NEZAPOSLENI NOČEJO BITl CVETUČARJI
Strog sem strog, a dobro plačam
Za cvetttčarje prihaja prvi letni vrhunec v po-nudbi in prodaii. V naii obani imamo po podat-klhobrtnegazdruženjaštlrizasebnecvetlkSaniein sicer »RegLia« na Ziherlovi 2, AmaiyDis na Do-lenjsld cesti, na Brezovid ter cvetUčarno »Stefan« na Tržafld 75.
Upamo, da nam tri cvetličame ne bodo zameri-le, če botno tokrat povabili na to stran našega glasila cvetličarja Štefana.
Medtem ko po Sloveniji prevladujejo vrtnarice in.cvetličarke, pa je bilo za Dolenjsko značilno, da so se za ta poklic odločali predvsem moški. Štefan je končal vrtnarsko šolo v Grmu pri Novem me-
stu, za cvetličarskega tehnika pa se je izpopolnil še v šoli v Opeki pri Varaždinu.
Delovna pot ga je vodila od Begunj do Bleda, Ljubljane in končno pred štirimi leti na Tržaško 75. V Begunjah je vodil med drugim tudi delovno terapijo bolnikov in spoznal, da le delo da človeku moč, da premaga tudi najhujše bolezni.
Na Bledu je usklajeval vrtnarsko ter cvetličar-sko - aranžersko dejavnost v Viatorjevih hotelih. Iz tistega časa se spominja mnogih aranžmajev, ki so jih pripravili tuji državniki v čast maršalu Titu. Priznava, da je bilo to čudovito delo, saj so ob takih priložnostih uporabili tudi po več tisoč istih cvetlic, tako, da so bili prostori npr. v rumeni,
rdeči, modri ali dmgi barvi, ki jo je izbral gosti-telj. Rad pa tudi pove, da je bil predsednik Tito zelo hud, če je kdo zamudil na sprejem. » Pred dobrimi štirimi leti sem pričei iskati po Ljubljani prostor, v katerem bi odprl cvetličamo. Največ razumevanja so imeli za mojo ponudbo v krajevni skupnosti »Malči Beličeve«. Vesel sem, da sem takrat dobil ta lokal. V štirih letih sem nekaj tisoč kupcev pripeljal od nageljna k gerberi, irisu, orhideji in najrazličnejšim lepšim in zahtev-nejšim lončnicam. Moram reči, da se okus in zahtevnost kupcev ostrita iz dneva v dan.
Po kakšnem cvetju bodo segali moški za 8. marec? Verjetno po treh do petih cvetovih žlaht-nejših rož, po dragocenih zelenih tončnicah ter po lepo cvetočih azalejah,« je izrazil v imenu vseh viških cvetličarn svoje pričakovanje Štefan.
Ker je do tu ugodna misel sledila ugodni ugoto-vitvi, ne moremo mimo problema, s katerim se verjetno ne srečuje le cvetličar Štefan.
»Težko je dobiti delavke ali delavce za cvetli-' čarne. Kljub tetnu, da jih je kar precej končalo šolo v Medlogu pri Celju. Tudi aranžerji bi lahko našli dobro zaposlitev v cvedičarnah. Žaslužek ni slab, pa tudi delo ni prenaporno.«