za člane; Ivan Brumen, vodja službe storitvenih dejavnosti pri gospodarski zbornici SR Slovenije; Tone Dobrajc, podpredsednik skupščine občine Maribor; Savica Hočevar, članica iniciativnega odbora za ustanovitev republiške skupnosti otroškega varstva; Miran K a 1 č i č, tajnik mestnega sveta Ljubljana; Tone Klemen, član predsedstva republiškega pdbora za Slovenijo sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije; Igor Kostjukovskij. asistent v inštitutu za javno upravo in delovna razmerja pri pravni fakulteti univerze v Ljubljani; Bori* L i p u ž i č , namestnik republiškega sekretarja za prosveto In kulturo; Vinko Lovrečič, podpredsednik skupščine občine Koper; Nada Majcen, namestnica republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo; Rado Miklič, pomočnik republiškega sekretarja za delo; Ante Novak, direktor inštituta za sociologijo in filozofijo univerze v Ljubljani; Janez Sušnik, podpredsednik skupščine občine Kranj; Ciril S ter, pomočnik sekretarja za informacije v Izvršnem svetu; V. Zdravko T r o g a r, podpredsednik skupščine občine Celje; za tajnika: Teodor Dovečar, samostojni svetovalec za organizacijo in samoupravljanje v republiškem sekretariatu za pravosodje in občo upravo. St. 020-48/68 Ljubljana, dne 22. februarja 1968. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik; Dr. France Hočevar 1. r. 50. Na podlagi 5. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni lišf j_,ks, 5t. 10-64/48 št. 8-33/40 in št. 20-108/50) v zvezi s 5. členom uredbe o prenosu zadev v pristojnost republiških upravnih organov (Uradni list LRS, št. 20-112/58) ter v zvezi s 10. členom in z drugim odstavkom 29. člena zakona o organizaciji republiške uprave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-150/65) izdaja republiški sekretar za pravosodje in občo upravo s pritrditvijo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki je bila dana z odločbo, št. 015-2/62 z dne 22. februarja 1908, ODREDBO o združitvi in o razdružitvi nekaterih naselij r V občini Ribnica se naselje Gorenja vas priključi naselju Ribnica. _ II V občini Slovenske Konjice se del naselja Stare Slemene v k. o. Stare Slemene, in sicer območje s hišnimi številkami 1, 2, 3, 5, 6, 8, 24, 25, 26 in 39, izloči iz naselja Stare Slemene v novo naselje z imenom Špitalič pri Slovenskih Konjicah. III V občini Ravne na Koroškem se del naselja Uršlja gora, in sicer območje k. o. Uršlja gora II, priključi naselju Jazbina. » IV Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. Št. 015-7/67 Ljubljana, dne 4. decembra 1967. Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo: Dr. Viktor Damjan 1. r. i Predpisi občinskih skupščin SKUPŠČINA OBČINE LENART 39. Na podlagi 9., 14., 20. in 69. člena zakona o prispevkih ir\ davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67. št. SO'O? in št. 5/68) in temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52/64) in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16/67 in št. 18/67) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1968 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih prispevkih in davkih občanov V občini Lenart Odlok o občinskih prispevkih in davkih občanov v občini Lenart (Uradne objave, št. 2/67, in št. 8/67) se spremeni in dopolni tako, da v prečiščenem besedilu glasi: ODLOK o občinskih prispevkih in davkih občanov v občini Lenart I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Lenart se uvaja s tem odlokom obveznost plačevanja naslednjih občinskih prispevkov in davkov: 1. Prispevki: a) prispevek iz osebnega, dohodka od delovnega razmerja; b) prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti; c) prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ; d) prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev; e) prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov In tehničnih izboljšav. 2. Davki; a) davek na dohodek od stavb; b) davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic; c) davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih. 2. člen Občinski prispevki in davki, ki niso predpisani s tem odlokom, se določijo z drugimi predpisi. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA 3. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja plačujejo zavezanci po stopnji 3,74 °/o. 4. člen Za kategorije zavezancev, ki plačujejo prispevek Iz osebnega dohodka od delovnega razmerja po pavšalnih osnovah, se določijo naslednje mesečne pavšalne osnove: din 1. za gospodinjske pomočnice ..... 200 2. za osebe v delovnem razmerju pri krajevnih skupnostih........................350 3. za osebe zaposlene pri ribiških in lovskih organizacijah..........................400 III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. Člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske delavnosti se plačuje po enotni stopnji 23 %>. Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se obračunava od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa določenega za posek v letu, za 2a katerega se prispevek odmerja (1. in 4. točka prvega odstavka 42. člena zakona o gozdovih, Uradni list SRS, št. 30-309/65) po stopnji 30 °/o. 6. člen Začasno šo oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z Investicijami zavezanca postala uporabna — za 10 let: 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi — za 5 iet. 3. na katerih se obnovijo ali zasadijo novi sadovnjaki — za 8 let. Oprostitev po 1. odstavku se prizna, če so izpol-lienl naslednji pogoji; a) da so vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo pristojnega organa; b) da imajo obnovljene oziroma zasajene parcele naslednje površine: pod točko 1 več kot 50 aroV; pod točko 2 več kot 20 arov; pod točko 3 več kot 30 arov. Ce se v sodelovanju z gospodarsko organizacijo na novo zasadijo kulture, navedene v tem členu na parcelah več zavezancev, se prizna prispevna olajšava za določeno dobo, ne glede na površino zasajenega zemljišča, ki odpade na enega zavezanca. t 7. člen Kmetom — borcem in aktivnim sodelavcem NOB se prizna olajšava pri plačilu prispevka od kmetijstva: — kmetje — borci in aktivni sodelavci NOV, ki jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem trajanju s pričetkom pred 9. septembrom 1943, se oprostijo plačila prispevka od kmetijstva do 1200 din katastrskega dohodka: — kmetje — borci in aktivni sodelavci NOV, ki jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem trajanju s pričetkom po 9. septembru 1943, se oprostijo plačila prispevka od kmetijstva do 800 din katastrskega dohodka. Vdovam padlih borcev in vdovam v taboriščih umrlih sodelavcev NOV, ki se niso ponovno poročile, se prizna olajšava po prejšnjem odstavku, zmanjšana za 50 °/o. IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 8 člen Občani, ki z osebnim delom samostojno izdelujejo blago ali opravljajo storitve in si s tem v obliki stalnega poklica ali v obliki priložnostnega izdelovanja blaga ali priložnostnega opravljanja storitev pridobivajo dohodek, plačujejo prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, glede na kategorijo, v katero so razvrščeni po naslednjih stopnjah: — po pavšalni letni osnovi 7.9 %> — po dejanskem osebnem dohodku, po naslednjih stopnjah: Prispevna 'stopnja nad do Stopnje 15.000 13 15.009 20.000 15 20.000 30.000 17 30.000 40.000 20 40.000 50.000 25 50.000 9. člen 30 Prispevek iz osebnem dohodku obrtnih dejavnosti po plačujejo zavezanci, ki deianskem se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo in zavezanci, ki samostojno in trajno opravljajo storitvene obrtne dejavnosti, če so v preteklem letu imeli več kot 15.000 din celotnega dohodka po odbitku stroškov, ki so bili zanj potrebni, oziroma če se predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli tak dohodek. Predpostavlja se, da bo zavezanec med letom dosegel tak dohodek, če je bil v preteklem letu določen največji osebni dohodek delavca te stroke v delovni organizaciji (12. člen odloka) manj kot 15.000 din, v tekočem letu pa je določen v tej dejavndsti največji osebni dohodek nad 15.000 din, pod pogojem, da je bil zavezanec v preteklem letu obdavčen po najvišji za to dejavnost določeni pavšalni osnovi. 10. člen Občanom, ki priložnostno opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, zlasti vaškim obrtnikom in gostilničarjem, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo pa le vzporedno ali občasno in osebam, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika kot s postranskim poklicem in osebam, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo, se določi prispevek od obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku. Prispevek od obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se določa za posameznega zavezanca v sorazmerju z višino prispevka, odmerjenega zavezancem iste ali podobne gospodarske dejavnosti po pavšalni letni osnovi. Pri tern se upoštevajo vse okolnosti, ki vplivajo na obseg in uspeh poslovanja tega zavezanca, v primerjavi z zavezancem iste ali podobne dejavnosti, ki mu je prispevek odmerjen po letni pavšalni osnovi. 11. člen Občani, katerim se odmerja prispevek od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku), plačujejo prispevek po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija 10°/o, 2. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov 15 %, 3. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij, ipd., od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije 15 %>, 4. od dohodkov, ki jih dosežejo s priložnostnim opravljanjem fizičnih del gospodarskim, družbenim in drugim organizacijam ter državnim organom 15%>, 5. od dohodkov, ki jih dosežejo s priložnostnim opravljanjem obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti gospodarskim družbenim in drugim organizacijam ter državnim organom 20 °/o, 6. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti 20%>, 7. od dohodkov za delo na domu za državne organe, delovne in druge organizacije < 20 °/o, 8. od dohodkov potujočih zabavišč in od prireditev 20°/o. Zavezancem prispevka od dohodkov od prevozništva, za prevoze izvršene krajevnim skupnostim, sc prispevek zniža za 50%>. 12. člen Letni kosmati osebni dohodek delavcev ustrezne strokovne izobrazbe v delovnih organizacijah, na podlagi katerega se določi pavšalna oziroma dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, znaša po strokah: Za odmero prispevka Stroka po pavfial. lemi osnovi največ Za odmero prispevka po dejanskem dohodku najmanj 1. čevljarji, kamnoseki, mlinarji, pletilje, šiviLe in žagarji drv 7.000 6.000 2. kolarji, kovači, krojači, sedlarji, sodarji, slaščičarji 9.000 8.000 3. kleparji, ključavničarji, strelovodni inštalaterji, tesarji, izdelovalci opeke in opakarji . 12.000 10.000 4. avtoličarji, frizerji, mehaniki, parketarji, pleskarji, radiomehaniki, Sitarji, urarji, vodovodni inštalaterji . . . 15.000 13.000 5. fotografi, pečarji in zidarji 17.000 15.000 6. elektroinstalaferji, mizarji 20.000 17.000 7. avtoprevozniki, , gostilničarji in mesarji 30.000 25.000 13. člen ‘ Osnova za prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ali pavšalni letni znesek prispevka se lahko tudi določita s pismenim sporazumom med za dohodke pristojnim organom občine in zavezancem za prispevek. Tako določena osnova praviloma ne sme biti manjša od osnove, ki jo je zavezanec dejansko dosegel v letu pred letom, za katerega se določa osnova. 14. člen Zavezancem, ki plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku, se določijo naslednje najvišje stopnje ekonomske amortizacije: stroji 8 %>, y orodje in inventar 10 %>, avtomobili 15 °/o. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 15. člen Občani, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev, če ti dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja ali od avtorskih pravic, plačujejo prispevek iz osebnega dAhodka od intelektualnih storitev po naslednjih stopnjah: a) po letni osnovi 18%, b) od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) — 15 %). Osnova za prispevek od intelektualnih storitev (87. člen zakoha o prispevkih in davkih občanov) znaša 30.000 din. 16. člen Osnova za prispevek iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev ali letni pavšalni znesek prispevka se lahko tudi določita s pismenim sporazumom med za dohodke pristojnim organom občine in zavezancem za prispevek. Tako določena / osnova praviloma ne sme biii manjša od osnove, ki jo je zavezanec dejansko dosegel v letu pred letom, za katerega se določa. VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN DRUGIH TEHNIČNIH IZBOLJŠAV • 17. člen Oshova za prispevek od avtorskih pravic je osebni dohodek iz naslova avtorskih pravic, patentov ali tehničnih izboljšav, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni. Za stroške se odšteje od osebnega dohodka iz tega naslova 30 °/o, če zavzancc ne dokaže višjih stroškov. Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 3,5 «/o. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 18. člen Davek na dohodke od stavb plačujejo zavezanci Po stopnji 50 %. Davek se ne plačuje od tistih stavb, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za lastne Potrebe. Osnova za davek' od stavb je enoletni znesek stanarine oziroma najemnine prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja in opravljanja in za enoletno amortizacijo stavbe, stanovanja oziroma poslovnega prostora. Za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo stavbe, stanovanja oziroma poslovnega prostora, se od bruto stanarine oziroma najemnine odšteje 60 %>. VIII. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 19. člen Občani, ki imajo dohodke od nepremičnin ali pre-hiičnin, oddanih v zakup, od podnajemnin ali od dru* šega premoženja in premoženjskih pravic, od dohodkov, doseženih s prodajo stvari večje ali trajnejše Uporabne vrednosti, ki je bila kupljena z namenom Prodaje, ne glede ali je bila stvar prodana v nespremenjenem ali spremenjenem stanju, če od takih dogodkov ne plačujejo kakšnega drugega prispevka ali r,nvka, plačujejo davek na dohodke od premoženja Po stopnji 20 %>. 20. člen Osnova za davek od premoženja je celoten dohodek od premoženja ali premoženjskih pravic v letu. za katero sc odmerja ta davek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni. Dohodek od oddajanja opremljenih sob, je oproščen davka po prejšnjem členu. 21. člen Občani in zasebne pravne osebe, Id pri igrah na srečo zadenejo dobitek, ki presega vrednost 100 din, plačajo od vrednosti takega dobitka davek po stopnji 10 %. Osnova za davek/ na dobitke je vsak posamezen dobitek od igre na srečo. Ce je dobitek pri igri stvar, je davčna osnova njena prometna vrednost takrat, ko je dobitek zadet. IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO 22. člen Občani, ki imajo priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, naštete v tem členu, oziroma imajo posajeno samorodno trto, plačajo od teh predmetov davek, ki znaša letno: din — za traktorje nad 35 KS od KS 20 — za mlatilnice s kapaciteto nad 1500 kg na uro 100 — za strojne žage za lesno predelavo od lista . 100 — za samorodno trto od trsa ...................0,i.Č X. DAVEK NA DOHODEK DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 23. člen Občani, ki uporabljajo v svoji pridobitveni dejavnosti dopolnilno delo drugih, plačujejo davek na do^’ hodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (davek na tujo delovno silo). Osnovo za davek na tujo delovno silo predstavi}^: — za avtoprevozniško, elektroinstalatersko, fotografsko, gostinsko, mizarsko, pečarsko, soboslikarsko, opekarsko, zidarsko dejavnost; — 60 %> od takim osebam izplačanih osebnih dohodkov; — za vse druge dejavnosti — 40% od takim osebam izplačanega osebnega dohodka. Stopnja davka na tuje delovne sile znaša 15 %. 24. člen Občani, ki zaposlujejo tujo delovno silo in plačujejo prispevek iz dohodka po pavšalnih letnih osnovah ali v pavšalnih zneskih, plačujejo tudi davek na tujo delovno silo v pavšalnih zneskih, ki znaša za vsakega zaposlenega delavca letno po vrstah dejavnosti: — za avtoprevozniško, elektroinstalatersko, fotografsko. gostinsko, mizarsko, pečarsko, soboslikarsko, opekarsko in zidarsko dejavnost po 600 din; — za vse druge dejavnosti — po 300 din. 25. člen Davka na tujo delovno silo so oproščeni kmetje za toliko zaposlene tuje delovne sile, kolikor imajo za delo nezmožnih družinskih članov ali družinskih članov na odsluženju vojaškega roka. XI. KONČNI DOLOČBI 26. člen Glede postopka pri odmeri prispevkov in davkov občanov in v vsem kar ni določeno v tem odloku, se uporabljajo določbe zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67, št. 36/67 in št. 5/68), z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami. / 27. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v -Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1968 dalje. St. 422-18/64-75 Lenart, dne 21. februarja 1968. Predsednik skupščine občine Lenart: Edo Zorko 1. r. 40. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list LRS, št. 29/65 in št. 5/68) in 161. člena statuta občine Lenart (Ur. objave, št. 16/67 in št. 18-207/67) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1968 sprejela ODLOK o občinskih komunalnih taksah 1. člen S tem odlokom se uvajajo v občini Lenart občinske komunalne takse na cestna motorna vozila v zasebni lastnini. Sredstva zbrana po tem odloku so dohodek cestnega sklada občine Lenart za vzdrževanje in novogradnje cest ter drugih prometnih površin. 2. člen Komunalna taksa iz 1. člena tega odloka znaša za posamezno vrsto cestnih motornih vozil za 12 mesecev: 1. za tovorna vozila: do 3 tone .... 400 din nad 3 do 4 tone . . • • • • • 1.725 din nad 4 do 0 ton . . 2.300 din nad 5 do 6 ton . . • • • • 3.000 din nad 6 do 7 ton . . 4.000 din nad 7 do 8 ton . . 5.500 din nad 8 do 9 ton . . 7.000 din nad 9 ton ... 1 10.000 din , 2. za delovna vozna, razen vozil, ki se štejejo za kmetijske proizvajalne priprave (130. člen zakona o prispevkih in davkih občanov. Uradni list SRS, št. 7/67 in št. 5'63) nc glede na nosilnost in težo — 120 din: 3. a) za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost, enako kot za tovorna vozila navedena v 1. točki tega člena; b) za delovne priklopnike razen priklopnikov, ki se štejejo za kmetijske proizvajalne priprave, ne glede na nosilnost in težo — 60 din; 4. za vlečna tovorna vozila, razen vozil, ki se štejejo za kmetijske proizvajalne priprave: a) za traktorje: do 25 KM...........................120 din nad 25 do 40 KM.....................170 din nad 40 do 63 KM.................... 220 din nad 63 KM......................... 270 din b) za vlečna vozila s pol priklopnikom se plača taksa enako kot za tovorna vozila, navedena pod X. točko; 5. za osebne avtomobile in kombinirana vozila (kombi), glede na delovho prostornino motorja in sicer do 900 ccm.............................. 80 din nad 900 do 1350 ccm......................120 din nad 1350 do 1800 ccm.....................300 din nad 1800 do 2500 ccm.....................eoo din nad 2500 do 3100 ccm................... 1000 din nad 3100 ccm............................1500 din 6. za motoma kolesa: nad 125 do 250 ccm....................... 30 din nad 250 do 500 ccm....................... 40 din nad 500 do 1000 ccm...................... 50 din nad 1000 ccm............................. 60 din 7. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg, enako kot za motorna kolesa pod točko 6 tega člena glede na delovno prostornino motorja, za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa šc 40 din. 2. člen Taksa iz 1. člena tega odloka se plačuje v času in na način, kot to predvideva odlok o višini pristojbin. ki se plačujejo za cestna motorna vozila (Uradni lis* SFRJ, št. 47/67). Za leto 1968 se plača komunalna taksa za cesti)3 motorna vozila po tem odloku, v 30 dneh po objavi tega odloka: odločbo o odmeri izda oddelek za upravno politične zadeve. ' 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v -Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. janU' arja 1968. St. 423-1/68-2 Lenart, dne 21. februarja 1968. Predsednik skupščirie občine Lenart: Edo Zorko 1. r. 41. Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65, št. 29'65, št. 33/65, št. 57/65, št. 52/66, št. 31/67 in št. 54/67) in 161. člena statuta občine Lenart (Ur. objave, št. 16-188/67 in št. 18-207/67) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1968 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku v občini Lenart 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku v občini Lenart (Medobčinski uradni vestnik Maribor, št. 30/65, št. 4/66 in št. 22/66 ter Uradne objave, št. 10/67) se v posebnem delu A promet na drobno, tar. št. 2 spremeni in dopolni tako, da se glasi: -Tar. št. 2 Od prometa blaga na drobno se plača občinski prometni davek: 1. od prometa z alkoholnimi pijačami vseh vrst na drobno v trgovinah 30°/o; 2. od vsega drugega prometa blaga na drobno v trgovini, razen od prometa z motornimi vozili, kmetijskimi stroji in kmetijskimi traktorji 4°/o; 3. od prometa z motornimi vozili, kmetijskimi stroji in traktorji 2 »/o; 4. od uvoženih motornih vozil 4. Med sredstva za izobraževanje se v letu 1968 steka del dohodkov občine in sicer: . 6,02 »/o prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ter občinskega davka od prometa blaga na drobno. 3. člen Sredstva za izobraževanje iz virov po drugem členu tega odloka se stekajo v sklad temeljne izobraževalne skupnosti občine Lenart, za financiranje dejavnosti iz 40. in 41. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SRS (Uradni list SRS, št. 16/67). 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v -Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1968. St. 400-2/66-48 Lenart, dne 24. februarja 1968. Predsednik skupščine občine Lenart: Edo Zorko 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 44. Na podlagi 9. in 14. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67 — prečiščeno besedilo) in 138. člena statuta občine Litije (Uradni list SRS, št. 19/66) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1968 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov občine Litija Odlok o prispevkih in davkih občanov občine Litija (Uradni list SRS, št. 10/67) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o prispevkih in davkih občanov občine Litija I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Prispevki in davki se v občini Litija predpisujejo in določajo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega za- kona o prispevkih in davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na podlagi naštetih zakonov in tega odloka. 2. člen S tem odlokom se uvajajo prispevki in davki, ki pripadajo občini in določajo njihove stopnje v skladu s pooblastili, danimi v temeljnem zakonu in republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov. 3. člen Določbe temeljnega in republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov se neposredno uporabljajo, ne glede na to, da so posamezne njune določbe povzete v tem odloku. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 4. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: prispevek iz delovnega razmerja), ki pripada občini, znaša 5,2 #/o. 5. člen Za kategorije osebnih dohodkov, od katerih se plačuje prispevek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje pavšalne mesečne osnove: din 1. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih..........................200 2. za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih 400 3. za lovce in ribiče, zaposlene pn delovnih organizacijah in društvih...................... 400 4. za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev..........................................400 III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 6. člen Za odmero prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od kmetijstva) se območje občine razdeli na štiri skupine katastrskih občin in sicer: I. skupina: v to skupino ni uvrščena nobena katastrska občina; II. skuprina: k. o. Litija, k. o. Hotič, k. o. Šmartno, k. o. Jablanica; III. skupina: Konj, Liberga, Sobrače, Vintarjevec, Sv. Anton, Selo Mirna, Kresniški vrh, Velka vas, Tihaboj, Kresnice, Vače, Okrog, Volavlje, Vodice, Moravče; IV. skupina: Polšnik, Ježni vrh, Poljane, Gradišče, Trebeljevo, Konjšica, Šentlovrenc, Dole, Roviše, Velka Goba. 7. člen Prispevek očf kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč’ v posameznih skupinah katastrskih občin, zmanjšan za katastrski dohodek od gozdov, po naslednjih stopnjah: s — v II. skupini..................18 %> — v III. skupini . . . i C . 12°/o — v IV. skupini .... 1 . 8 °/o Prispevek od kmetijstva, ki pripada občini, se odmerja po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima zavezanec prebivališče. 8. člen Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, odkazanega za posek v letu, za katero se prispevek odmerja. Osnovo za odmero določi občinski upravni organ, pristojen za odmero prispevka, glede na količino lesa, določenega za posek in poprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno v preteklem gospodarskem letu na območju gozdno organizacije, ki gospodari z gozdom, in to po vrstah lesa in vrednostnih razredih. 9. člen Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se plačuje v vseh skupinah katastrskih občin po proporcionalni stopnji 20 °/o od osnove. 10. člen Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 200 dinarjev. 11. člen , Plačila prispevka od kmetijstva se oproste zavezanci prispevka, ki prebivajo v naslednjih krajih: Veliki vrh, Zapodje. Jesenjo, BitiČe, Volčja jama, Gradišče, Jablaniške Laze, Bukovida, Šumnik. Ravne, Vinji vrh. Obla gorica, Vrata, Vlntarjevec, Mala štanga, Širmanski hrib, Pečice, Brglez, Lukovec, Goliše, Slivna, Mala sela, Gadnje — zaselek, Hude Ravne, Mo-ravška gora. Vodice, Okrog, Gabrska gora, Čateška gora, Križišče. Ravne, Zagrlč, Sevno, Kamni vrh, Stara gora, Primskovo, Mihelca, Reka — Gozd, Konjšica, Stranski vrh, Kostanjevica, Ravne, Strmec.' Podstrmec, Račiča, Koške Poljane, Hohovica, Podpeč, Kamni vrh. Gobnlk, Nova gora, Laze. Dolga noga, Mala noga, Preska. Borovak. Podrbjc, Ščit. Tišje, Jastrebnik. če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega 2000 dinarjev in če jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. 12. člen čo se da zemljišče v zakup delovni organr/nciii zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo zn naj- manj 4 leta, se odmerjeni prispevek od kmetijstva, ki sorazmerno odpade na to zemljišče, v celoti odpiše. 13. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. za 10 let — zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z izrednimi investicijami zavezanca prispevka postala uporabna; 2. zemljišča s površino nad 20 arov, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki: a) za 8 let — zemljišča, na katerih se zasadijo češplje, jablane, hruške ali drugo plemenito sadje; b) za 10 let — zemljišča, na katerih se zasadijo orehi. Oprostitve po prvem odstavku tega člena se priznajo na podlagi posebne vloge zavezanca prispevka in mnenja upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, pod katerega nadzorstvom in navodili so bile izvršene spremembe zemljišč. Začasna oprostitev teče od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev. 14. člen Občinski upravni organ, pristojen za odmero prispevka od kmetijstva, prizna v primerih znatno večjih investicij za melioriranje poleg oprostitev po 1. točki 13. člena tega odloka še začasno oprostitev za toliko let, kolikor znaša razmerje med dejanskimi stroški za melioriranje napram enoletnemu katastrskemu dohodku zemljišča, ki je bilo meliorirano. 15. člen Pri odmeri prispevka od kmetijstva se zavezancem, ki preživljajo več kot 2 mladoletna otroka ali za delo nezmožna družinska člana in katerih osebni dohodek ne presega 1200 din letno na družinskega člana, zniža za tretjega in za vsakega nadaljnjega mladoletnega otroka ali za delo nezmožnega družinskega člana odmerjeni prispevek od kmetijstva za 10%>, vendar pa skupno znižanje prispevka ne sme znašati več kot 50 °/o. Zavezancem, ki nimajo za delo zmožnih družinskih članov in pri katerih osebni dohodek vseh članov gospodinjstva ne presega 3000 din letno, se odmerjeni prispevek od kmetijstva zniža za 50°/o. V osebni dohodek po prejšnjih dveh odstavkih se vštevajo dohodki zavezanca in vseh članov gospodinjstva, od katerih se odmerjajo prispevki oziroma davki po letnih osnovah, ter dohodki iz delovnega razmerja, od pokojnin in od invalidnin. Olajšave po prvem in drugem odstavku tega člena se priznajo praviloma ob letni odmeri prispevka, lahko pa tudi pozneje, ko se ugotovijo okoliščine oziroma ko to zavezanec posebej uveljavlja. Priznanje olajšave lahko zavezanec uveljavlja le do konca koledarskega leta, v katerem se prispevek odmerja. Zavezancem so odmerjeni prispevek od kmetijstva ustrezno zniža če so imeli v letu, z.a katero se prispevek odmerja, več kot 500 din izdatkov za zdrav- ljenje družinskin elanov ali če so imeii izdatke za pogreb družinskih članov. Prispevek se zniža za znesek prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste. Olajšava za pogreb družinskega člana se lahko prizna največ do višine zneska, ki ga za stroške pogreba prizna komunalni zavod za socialno zavarovanje, vendar le zavezancu, ki ni upravičen do povračila teh stroškov od komunalnega zavoda za sočialno zavarovanje. Za mladoletne otroke po tem členu se štejejo otro-, ci do 15. leta starosti ter vajenci in otroci na rednem šolanju, vendar največ do 34 leta starosti. Za nezmožne za delo po tem členu se štejejo ženske, stare nad 60 let in meški, stari nad 65 let ter druge odrasle osebe, glede katerih je nezmožnost za delo ugotovljena z odločbo pristojnega organa ali z zdravniškim spričevalom javne zdravstvene službe. 16. član Poleg olajšave iz prejšnjega člena še priznajo kmetom — borcem NOV še naslednje olajšave pri prispevku iz kmetijstva: 1. kmetom — borcem NOV, ki so nosilci "spomenice 1941“, španskim borcem in predvojnim komunistom — revolucionarjem — v višini odmerjenega prispevka, ki pripada občini; 2. kmetom — borcem in aktivnim sodelavcem NOV, ki jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem trajanju s pričetkom pred 9/9-1943 pa neprekinjeno do 15. V. 1945, se prizna olajšava pri odmeri prispevka, ki pripada občini, v obliki znižanja katastrskega dohodka za znesek 2000 din; 3. kmetom — borcem in aktivnim sodelavcem NOV, ki so vstopili ali aktivno sodelovali v NOV v času od 9. IX. 1943 pa do 31. XII. 1944 in jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem trajanju za čas med 9. IX. 1943 do 31. XII. 1944 in še nadalje neprekinjeno do 15. V. 1915, se prizna olajšava pri odmeri prispevka, ki pripada občini, v obliki znižanja katastrskega dohodka za znesek 300 din. Olajšava pri odmeri prispevka, ki pripada občini in ki se prizna v obliki znižanja katastrskega dohodka po kriterijih iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena, se prizna tudi zavezanki prispevka — vdovi po padlem ali po vojni umrlem možu — borcu NOV. če je njen pokojni mož aktivno sodeloval z NOV in ima priznano posebno delovno dobo v dvojnepi trajanju, kakor tudi obratno, zavezancu prispevka, če je r.je-gova ženg aktivno sodelovala v NOV in ima priznano posebno delovnd dobo v dvojnem trajanju. Olajšava po prvem in drugem odstavku tega člena se prizna na podlagi predloženega dokaza o priznanju posebne delovne dobe v dvojnem trajanju. Ne glede na izpolnjene pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena za priznanje olajšave, se olajšava pri odmeri prispevka od kmetijstva v obliki znižanja katastrskega dohodka ne prizna, če zavezanec prispevka, njegov zakonec ali kdo od članov gospodarske skupnosti prejema osebni dohodek iz delovnega razmerja, ali če vdova po padlem borcu znova sklene zakonsko zvezo. 17. člen Kmetom — borcem in aktivnim sodelavcem NOV ter ostalim zavezancem prispevka, katerim se prizna olajšava po prvem in drugem odstavku 16. člena tega odloka in ki prebivajo v krajih, naštetih v 11. členu tega odloka, se prizna olajšava v obliki znižanja prispevka od gozdov, odmerjenega po 8. in 9. členu tega odloka za 20 %>. 18. člen Ce je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši z.aradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se na zavezančevo prošnjo prizna posebna olajšava. Olajšava se prizna tako, da se katastrski dohodek od vsake take parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Ce znaša skupno zmanjšanje katastrskega dohodka po prejšnjem stavku v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom prispevnega zavezanca od nezgodnih površin več kot 20 '7o, se zmanjša katastrski dohodek negozdnih površin za znesek, ki ustreza ugotovljenemu odstotku. Razlika med prej odmerjenim prispevkom in prispevkom, odmerjenim od katastrskega dohodka, zmanjšanega na tej podlagi, se odpiše. Prošnjo za priznanje olajšave mora zavezanec vložiti v 15 dneh po nastanku škode. O prošnji odloča za dohodke pristojni občinski upravni organ na. podlagi oenjenc škode. Škodo oceni za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 19. člen Zavezanci prispevka od opravljanja obrtnih storitev vseh dejavnosti in vseh obrtnih strok, katerih letni osebni dohodek, dosežen v preteklem letu, ki je osnova za odmero prispevka, presega 15.000 din, kakor tudi zavezanci, za katere se predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli dohodek v višini 15.000 din, ne plačujejo prispevek od opravljanja storitvenih obrtnih dejavnosti po pavšalni letni osnovi, temveč ga plačujejo po dejanskem dohodku in po posebnih stopnjah. Prispevek po dejanskem dohodku in po posebnih stopnjah plačujejo tudi zavezanci, ki opravljajo samostojno gostinsko dejavnost in katerih dohodek, dosežen v preteklem letu presega 15.000 din, ali za katere se predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli tak dohodek. Ostali zavezanci, ki opravljajo samostojno gostinsko dejavnost v odročnih in višje ležečih krajih in jim je gostinstvo postranska in dodatna dejavnost in da njihov letni osebni dohodek, ki je osnova za odmero prispevka, ne presega 15.000 din, plačujejo prispevek po pavšalni letni osnovi 20. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od obrtnih dejavnosti), ki pripada občini, se odmerja: a) zavezancem, ki plačujejo prispevek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po pavšalni letni osnovi, po stopnji 13,36°/»; b) zavezancem, ki plačujejo prispevek od obrtnili in drugih gospodarskih dejavnosti od osnov, ugotovljenih po dejanskem dohodku, po tehle stopnjah: Stopnja prispevka Obrt Obrt Prispevka nad Osnova do po dejan- skem prometu Prispevka nad Osnova do PO dejan- skem prometu •15.000 14 31.000 33.000 29 15.000 17.000 16 33.000 35.000 31 17.000 19.000 18 35.000 37.000 33 19.000 21.000 20 37.000 41.000 34 21.000 23.000 21 41.000 43.000 35 23.000 25.000 22 43.000 45.000 36 25.000 27.000 23 45.000 47.000 37 27.000 29.000 25 47.000 49.000 38 29.000 31.000 27 nad 49.000 39 21. člen Največji letni znesek osebnega dohodka, ki ga doseže iz delovnega razmerja delavec določene gospodarske organizacije, ki opravlja enako dejavnost v občini, v kateri ima zavezanec poslovni sedež, in enoletni povprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, znaša po posameznih obrtnih dejavnostih: Stroka oziroma dejavnost Najvećji letni znesek OD Povprečni letni znesek OD 1. Predelovanje nekovin: — vse obrti iz te stroke . . . 22.000 17.000 2. Predelovanje kovin: — precizna mehanika za pisalne, računske in podobne stroje 17.000 15.000 — ključavničarstvo, kleparstvo, kovinostrugarstvo, strojno ključavničarstvo, avtoklepar-stvo, orodjarstvo, avtomehanika 22.000 19.000 — vse ostale obrti iz te stroke 19.000 17.000 3. Izdelovanje električnih aparatov in pribora: — elektromehanika za radijske sprejemnike in televizorje . . 31.000 27.0C: — elektroinstalaterstvo . . . 23.000 17.000 — elektromehanika (previjanje motorjev, električnih naprav, popravljanje in vdrževanje elektromehanskih strojev in naprav) 18.000 Stroka oziroma dejavnost Največji letni znesek OD Povprečni letni znesek OD — vse ostale obrti iz te stroke 19.000 16.000 4. Izdelovanje kemičnih izdelkov: — vse obrti iz te stroke . . . 22.000 17.000 5. Predelovanje lesa: — kolarstvo in izdelovanje lesenih karoserij 22.000 17.000 — mizarstvo 19.000 16.000 — avtotapetništvo 22.000 17.000 — vse ostale obrti iz te stroke 19.000 15.000 6. Predelovanje papirja: — vse obrti iz te stroke . . . 23.000 18.000 7. Izdelovanje tekstilnih izdelkov: — vse obrti iz te stroke 18.000 13.000 8. Predelovanje usnja: — izdelovanje copat .... 15.000 12.000 — vse ostale obrti iz te stroke 17.000 15.000 9. Izdelovanje živil: — vse obrti iz te stroke 20.000 15.000 10. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov: — vse obrti iz te stroke 20.000 15.000 11. Stavbna obrt: — kamnoseštvo in izdelovanje umetnega kamna in predmetov iz umetnega naravnega kamna 23.000 20.000 — instalaterstvo za vodovod, plinske naprave in kanalizacijo, centralno kurjavo in klimatizacijo 17.000 — krovstvo, zidarstvo in fasa-darstvo, parketarstvo, ' tesarstvo, sobno slikarstvo in pleskarstvo, rezanje stekla . . . 20.000 17.000 — vse druge obrti iz te stroke 21.000 17.000 12. Obrtne osebne in druge storitve: — moško frizerstvo .... 13.000 9.000 — žensko frizerstvo .... 17.000 13.000 — fotografske storitve . . . 14.000 lOOOo — vse ostale obrti iz te stroke 19.000 15.000 22. člen Najvišje stopnje ekonomske amortizacije, ki se priznajo pri obračunu amortizacije kot strošek, ki «<-■ odšteje od celotnega dohodka po 4. točki 76. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, znašajo: Največ a) za stavbe oziroma poslovne prostore, ki niso zavezani davku na dohodek od stavb . . 2 % b) osebni in tovorni avtomobili . . . . 12 °/o c) delovni stroji za obdelavo kovin, lesa, tkalski stroji, stroji in oprema za predelavo kož, gumija in obutve.........................7 °/o d) peči in sušilnice za predelavo nekovin, drugi stroji in oprema v tekstilni stroki, stroji za živilsko stroko............................6 °/o e) peči za proizvodnjo gradbenega materiala in laboratorijska oprema ...............10 °/o . f) večje orodje in instrumenti . . . . l.’ 12°/o Zneski za amortizacijo poslovnih prostorov, strojev, orodja in inventarja, ki se odbijejo od celotnega dohodka, ne smejo presegati zneskov, ki ustrezajo stopnjam iz prejšnjega odstavka. Pri ugotavljanju amortizacijskih zneskov je treba upoštevati vrednost in trajnostno dobo poslovnih prostorov, strojev, orodja in inventarja. 23. člen Prispevek v pavšalnem letnem znesku za posamezne obrtne dejavnosti se določi v naslednji višini: 1. zavezancem, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti brez stalnega poslovnega mesta, določi za dohodke pristojni občinski upravni organ prispevek v pavšalnem letnem znesku do naslednje višine: — snažilcem obutve ....... do 100 din — prodajalcem pečenega kostanja . . do 50 din — vsem drugim zavezancem .... do 100 dir. 2. zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve za posameznike po 18. členu zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov, se določi prispevek za posamezne vrste obrtnih strok v mejah naslednjih zneskov: do din — predelovanje usnja, predelovanje gume, izdelovanje tekstilnih izdelkov ter pranje in likanje perila in obleke .........................800 — predelovanje lesa, izdelovanje živil, pre- delovanje papirja ter vse ostale osebne in druge storitve........................................1200 — predelovanje nekovin, predelovanje kovin, popravljanje električnih aparatov in pribora, izdelovanje kemičnih izdelkov, izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov, stavbna obrt, vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih nredrhetov ter vse druge prej navedene obrti oziroma stroke ................................1800 Višino prispevka v pavšalnem letnem znesku zavezancem iz 2. točke prvega odstavka tega člena določi v mejah razponov za odmero prispevka pristojni ob- činski upravni organ. Pri tem mora upoštevan vrsto obrtne dejavnosti, obseg poslovanja in način opravljanja obrtnih storitev. Ce zavezanec prispevka iz druge točke prvega odstavka tega člena ne opravlja obrtne dejavnosti v skladu z določili 18. člena zakona o obrtniii delavnicah, ne plača prispevka v pavšalnem letnem znesku, temveč po preteku leta po dejanskem dohodku. 24. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti se določi v pavšalnem letnem znesku v naprej tudi zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu priložnostno, postransko ali občasno in osebam, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo. Višino prispevka v pavšalnem znesku za zavezance iz prejšnjega odstavka tega člena določi za ,odmero prispevka pristojni občinski upravni organ v višini od 200 do 600 dinarjev. Pri tem mora upoštevati vrsto dejavnosti, kraj in obseg poslovanja ter starost in zdravstveno stanje zavezanca prispevka. 25. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: prispevek po odbitku) se plačuje od naslednjih dohodkov in po naslednjih stopnjah: 1. po stopnji 13°/u: — od dohodkov, ki jih imajo občani od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija; r— od dohodkov, ki jih imajo zavarovalni poverjeniki, ki niso z zavarovalnico v delovnem razmerju; — od provizij zastopnikov ustanove za varstvo malih avtorskih pravic, ki niso z njo v delovnem razmerju; — od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije, če niso z njo v delovnem razmerju; — od provizij, ki jih dobijo ulični prodajalci časopisov za časopisna podjetja, časopisne zavode ali časopisne agencije, če se ukvarjajo samo s prodajo časopisov in niso v delovnem razmerju z zadevnim zavodom, podjetjem ali agencijo; — od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju in če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku; — od dohodkov potujočih gledališč in prireditev; — od dohodkov delavcev, ki delajo doma za delovne in druge organizacije, če niso z njimi v delovnem razmerju; — od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za delovne in druge organizacije ali za hiše v družbenem upravljanju, če se za opravljanja takih storitev po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovno razmerje in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po dejanskem dohodku, po pavšalni letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku; — od provizij, ki jih dobijo poslovni agenti in poverjeniki založniških podjetij od prodaje njihovih knjig, revij in drugih publikacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim podjetjem, in od provizij, ki jih dobijo od nabiranja oglasov za objavo v knjigah, revijah in drugih publikacijah založniških podjetij; — od dohodkov od opravljanja dela državnim organom ali delovnim in drugim organizacijam po pogodbi o delu po predpisih o delovnem razmerju; 2. po stopnji 25°/o: — od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, od tovorjenja in izvlačerfja lesa ali drugega materiala z delovno živino, razen od prevoza mleka. Med dohodke od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti se ne štejejo dohodki, ki jih imajo lastniki gozdov s spravilom lesa iz lastnega gozda; 3. po stopnji 5 °/i>: — od dohodkov od prevoza mleka in pluženja snega kot postranske kmetijske dejavnosti. 26. člen Poslovne knjige morajo voditi: Zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem letu imeli več kot 15.000 din celotnega dohodka po odbitku stroškov, ki so bili zanj potrebni oziroma, če se predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli tak dohodek Zavezanci iz prejšnjega odstavka morajo voditi knjigo dohodkov in izdatkov, knjigo o opravljenem prometu, knjigo upnikov in dolžnikov in seznam osnovnih sredstev. Samostojni gostinci vodijo namesto knji--ge o opravljenem prometu, knjigo evidence o nabavi in prodaji alkoholnih pijač. Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov morajo vsi samostojni gostinci voditi knjigo evidence o nabavi in prodaji alkoholnih pijač, vsi prevozniki s tovornimi avtomobili pa knjigo o opravljenem prometu. 27. člen Pri odmeri prispevka od obrtne dejavnosti se priznajo poleg olajšav iz 15. in 16. člena tega odloka še tele olajšave: 1. zavezancem prispevka od obrtnih dejavnosti, ki zaposlujejo vajence, se prizna olajšava za vsakega vajenca v obliki znižanja odmerjenega prispevka za 10 “/o, vendar pa skupno znižanje prispevka ne sme znašati več kot 50"/»; 2. zavezancem prispevka od opravljanja obrtne dejavnosti, ki so na novo začeli z opravljanjem obrtne dejavnosti se prizna olajšava za prvo leto poslovanja v višini 50 %> od odmerjenega prispevka, ki pripada občini; 3. zavezancem prispevka od obrtne dejavnosti, moškim, starim nad 65 let in ženskam, starim nad 60 let, se prizna 20°/o olajšava od odmerjenega prispevka. ki pripada občini. 28. člen Osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti oziroma letni znesek prispevka se določi lahko s pismeno pogodbo, sklenjeno med občinskim upravnim organom, ki je pristojen za odmero prispevka, in zavezancem prispevka za eno ali več let. Pri tem mora upravni organ upoštevati vrsto obrata, čas obratovanja, kraj in okoliščine poslovanja, starost in zdravstveno stanje zavezanca prispevka. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 29. člen Prispfevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: prispevek od intelektualnih storitev), ki pripada občini, se odmerja od določenih oziroma ugotovljenih osnov po stopnji 13.36. Od dohodkov občanov za občasno opravljanje intelektualnih storitev državnim organom, delovnim in dapgim organizacijam, če ti dohodki ne izvirajo od delovnega razmerja, od avtorskih pravic ali od intelektualnih storitev zavezancev, ki plačujejo prispevek po letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku, se plačuje prispevek po odbitku po stopnji 13.36. 30. člen Letni kosmati osebni dohodek, Id je praviloma minimalna letna osnova prispevka od intelektualnih storitev, znaša 35 000 din letno. Zavezancem tega prispevka, ki zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot 3 mesece v letu ali za to, ker ne opravljajo storitev poln delovni čas, ne morejo doseči osebnega dohodka iz prvega odstavka tega člena, določi za odmero prispevka pristojni organ osnovo prispevka v višini dejanskih doseženih dohodkov,' ali pa določi prispevek v pavšalnem znesku. Osnova za prispevek od intelektualnih storitev ali letni znesek prispevka sta lahko določena tudi v pismenem sporazumu med občinskim upravnim organom, pristojnim za odmero prispevka in zavezancem za prispevek. Pri tem mora upravni organ upoštevati vrsto dejavnosti, čas opravljanja dejavnosti, kraj in okoliščino poslovanja ter starost in zdravstveno stanje zavezanca. 31. člen Za ugotavljanje potrebnih stroškov, ki se odštejejo od celotnega dohodka, se smiselno upoštevajo določila 76. in 77. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov ter določbe 22. člena tega odloka. / 32. člen Zavezanci prispevka od intelektualnih storitev morajo voditi poslovne knjige, če so v preteklem letu imeli več kot 25.000 din prispevne osnove. Tl zavezanci morajo voditi knjigo dohodkov in izdatkov. VI. PH1SPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTOHSK1H PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 33. člen Prispevek iz osebnesu dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: prispevek od avtorskih pravic), ki pripada občini, se plačuje po stopnji 9 %> od osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanega za stroške, ki so bili zanj potrebni. 34. člen Če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenujeta svet za prosveto in kulturo ter svet za obrt. VII. DAVEK NA DOHODEK OD STAVB 35. člen Davek na dohodek od stavb (v nadaljnjem besedilu: davek od stavb) se plačuje od vseh stavb na območju mesta Litije in Šmartna, Osnova zii davek od stavb je enoletna stanarina oziroma najemnina, prejeta v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšana za stroške vzdrževanja in upravljanja tpr za znesek enoletne amortizacije stavbe, stanovanja oziroma poslovnega prostora. Ce uporablja stavbo lastnilc ali uživalec ali Se stavba ne daje v uporabo ali najem, je davčna osnova enoletni znesek vrednosti stanarine oziroma najemnine, ki bi se dosegla, če bi bila stavba oddana v uporabo ali najem, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja ter za znesek enoletne amortizacije stavbe. Najemna vrednost stavb, ki jih uporabljajo lastniki ali uživalci in nezasedenih stavb, sc ugotavlja in določa z valorizacijo po metodi točkovanja s tem, da se najemna vrednost, določena po metodi točkovanja iz leta 1959, poveča s faktorjem 2. Kot dohodek od poslovnih prostorov smatra pogodbena vrednost poslovnih prostorov. 36. člen Davek od stavb se ne plačuje od stavb, ki so starejše od 100 let. 37. člen Stroški za upravljanje in vzdrževanje stavb ter enoletna amortizacija se določijo v višini 60 %> od ugotovljene stanarine oziroma najemne vrednosti stavbe, ugotovljene po 35. členu tega odloka. 38. člen Davek od stavb znaša 40 % od ugotovljene davčne osnove. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 39. člen Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od premoženja) se plačuje po naslednjih stopnjah: O s'n od o v a da Stopnja ‘ia 2.000 20 2.000 4.000 25 4.000 6.000 30 6.000 8.000 35 8.000 10.000 40 nad 10.000 50 40. člen Dohodki od oddajanja turističnih sob, ki se oddajajo preko turističnih organizacij, so oproščeni davka od premoženja. Davek od premoženja so plača tudi od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, če taki bruto dohodki presegajo 1600 din letno. Davčna osnova je celotni dohodek, dosežen v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške, ki so bili potrebni, da je bil dohodek dosežen. Ce se stroški od oddajanja . opremljenih sob ne dokumentirajo, se priznajo v višini 50 %> od celotnega dohodka. IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIŽVAJALNE NAPRAVE / 41. člen Občani, ki imajo velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, plačujejo od ten predmetov davek, ki je določen takole: — od težkih traktorjev (nad 35 KS), buldožerjev, kombajnov in bagrov 150 din. X. DAVEK NA DOHODKE, DOSEŽENE Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 42. člen Občan, ki uporablja v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih, mora plačati davek (v nadaljnjem besedilu, davek na tujo delovno silo). Osnova za davek na tujo delovno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih in se določi v odstotku od tuji delovni sili izplačanega i^seb-nega dohodka po posameznih vrstah pridobitne dejavnosti in sicer: 1. po stopnji 40 %>: — predelovanje kovin in stavbna obrt; 2. po stopnji 30%: — predelovanje lesa, predelovanje usnja, izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov; 3. po stopnji 20%: — izdelovanje tekstilnih izdelkov, predelovanje živil ter obrtne, osebne in druge storitve; 4. vse druge pridobitne dejavnosti, ki niso navedene, po stopnji 30 %. 43. člen Zavezanci davka na tujo delovno silo, katerim se odmerja prispevek od opravljanja pridobitne dejavno-_ sti po dejanskem dohodku, plačajo davek na tujo delovno silo od davčne osnove, ugotovljene po drugem odstavku 42. člena tega odloka po stopnji 40%. 44. člen Zavezanci davka na tujo delovno silo, ki plačujejo prispevek po pavšalni letni osnovi v pavšalnih letnih zneskih od vsakega zaposlenega delavca po vrstah pridobitnih dejavnosti in sicer: din 1. stavbna obrt, predelovanje lesa in gostilne 800 2. predelovanje kovin, predelovanje nekovin, predelovanje usnja ter izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov........................720 3. izdelovanje tekstilnih izdelkov, predelova- . nje živil ter obrtne, osebne in druge storitve . . 450 4. vse druge prej naved. pridobitne dejavnosti 730 45. člen Kot tuja delovna sila se štejejo tudi družinski člani, s katerimi je sklenjeno redno delovno razmerje in so prijavljeni v socialno zavarovanje. XI. DAVEK OD IGER NA SREČO 46. člen Davek od dobitkov od iger na srečo se plača v občini Litija po stopnji 10. Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje od dobitkov do 100 din. XII. KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK 47. člen Krajevni samoprispevek se lahko vpelje za zgraditev komunalnih, izobraževalnih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih ali drugih objektov ali za druge namene, ki imajo neposreden pomen za občane, če se večina vseh vpisanih volivcev z območja, za katero naj se samoprispevek vpelje, izjavi zanj na zborih volivcev ali na referendumu in to po postopku, ki je določen v XIV. poglavju republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov. XIII. KONČNA DOLOČBA 48. člen Ta odlok velja takoj po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1968. St. 010-3/65-1/1 Litija, dne 23. februarja 1968. Predsednik skupščine občine Litija: Stane Volk 1. r. Izdaja Časopisni zavod »Uradni Ust SRS« — Direktor in odgovorni urednik: Jože JuraC — Tiska tiskarna »Toneta TomSlta«. val v Ljubljani — Naročnina letno se din fSMO starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Veselova 11. poStnl predal S79/Vn — Telefoni direktor, uredništvo, uprava In knjigo-vodftvo* M-701. orodala. o reki Id in naročnine 23-579 — Čekovni račun 501-3-50