Za Ameriko 8 dolar. 4 dolarji " dolar ia 'Vicmo Og las sc . porabljenem prosiom ... I vtm visok let 65 mm tli ek iiiosto m Luuia c K ta vetkra »obusl štev. V Ljubljani, petek 11. marca 1921. <’,a'H“a f i*«« i«t«nu. iv. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: <1o iiio . K SCO'— pol leta . . , „ 189 — Cctn leta . . . „ «!)•— ta mesec . . „ 80'-~ Za inozemstvo: celo leto . K 480-- |ol sia. . . . „ 240 — tetri leta . . „ K'0-— ta mesec . « „ 40 — Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Tdelon štev. 3to. — Upravništvo je na Mariiinetn trgu -1 štev. 8. Telefon štev. 44. - Izhaja vsak dan zjutraj. Fosemezna številka velja 160 K. Vprašanjem glede tnseratov i. dr. se naj priloži.na odgovor dopi-nica ali znamka. — Dopisi naj se trankiraio — —- ■ .1 .i ' Rokopisi se ne vračajo. ...: ~ Antanta zasede še več nem. ozemlia. Brezobzirno postopanje okupacijskih oblasti. Berlin. 10. marca. (Izvirno poročilo.) Iz Mainza poročajo: Tukaj izhajajoči francoski list, ki se more sr. ..trati kot glasilo francoskega vrhovnega poveljnika, napoveduje na-dajno zasedbo Porenja. Da se ustvari nova carinska meja ob Renu, bo treba, tako piše list. zasesti 30 kilometrov širok pas vzdolž Rena. Ako se ta napoved uresniči, potem bi to značilo. da se bo zasedel tudi desni breg Rena. Frankfurt, 10. marca. (Izvirno roročilo.) »Frankfurter Zeitung« javlja iz Mainza. da sq zavezniki proti nemškim uradnikom začeli uvajati zelo stroge kazni na vsak pogrešek. Kaznujejo jih z zaporom do 5 let in z globo do 5000 mark. Nemška vlada odobrava postopanje dr. Simonsa. LDU Berlin, 10. marca. Danes dopoldne je bila pod predsedstvom državnega predsednika seja kabine-la. na kateri je minister za zunanje posle nodal poročilo o londonskih pogajanjih. Na temelju tega poročila In podrobnih razlag je kabinet soglasno odobril delovanje ministra in izjavil, da se z njegovim postopanjem v Londonu popolnoma strinja. Državni predsednik mu je izrazil' zahvalo za požrtvovalno delo. LDU London. 9. marca. Voditelji zavezniških delegacij so se danes popoldne sestali in so uredili različ- ne posameznosti uporabe sankcij za Nemčijo po nasvetu veščakov. Skrenili so, da bodo sankcije veljavne do tedaj, ko bo po zaveznikih povoljno rešeno vprašanje reparacij, razorožitve in vojnih zločinov. Konferenca je naročila višjemu komisarju zaveznikov v Porenju, naj povabi zastopnika Italije, da se udeleži razpra\T glede gospodarskih vprašanj, ki izvirajo iz sankcij. LDU London, 9. marca. Orof Sforza je italijansko vlado brzojavno naprosil, da se porenski komisiji prideli tudi italijanski zastopnik. Boji za Fetrograd. Brezuspešni sovjetski napadi. Trocki v Petrogradu. Berlin, 10. marca. (Izvirno poročilo.) Po poročilih iz Rusije je prišlo na obrežju južno od Kronstadta, zlasti pri Oranienbaumu In Peterhofu do srditih bojev med uporniki in sovjetskimi četami. Mornarji so izkrcali pri Oranienbaumu močne oddelke, ki naj bi preprečili prodiranje dveh sovjetskih armad, ki sta bili poslan! proti tijim. Oranienbaum je v rokah upornikov, ki so dospeli že do Peterhofa in ogrožajo Krasnoje selo. Sovjetske čete so slabo disciplinirane in oskrbljene. Zato dezertirajo kar v močnih oddelkih. Baje je postala vsled dezertacij ena cela sovjetska armada za boj nezmožna. Petrograd sam se nahaja še trdno v sovjetski posesti. Pač pa poročajo o delavskih demonstracijah in neprestanih štrajkih. Sovjetske oblasti so nabile po mestu lepake, v katerih poživljajo prebivalstvo k miru in naznanjajo prihod močnih sovjetskih čet iz Moskve. Mornarji streljajo še vedno v daljših presledkih na mesto. Petrograjski sovjeti so pozvali mornarje k pogajanjem o premirju. a tl se niso odzvali. 1 PU, Stocholm, 9. marca. Po poslednjih poročilih o položaju na Ruskem so bili upori v Moskvi zatrti po izredno strogih odredbah rdečih. iVlada v Moskvi se smatra za dovolj močno, da odpošlje del svojih Čet v Petrograd. V Petrogradu se baje širijo stavke. Zoper povelje sovjetov koraka množica po ulicah in zahteva, naj se izpuste aretirani uporniki. Kronstadt je odbil napad boljševi-Jkiti čet. Posadka utrdbe Krasnaja Oorka je prešla k upornikom. Oklopni vlak, ki je dospel v Oranienbaum, je streljal na Kronstadt. Poskušali so dovesti udeležence vojaških tečajev k napadu, a ti poskusi niso imeli uspeha. Inozemski kurirji ne smejo zapustiti Petrograda. Nekaj oddelkov v Moskvi. Oranienbaumu. Pe-terhofu In Koporji se je priključilo ustašem hkrati s posadko Krasne Oorke. Posadka v Pakovu se je branila iti proti Kronstadtu. LDU. London. 10. marca. Iz Re-vala se javlja, da so tri četrtine Petrograda v rokah revolucijonarcev. Kakor poročajo Sz Helsingfosa. ima Trockij svoj glavni stan v petro-pavlovski trdnjavi. Napad na to trdnjavo po upornikih je bil odbit. LDU. Berlin. 10. marca. »Achtuhr Abendblatt« javlja iz Bazla: »Times« prinašajo brezžično brzojavko iz Kronstadta, po kateri se je baje ruska mornarica v Vzhodnem morju s*avila na razpolago novo sestavljen? socialistični vladi. Nekončana razprava o pokrajinski upravi. / — marca- *Izvirno po* Ravnotako more tudi omejiti svobodo.) Današnjo sejo ustavnega od- do tiska v primeru oborožene vstaic S m K" predsednik dr- Ninčič °1> v dotičnem delu države«. — Sirna Jrobno«tih 6 !e, razprava* 0 P°' Markovič (komunist) se protivi te-gfede vlaL0! ineRa sporazuma mu členu in izjavlja, da bo glasoval Sdnlk dr USt‘?Ve- ,Pred* Proti “ Cle" se ravnotako konferenca zastopnik™ Siri je i 2 ve5ino glasov* ~ 0d' Kirnih skupin Imela včera? i?at0 na razprav0 0 Vm- kateri so se raznravlHii n - ,'Og!avju. ki govori o sodnih oblateni Na ra z Dravo pride V l° Sff Minister dr- Trifkovič izjavlja , m: razpravo Pride VI po_ v imenu vlade, da odklanja tretji od- gfavje. ki se nanaša na pokrajinsko stavek čl 70 ki govori o noše nem upravo. Otvori se debata o členu 86. sodnem postopanju v izjemnih sl™ o čigar redakciji se je dosegel spo- čaru. Clcn se sprejme soglasno — zum. Posl. Jovan Jovanovič čita sli- Pri debati 0 Vil. poglavju (poKra-iizacijo tega člena, ki sc glasi: »V jmske uprave) izjavlja Ljuba Jova-slučaju vojne ali splošne mobilizaci- novič, da je bil na včerajšnji konfe-je more narodna skupščina za vse renči dosežen sporazum o členih 57 državno ozemlje ravnotako kakor 58. 59 in 61. Prečita se stilizacija' za slučaj oborožene vstale začasno prvega odstavka čl. 57, ki je bila ukinili državljanske pravice, pravi- odklonjena, nakar se na predlog mt-,'0 združevanja in zborovanja kakor nistra za konstituanto razprava o nidi pisemsko in brzojavno tajnost, ostalih odstavkih tega člena odgodi in preide na debato o čl. 58, ki sc sprejme, nato pa zopet odkloni. — Čl. 59 se sprejme z večino glasov, tavnotako tudi čl. 60. — Na vrsto pride čl. 80. ki se v svoji sprejeti stilizaciji glasi: »Predsednik in polovica članov glavne kontrole morajo biti diplomirani pravniki, ostali pa morajo biti ali bivši finančni ministri ali pa morajo imeti vsaj deset let ukazne finančne službe.« Seja se nato zaključi ob pol 12. — Prihodnja seja v soboto. Beograd. 10. marca. (Izvirno poročilo.) Po seji ustavnega odbora se »e nadaljevala seja ožjega odbora ustavnega odbora, na katerem so razpravljali o VII. poglavju vladnega načrta ustave ln o ostalih še nerešenih Členih. ZEMLJORADN1K1 ZOPER MUSLIMANE Beograd, 10. marca. (Izvirno poročilo.) Slučaj dr. Bogumila Vošnja-ka ne bo ostal sam v zemljorad-nJčkem klubu. Jzgleda. da se bo položaj v kratkem izpremenil. Zemljo-rndnike so neprijetno dimile zahteve muslimanov. Velik del poslancev zemljoradniškega kluba se ne strinja s taktiko, ki jo zastopa predsednik kluba Avramovič. Poleg tega se je priglasilo mnogo deputacij kmetov, ki nameravajo te dni priti v Beograd ln protestirati zoper zahteve muslimanov. Pričakuje se. da bodo zemljoradniki sami dali iniciativo za ponovne pregovore z vlado gospoda Pašiča. GOSPODARSKA DOLOČILA V USTAVI. LDU. Beograd, 10. marca. Na snočnji seji odbora za tretji oddelek ustave (člani: dr. Marinkovič, De-metrovič. Ninčič, Avramovič in Di-vac) se je rešilo socijalnogospodar-sko vprašanje, ki obsega: svobodo dela, zaščito delavske moči, ženo-delavko, državno skrb za posebno zaščito mater in male dece, varstvo zdravja vseh državljanov, zaščito zakona, državno materijelno pripo- noč narodnemu zadružništvu itd._____ Poseben člen govori o privatni lastnini, ki je zajamčena, ki se pa v primerih javnega interesa sme ekspro-priirati tfroti pravični odškodnini. Končno se ustanovi za bodoča reševanja takih vprašanj »veliki gospodarski svet«. NOVE DOLOČBE ZA POTOVANJE V INOZEMSTVO. Beograd. 10. marca. (Izvirno poročilo.) Poleg dovoljenja političnih oblasti za dobivanje potnih listov v inozemstvo je odslej potreben tudi vizum konzularnega oddelka ministrstva za zunanje stvari. Ta oude-lek bo vodil seznam in k mrolo vseh izdanih potnih listov. (Odredba je tako birokratično neumna, aa je ne moremo prav verjeti, kljub vsem centralističnim ekstravagancam sedanje vlade. Ured.) AVSTRIJCI NA POTU V LONDON. LDU. Dunaj. 10. marca. Davi ob 7.30 so odpotovali zvezni kancelar dr. Mayr in zvezna ministra doktor ^Grimm in Griinberger v London. CESKE PRIPRAVE. LDU. Praga. 10. marca. Brnske »Lidove Noviny« poročajo, da bo vlada z ozirom na mednarodni položaj še ta teden zahtevala kredit približno pol milijarde kron za opremo moštva. NEUTRALNI TRGOVCI ZA OM1-LJENJE REPRESALIJ V NEMČIJI. LDU Berlin. 10. marca. »Achtuhr Abendblatt« poroča iz Bazla: Vodilni trgovinski krogi v Švici. Holandiji, Švedski in Norveški namera-i vajo prositi svoje vlade, da bi pri j zvezi narodov posredovale, da bi i zavezniki omilili gospodarske re-1 presaliie za Nemčijo. Osamljena Evropa. Mogočni ameriški stric le definitivno zapustil svoje evropske zaveznike, 8. t. m. Je ob]avU novi predsednik Zedinjenih držav, g. Hardlng, to vest v svoji nastopni poslanici. Amerika se ne bo vmešavala v evropske zadeve, a Evropa naj so ne v ameriške, to le vsebina Hardingove adrese. Zedinjene države hočejo torej ostati zveste političnemu načelu, k| ga je formuliral l. 1796 največji ameriški državnik George W ashlngion In 1. 1828 preciziral Monroe: ml nikamor, a nihče k nami Uga narodov Je a tem laktom Izgubila tvoj mednarodni pomen kakor JI ga Je hotel dati VVIlson in kot so to pričakovali v prv| vrsti Francozi, ki so sl hoteli z zvezo narodov a »garantirati za vse večne Čase versajsko mirovne klavzule. Sodišče zveze narodov Je danes samo le neke vrste haaSkl mirovni tribunal vpo-novftenl Izdaji Sle translt Evropa se lahko po starih tradicijah pripravlja na nove vojne. Zavezniško časopisje komentira flardin-govo poslanico seveda zelo rezervirano. V VVashliDctofiu se ne marata zameriti ne London, ne Pariz. Preveč imata v Ameriki dolgov. Toliko bolj pa bije publicistika po nekdanjem Mesiji, MVilsonu. Jacoues Balnvtlle mu očita, da Je zavezniško Javnost varal, ko je kazal Ilce, kakor da stoji za njim vsa Amerika. Vara) to le tako, kakor lo Je slepil ki varal Grk Venlzelos. To so ostre besede. Toda Hardlng je zmagal pri volitvah c ogromno večino sedmih milijonov glasov ln Wilsonizem je v Zedinjenih državah pokopan — zato plačuje tudi galantna Francija VVUsonu z denarjem, ki ]c v rabi povsod po sveto — z nehvaležnostjo. N| dvoma, da le pokazala na londonski konferenci Nemčija tako trdo hrbtenico v prvi vrsti radi slovesa, ki ga Je vzel Har. ding od svojih zaveznikov. Za Nemčijo 60 dviga Rusija, ne v klanja se Turčija |n med prijatelji odpoveduje prllatejstvo po podedovani svoji Šegi Italija, ki se ne mara niti formalno udeležiti represalij proti Nemčiji. V Berlinu pričakujejo velikih stvari. Francija In Anglija ne bosta n: ogli vzdržati dolgotrajno okupacije nemškega teritorija. Težka kriza preti že sami Angliji, ki Izda za poostrene mere na Irskem 260.000 funtov na tedenII Značilna le v tem oziru izjava znauega voditelju sinnfelnov. ki jo delal, da je edina taktika Irskih upornikov ta da povzročtio Angliji toliko stroj* o v, da bo le-ta končno uvidela, da Je zanjo to stani« slaba kupčija In šla z Irskega. Se pač med teboj poznajo. V takih razmerah torej tudi angleške II. nance ne bodo dolgo časa zmagovale zavezniških potreb. Vse kaže, da se pričenja v Evropi tak razpad absolutističnih mirovnih pogodb kakor malo manj kot danes sto let, ko J« letela narazen tiranska sveta alljansa. Nam ni treba žalovati. DEMISIJA PRUSKE VLADE LDU Berlin, 10. marca. Prusko državno ministrstvo je podalo de-mlsijo. Obenem se je izrazil, da bo tekoče posle in statu demislonis vodil toliko časa. dokler se ne sestavi novo ministrstvo. AVSTRIJA IN ANTANTA. Dunaj. 10. marca. (Izvirno poročilo.) Iz Londona poročajo: Kakor sc doznnva na kompetentnih mestih, se dejstvo, da so zavezniki povabili Avstrijo v London, manj pripisuje angleški iniciativi, kakor pa vplivu državnikov drugih velesil, ki so se nahajali v Londonu povodom zasli-šavanja nemških delegatov. Tendenca povabila je seveda dobrohotnost. ker hočejo avstrijskim delegatom dati zaželjeno priliko, da pred antantnimi državniki razvijajo svoje želje. Na drugi strani pa zavezniški državniki gotovo ne bodo zamudili prilike in bodo s svoje strani lormu-iirali pogoje za eventualno kreditno pomoč Avstriji. S tega stališča ima povabilo takorekoč značaj povabila aci audiendutn verbum. Posebno je treba naglašati, da tu nikakor ne gre za zahtevo po novi politični orientaciji Avstrije v tej ali oni str.eri, marveč za zelo natančne zahteve antante glede notranje uprave v Avstriji. Zaradi tega se lahko smatra, da tudi sedaj še ne bo prišlo do temeljite izpremembe avstrijske finančne ali trgovinske politike in da vsled tega Avstiija nikakor ne sme pričakovati posebnih pozitivnih uspehov na konferenci v Londonu. I7ROČ1TEV AVSTRIJSKEGA OROŽJA. Spor med antanto ln Avstrijo. Dunaj, 10. marca. (Izvirno poročilo.) K ultimatu glede Izročitve avstrijskega vojnega materiala se doznava, da mora Avstrija v zmjstu čl. 131 mirovne pogodbe takoj naznaniti število In kaliber topov, ki Jih potrebuje za normalno obrambo svojih mostišč In da tl topovi ne smelo prekoračiti določenega števila. Ultimatom pa sc na ta č’en krat’7^ —174. Praga: Nemške marke 119.75. Italijanske lire 27Š, Irancoskl franki 543.30, angleški funti 297. ameriški dola JI 75, |u-os'o- v&nskl dinarji 199.5», avstrl ske <'"• * ave krone 9.68, poljske marke 7.37 in pol. C u r 1 h : Berlin 9.40, New Yt>rk 593, London 23.17 in pol. Pariz 42.30, Milan 2J.85, Praga 7.70, Budimpešta 1.40, Zagreb 4.10, Varšava 0 68, Dunaj 1.17 in pol. avstrijske žigosane krone 0.S5. Pošljite naročnino 1 Dr. Otokar Rvbar. Represalije. (Ta članek je bil napisan, ko najnovejše depresivne odredbe vlade Se niso bile znane. Prejeli smo ga prepozno; kljub temu ga objavljamo, ker obravnava vprašanja načelne važnosti. Ured.) Ogorčenje nad brutalno ciničnim postopanjem avstrijskih Nemcev proti našim koroškim bratom, zlasti v shičaju dr. Šaupaha m dr. Jana. je splošno in globoko; želja po vporabi Uarotestamentarnega »oko za oko, rob za zob« je naravna in' upraviče-aa Vkljub temu je zahteva po represalijah naletela na odpor in je izzvala živahno polemiko. Kdo ima prav/ Po mojem skromnem mnenju obe stranki Represalije so potrebne, v predlagani obliki pa so brezuspešne >’n celo za nas škodljive. Predlaga se. naj se proti našim Nemcem postopa tako, kakor postopajo Avstrijci s koroškimi Slovenci; zlasti naj zadenejo represalije nemške odvetnike. Represalija, ako nai bo uspešna, mora boleti tistega, ki ie zlo povzročil. Ali sedaj res mislite, da bo Avstrijce zelo bolelo, če 'zbrišete par nemških odvetnikov? Uspeh bi bil le ta. da bi neko-l’ko- vsenemških lističev enkrat ali dvakrat zacvililo, ogromna masa avstrijskega prebivalstva pa se za to niti ne bi zmenila. Avstrijci so se več ali manj v svojem srcu že odpovedali tem sporadičnim Nemcem in nemškutarjem na našem ozemlju; oni imajo druge skrbi nego se razburjati radi par odvetnikov zelo dvomljive nemške narodnosti. Poglejmo le. kako se obnaša naš tro-Imeni narod v enakem položaju na-pratn preganjanju primorskih Jugoslovanov. ki pod Italijo ne živijo le sporadično, temveč kompaktno od kanalske doline do Lastove! Ves odpor se omejuje na platonične proteste v slovenskih, včasih tudi še v hrvaških novinah ali na kakem ma-nifestacijsketn shodu; sicer pa se naša vlada in naša skupščina obnašata. kakor da »se nas to ne tičec. Laška dritlial sežiga naše narodne dotne. naše denarne zavode in odvetniške pisarne, meče bombe med občinstvo na naših ulicah; laška vlada zapira naše ljudi v srednjeveške ječe, žene jih v Sardinijo, pomaga * svojim vojaštvom pri požigih, podpira D’Annunzia, zapira naše gole, razpušča naša društva. Izganja našo inteligenco, a naši najvišji državniki peljejo veselega srca svoje dame na največjo tragedijo našega naroda, v Rapallo in banketirajo pn šampanjcu z laškimi nasilniki (kak6 vse drugače Nemci v Versaillesu); soproga takratnega premijera pa hiti po svoji vrnitvi v Pariz javit urbi et orbi. kako očarana je o ljubeznivosti Italijanov, tistih Italijanov, ki so nam bili ravnokar požrli več Jugoslovanov. nego je kedaj štela vsa .Crna-gora. in ne mnogo manj, nego je štelo vse srbsko carstvo ob porazu na Kosovu. I.aške oblasti odvzemajo našim obrtnikom obrtne licence, pomagajo po svrjem vojaštvu in karabinijerjih pri požiganju naših konzularnih zastopstev; naš troimeni narod pa pozdravlja z odkritosrčnim veseljem vsak dan k nam prihajajoče ka-labrežke in sicilijanske orožnike in Hm daje naše dobre izdelke za njihove preležane cunje. Lahi zatirajo povsod naš Jezik; ljubljanski trgovci jim v tem pomagajo. poslužuje se v dopisovanju s tržaškimi tvrdkami vsakega, samo ue slovenskega jezika. I aška vlada ovira delovanje naših denarnih zavodov; hrvaške ban- ke pa ustanavljajo pod najlepšimi Jugoslovanskimi imeni društva, ki naj cmogočajo laškim zavodom nemoteno nadaljevanje njihovega obrata v naših krajih. Kaj jim mar naš narod na Primorskem, ako se le napravi dober »posao«! I ahi hočejo našim Primorcem zapreti privatne šole. edino sredstvo za ohranitev narodnosti, in študirajo, kako bi jih spravili ob volilno pravico; naša vlada in »ustavotvorna« jim kažeta pot, po kateri treba iti. Kaj jima mar, da bodo Lahi njune metode posnemali, če se le, vkljub konvenciji o zaščiti tnanjišn, more preprečiti ustanavljanje nemških, rradžarskih in predvsem bolgarskih zasebnih šol in če se v Sloveniji more izključiti Nemce od volilne pravice ! Ravnotako malo se bodo brigali Avs'rijci za bolečine naših Nemcev, če bodo le mogli z nami delati tudi vnaprej »kšefte«. Tu je, evo, možnost. da represalije dosežejo zaže-ijem uspeh. Ce Avstrijcem ne pošljemo niti žita niti mesa in če od njih ne kupimo industrijskih izdelkov, če izženemo njihove državljane, tedaj jih šele zadenemo .tedaj zaboli njih in tedaj šele se prav gotovo streznijo. Vsaka druga represalija je brezuspešna. —*— Iz ožjega ustavnega odbora. Beograd, 9. marca. Ožji odbor ustavnega odseka Je Imel danes sejo. na kateri se je izvedla nova redakcija onih delov ustave, ki so bili sporni. Ožji odbor se je razdelil v dve sckcijl. Prva se Je posvetovala o lil. oddelku ustave, ki govori o organizaciji gospodarskih in socijalnih razmer med državljani, druga sekcija pa je najprej razpravljala o poslednjih členih ustavnega načrta, potem pa o VIL oddelku, ki govori o upravnih oblasteh. Prva sekcija je končala razprave o vseh treh oddelkih. Ni pa se mogla končno izvesti definitivna redakcija agrarnega vprašanja, ker še ni doš-lo z muslimani do sporazuma. Določena sta bila dva člana, namreč demokrat Juraj Demetrovič in zcmljo-radnfk Miliajlo Avramovič, da predložita končno redakcijo vprašanj glede gospodarskih in socialnih problemov. ki Imajo priti v ustavo. V dntgi sekciji so se najprej sporazumeli o poslednjih členih ustave. J Po novi redakciji se morejo suspen- I d»rati nekatere državljanske pravi- I ce v času vojne. Zatem se je razpravljalo o Vil. oddelku. Razpravljalo se ie o vseh členih razen onih, ki govore o oblasti. Sprejetih je bilo pet Členov z gotovimi izprememba-ni. Na tej seji so bile zastopane vse stranke razen komunistov.. —★— Pogajanja z muslimani. Beograd. 9. marca. Danes dopoldne se je vlada pogajala z delegati Jugoslovenskega muslimanskega kluba. Po vtisu na podlagi razgovorov z vodilnimi osebami se kaže vlada popustljivo napi am muslimanom glede dovolitve odškodnine za odvzete begluke. Danes popoldne sta imela delegata muslimanov Kapetanovič in Filipovič v ministrstvu za agrarno reformo sestanek s poverjenikoma za agrarno reformo v Bosni dr. Felfali-kom in Novakom. Razpravljali so o nekaterih podrobnostih v vprašanju agrarne reforme, pri čemer se je stališče muslimanov znatno razlikovalo od stališča, ki ga je zavzela vlada v tem vprašanju. Po konferenci v ministrstvu za agrarno reformo sta muslimanska delegata odšla na razgovor k min. predsedniku Nikoli Pašiču. —★—• Vesela vest. Praga. 8. marca 1921. Po dolgih tednih mračnega razpoloženja, ki se nas je polaščalo vsako jutro in vsak večer ob prvi dnevni notici v časopisju, vendar enkrat oddih: prezidentovo zdravje je Izven krize. Hvala Boru, so se zahvalila srca po celi državi in veselo, dasi-ravno tiho in skromno se je praznoval včeraj 71. rojstni dan voditelja države. Iz vsega časopisja veje tiha sreča fn molitveno zadovoljstvo nad povratkom zdravja. Kajti; v teh težkih dneh je postalo — če ne bi že bilo — vsem jasno, da bi zašla brez Masar\ka država v težkoče, ki bi mogle biti katastrofalne za narod. Demokracija prinaša s sehoj razmah strank in te se — čisto v soglasju z zakoni socijalnega življenja — borijo ined seboj brezobzirno za nadvlado, toda nobena ni močna dovolj za prevzem državnega krmila. Da pri tem položaju ni avtoritete je jasno. Edina od vseh priznana in spoštovana avtoriteta je lc Masaryk. To se čita brez pridržka v vseh listih, posebno pa v »Narodnih Listih«. Kakor rečeno: 71. rojstni dan je praznovala republika z olajšanim srcem. Č—y. Razna poročila. Lludske Štetje v Izpraznjenem ozemlju. Oddelek za državno statistiko pripravlja ves materija! za popis prebivalstva v krajeh ki so Jih Izpraznili Italijani. Ako se bo evakuacija definitivno Izvedla do 1. maja, sa bu popis tzvr&tl najbrže okoli 15. maja. Program nove beograjske občinske oprave. V sredo dopoldne je prevzeta svoje dolžnosti nova občinska nprava. Izvoljena 6. t, m. Po objavi točnih izidov volitev in izvršeni verifikaciji ie nova občinska uprava prisegla. Po prisegi Je prevzet g. Dobra Mitrovič predsedniške dolžnosti. V svojem govoru je Izjavil v imenu radikalno demokratske skupine, da se njen delovni program deli v dva oddelka, v izvršitev zakonov, * katerimi naj bi se urediti odno-tajl v občini, in v IzvrSitev glavnih načrtov občinske uprave, ki jih namerava uresničiti z« napredek In olepšanje mesta. Kon-| čno jc republikanec Jafa Prodanovič podd j ostavko kot odbornik ter pride na njegovo | mesto tretji kandidat iz republikanske tiste Joksttnovič. Nov poslovnik zdravstvenega ministrstva. V sredo je bil podpisan pravilnik za poslovanje v ministrstvu za narodno zdravje. Načelniki posameznih oddelkov v tem ministrstvu so že pričeti uradovati v smislu novega poslovnika. Beograjsko odposlanstvo v Partz«. Presbiro poroča Iz Pariza, da Je bfla depu-taclja beograjske občine včeraj svečano spre;eta v SorbonnL O zdravstvenem stanju predsednika Masaryka poročajo Iz Prage: Predsedniku se ie vnela žila dovodntea na desni nogi, a ie vnetje kmalu Izginilo. Nato pa Je nastopilo vnetje na levi nogi. Temperatur* se le zadnje dnj gibala med 36.1 hi 37JS. Zila bije precej hitro, srce deluje popolnoma v redu. Splošno stanje je dobro. Prirastek češkoslovaškega prebivalstva. Zadnje ljudsko štet;e Je dognalo, da se je .prebivalstvo v Češkoslovaški pomnož.lo zo en tn pol milijona duS. Graško mestno gospodarstvo fzkazu!e za leto 1921 potrebščin 245.196.390 K, do- čim Je kritja le 99,810.500 K, tako da zaaša primanjkljaj 145385.890 K. Zvišali bodo vse naklade In davščine, vrhutega pa sl mesto najame posojilo 30 milijonov kroo. Truplo umorjenega španskega ministrskega predsednika Data je bilo prepeljaaio v njegovo stanovanje v Madridu in položeno na mrtvaški oder. Pokojnika so poseti'e mnoge osebnosti, ministri, senatorji, poslan« ci in zastopniki diplomatskega zbora. Prt-šla sta tudi kralj in kraljica, prisostvovala zadušnicl in izrazila pokojnikovi družini globoko sožalje. Turški nacljonaltstl v Batumu. Po poročilih iz Carigrada so turški nacionalisti v ponedeljek zasedli Batum. Gospodarstvo. Današnji Trst. (Vtisi očividca.) Kako je v Trstu, vprašujejo mnogi. Žalostno. Življenje ni za las podobno vrvenju v predvojni dobi. Luka je prazna, v njej pristajajo le redki parniki in še ti so ponajveč lokalni. Svetovnega prometa izza predvojne v Trstu danes ni. Ozri se kamor hočeš, Trst kaže povsod znamenja gospodarske razvaline. Na ulici so najbolj običajna prikazen regnikoli. ljudje iz kraljestva. Po okupaciji je Italija Importirala v Trst veliko število pravih Italijanov. Ti sedaj v Trstu odjedajo kruh domačinom in se malo menijo za ne-voljo. ki sc zbog tega pojavlja med avtohtnim prebivalstvom. Gospodarsko mrtvilo Trsta sc kaže posebno v ^trgovinah. Sicer so vse z vsem založene, toda cene so povsod visoke. Konkurenca je ne-smatna. dasi io skoraj brez Izjemo povsod razglašajo s kričavimi letaki. Gospodarskemu položaju Trsta odgovarja tudi razpoloženje Tržačanov. Tržačan rad pije in veseljači. V tem pogledu jc nekoliko soroden Dunajčanu. Njegov temperament je živahen, značaj lahkomiseln. Zato Tržačan z nejevoljo gleda, kaj je napravila Italija iž Trsta. Delavec in uradnik sta prejšnje čase po trudnem tedenskem delu rada zahajala ob nedeljah in praznikih na deželo, kjer sta si poskrbela razvedrilo v vinu in petju. Obojega si danes ne moreta več privoščiti. V Italiji namreč ob nedeljah in pražnjih dneh železniški promet zelo počiva. Izletov si zato Tržačani skorajda ne morejo več dovoljevati. Po drugi strani jim to brani tudi velika draginja. Prejemki vseh nameščencev so v primeri z velikimi stroški kaj skromni. V Trstu samem straši fašistov-sko besnilo noč in dan brez prestan-ka. Človek zjutraj vstane ln gre na ulico, pa naenkrat opazi, da se nahaja sredi ljutega boja. Strmfi gleda, kaj se godi. Ljudje tekajo skupaj, bežijo v gručah in posamič. krič6. spori ijemajo se. trgovci pa M,e zaP*_ roti in izvešati italijanske zastave. Kaj se je zgodilo? Vrši se prizor iz vsakdanje revolucije med fašisti in socijaiisti. Mesto zadnjih plačujejo pa račun prav često tudi naš* ljudje, ki niso zakrivili nič drugega nego to, da se natiiiem zgražajo nad brezpravnostjo, k| vlada v »veliki Ita-liii«. Trst pod Italijo! Se vedno poln solnca in morskega zraka, je danes gospodarsko pogorišče, žarišče nemirov In meščanske revolucije. Poslopja se tam upepeljujejo kot pri nas smotke, ljudje se napadajo kakor Za šalo. In vse molči. Nihče ne protestira. Ta iz bojazni, oni iz nemarnosti. Kakor bi oba čakala, kdaj odbije Trstu zadnja ura njegove nekdai slavne In sijajne dobe cvetoče mednarodne trgovina. STA.NJE NARODNE BANKE SHS. 15. februarja. Aktiva: pokritje v kovanem zlatu 64.072.652.52 din., v kovanem srebru 16.455,846.50 din., v zlatu v hozeinstvu 1.799,775.10 din., v inozemskih depojih v raznih valutah 350.172,294.69 dinarjev. . skupno 432.455,568.81 din., toraj 698.234.37 din. več nego po prejšnjem izkazu (8. februarja). Posojila na menice 2f<8.16®.73S.64 din., na vrednostne listine (lombard) 23.708,203.02, skupno 232.676,938.66 dinarjev, toraj 7.136,932.87 din. manj proti prejšnjemu stanju. Dolg države: za zamenjavo kronsk. bank. 1.194.542.862 60 dinarjev, za. račun razmenjave 376.899.477.73 din., za posojila na bone (zakladnice) 150.912,252,68 din., za posojila na bone za izvanredne kredite 1.660.366.601.85 din., skupno 3.382,711.164,86 din., toraj 563.998.75 din. manj proti prejšnjemu stanju. Vrednost državnih domen zastavljenih za izda vanje bankovcev 2.138,377.163 dinarjev, skupna aktiva 6.186,220.&'5.33 din. Pasiva: Na glavnico od 50 milijonov dinarjev v zlatu vplačanih: 10 301.700 dinarjev rezervni fond 815.206.54 din., bankovci v prometu 3.366,356.095 din., manj 22.299,135 din. proti prejšnjemu stanju, tirjatve države iz računa razmenjave 376.859.447.73 din., obveze Iz žiro-računov 157.288,607.30 din., obveze iz različnih računov 134.580,973.67 din , skupno 668.769,028.70 din., manj 16.169,747.42 proti prejšnjem stanju. Tirfatev države za zastavljene domene 2.138,377.163, saldo raznih računov 1.610,642.09 din., skupna pasiva 6.186,220.835,33 dia ★ LEŽIŠČE BOKSITA V DALMACIJI IN NA KRKU. Pred vojno so bila ležišča boksita v Dalmaciji in Istri le malo izkoriščana. Sele v vojni se je to iz-prememlo, ko je Nemčija morala nadomestiti francoski boksit z avstrijskim. Izvoz se je začel sprva v letu 1916. Iz Raba v malih množinah ter je postal živahnejši v letih 1917. do 1915. Izvozilo se je iz Dalmacije: iz DerniŠa okoli 45.000, iz Raba 40.000 in iz Paga 10.000 ton ter iz Istrije: iz Motovuna, Vižinade in Labinja okroglo 30.000. iz Krka okroglo 30.000 in iz Cresa okroglo 10.000 ton. Dosedaj so se le izkoriščala ležišča v neposredni bližini morja In žel. prog. in sicer brez strojnili naprav in tudi le malo metrov globoko. Izdatnost omenjenih ležišč je ve-I;ka. Samo dalmatinski boksit bi zadostoval za preskrbo fabrike aluminija s potrebno surovino. Vodne sile, ki so na razpolago, zadostujejo tudi zh napravo precejšnje tovarne za aluminij. ★ + Trgovin« g poljskimi pridelki od 8. t. m. Sombor: Cene neizpremenjene, promet živahen. Največ se kupuje koruza za inozemstvo. Cena koruze na vagone Je 3S0 do 390 K, na vlačilce pa 420—425 K. Ker pšenice pom&njkuje na trgu, se je cena zvišala. Pšenica notlra 1000—1010 K. Tudi cena moki se Je vslcd velikega povpraševanja zvišala. Moka it. 0 notira 14.80—15.30 K. ir.oka za kuho 13.80—14.30 K, za kruh 12.50 do 13 K. — Sld: Dovozi niso posebni, povpraševanje Je precejšno. Pšenica 980—1000 K, koruza 410—420 K, oves 330—350 K. Promet Je normalen. + Tržne cene živine na sejmih v Hr-vatskl In Slavoniji od 22. m. m. do I. tm. Cene v kronah za k* žive vage: Voli od 14—22, biki 9—IS, krave 9—17, Junice 11— 17, teleta 15—24, ovce 16—20, koze 15—18, svinje (debele) 25—34, svinje (mršave) 24 —35. + Cene v Kragujevcu. Začetkom t m. so bile v Kragujevcu sledeče cene: pšenica 720—800 K, koruza v zrnu 340—360 K, ječmen 280—320 K, mast 48 K, slanina 64 kron, svinje 26—26.40 K, žganje 60—80 K liter. . + Generalna seja Narodne banke SHS. Nardna banka ima 31. marca svojo generalno sejo, na kateri s« bo predložila bančna bilanca. Razen tega sc bo tudi raz-ptavljalo o stanju nafte valute In o vzrokih padanja cen našega dinarja na Inozemskih denarnih trgih. + Za ohranitev naših gozdov. V ministrstvu za tumo ta rudarstvo *o ridenlU j ostre odredbe prot! pustošenju naših gce,-dov. Ministrstvo bo najstrožje postopalo ne samo proti onim, ki gozdove opustoši.io^ temveč tudi proti tvrdkam, k| posekan les kupujejo. + Statistika gozdov v naši državi V ministrstvu za šume in rude je Izdelana podrobna statistika o stanju in velikosti gozdov v vsoj državi. Na podlagi teb p> datkov se bodo izdajala dovoljenja za so-kanje gozdov. + Vprašanje novih železniških pr o«. V ministrstvu za prornet se bo v kratkem sestavila komisija, ki bo pregledala dela za projektiranje in grajenje novih železniških prog. + Nov vozni red. Te dni se je vršili v ministrstvu za promet konferenca deie< gatov vseh železniških ravnateljstev radi novega voznega reda na vseh železniških progah. + Nakup lekarniškega in sanitetnega materija!* za našo državo. Te dni odpotule posebna komisija strokovnjakov v inozemstvo, da na račun ministrstva za narodno zdravje tzvrJf nakup lekarniškega fn sanitetnega materijala za več milijonov dinar» Jev. + Uvorenje za izvoz Žiri! v poštulb paketih. Generalni Inšpektorat ministrstva financ Je odredil, da se mora za poštne pa-kete, v katerih se po^Hjalo manjše količ'ne živil brez osigura-ija valute, predložiti prf pristojni carinarnici, kjer se vrši Izvozna ekspedicija, posebno potrdilo generalnega insepktorata. H- Tovarno za štolo na Teharjlh sw1 Celju so preuredili in povečali ter minili* dni zopet pričeli obratovati v večjem obsegu. Lastnik tovarne je g. prot. Jarc. + GremlJ trgovcev v Ljubljani mm letni občni zbor v nedeljo 13. tm. ob », dop. v Mestnem domu. + ItalUansko-čežkosSovaSka trgovin, ska pogodba. Italiiansko-češkoslovaška trgovinska pogodba bo v kratkem podpisana. Po tej pogodbi naj bi postal Trst češkoslovaška trgovinska luka za uvoz in izvoz. + Cene češkega železa znižane. Nai generaitii konzulat v Praši je obvestil ministrstvo za trgovino, da je češkoslovaška zveza tovarnarjev radi padanja cen železa mižala cene za 10 odstotkov. + Kriza v češki kovinarski indnstrtii. Praška železarska družba v Kladtiem jo odpustila 1100 rudarjev, kar je utemeMiia s splošno krizo v železarski industrij!. Hkrati zahteva od ostalega delavstva, naj svojo glavno silo ojači. Družba namerava nadalje odpustiti, oziroma vpokojitl vedlo število deitavcev v topilnicah. + Pomladni sejem v Llpskem. 6. tm. se je prj veliki udedežbi slovesno otvorlla pomladanska razstav« vzorcov. Za razstavo vlada velFko zarvimtnje. V celem Je razstavilo 15.000 tvrtk. Posebno zanimive so razstave Češkoslovaške ta Švice. Iz Češkoslovaške ie došlo čez 3000 kupcev, is Švedske S00, 12 Balkana 500, Iz Anglije In Amerike čez 300, Iz Belgije čez 200, is Francije pa 100. t Gospodarsko stanje v Romuniji glasom bukareških poročil ni posebno ugodno. Agrarna relorma, ki ie bila hrupno naznanjena, je končata z neuspehom. Največje težave pa prizadevajo romunskemu narodnemu gospodarstvu prometne razmere. (KaJior pri nas. — Op. ur.) Radi tega >e tudi Izvoz žita jako otežkočen, kar povzroča resne gospodarske teža.ve. Dosedanji napori romunske vlade, dvigniti promet, so prinesli te malenkostne uspehe. Da s« kolikor toliko zboljša tečaj roinunsKe valute, Je vlada prepovedala prosto trgovino z devizami in valutami in uvoz luksuznega blaga. + Nov francoski drobiž po S centimov |e bil Izdan 25. mm. v promet. Novci so Istega tipa kot doscdaatii. samo lažil so za 1 gram in v premeru merijo 17 mesto dosedanjih 19 min. + Danska trgovinska bilanca izkazuje aa 1. 1920. za 1374 milijonov danskih kron več uvoza kot izvoza. + Koliko mleka porabilo v Združenih državah. Uradno poročilo pravi, da so- f minulem lotu v Združenih državah Imeli mleka 9 rtvi.lard funtcKv ali 850 funtov za vsaikega prebivalca. Polovico mleka so po-r»h'Jll za rame Izdelke, od katerih je bila večina kondenziranega mdeka, ki so zanjo porabili skoraj 2-milijardi funtov mleka. Za funt kondenziranega mleka je treba dva In pol funta čtistega mleka. Maslo so naredi!! Iz 32 mfflijatd funtov mleka. Za domačo pev trebo so porabili 38 milijard 619 milijonov funtov mleka ali 43% celotne produkcije. Za sladoled so porabili 3 In pol milijarde funtov, za oleomargarino 8 milijonov funtov in za strho mleko 124 milijonov sladkega mleka«. To ogromno množino mleka je dale oiiliioiKJV krav mlekaric. Dnevne vesti. — Naši In koroški Nemci. Najnovejše represalije so le začele naše Nemce skrbeti, dočim se koroški Nemci še nočejo poboljšati. »Cillier Zeitiin«« poroča .da se je po svojih prijateljih na Koroškem informirala ter mora potrditi, da so vesti slovenskih listov o nasilstvih proti Sloven-cel v bistvu-resnične. Zato jih obžaluje. ker morajo za to Nemci v Sloveniji po nedolžnem trpeti pokoro. — Dokler so se nasilnosti godile nekaznovano, jih naši nemški bratci niso obsojali, niti obžalovali. — Minister dr. Kukovec v Ljubljani. Včeraj popoldne je na povratku •>. Londona v Beograd prispel v Ljubljano z orientnim ekspresom minister za trgovino dr. Kukovec. Na kolodvoru ga je pozdravil predsednik deželne vlade dr. Baltič. Po Kratkem odmoru je minister dr Kukovec nadaljeval vožnjo v Beograd. — Zupani logaškega okraja pri predsedniku deželne vlade. 9. t. m. je sprejel dr. Baltič župane onih občin logaškega okraja, ki so bile okupirane od Italijanov. Zupani Logatca. Planine in Rakeka so predsednika natančno informirali o željah in težnjah prebivalstva ter mu pojasnili gospodarski položaj posestnikov ob sedanji provizorni meji. — Revizija uradništva. Kakor poročajo iz Beograda, se bliža delo odbora za revizijo ukaznih uradnikov svojemu koncu ter bo bržkone končano okoli 20. marca. Sklepi odbora bodo predloženi ministrskemu svetu v odobritev. — Prepovedan ameriški list. Ministrstvo za notranje stvari je prepovedalo v naši državi razširjenje Usta »Jugoslovanski Svet«, ki izhaja v New Yorku. ker prinaša neresnične vesti o naši državi. _ Odcruštvo 8 stanovanji v Zagrebu visoko prekaša Ljubljano. V »Agramer Tag-blati-u« z dne 5. t m. čitamo inserat, kjer se ponuja v novozgrajeni hiši stanovanje treh sob s pritiklinami za pet let naprej ptačbivo mesečno najemnino 5000 K. Torej Je treba plačati za stanovanje, kakršno OJ-trebuje vsaka srednjevelika uradniška rodbina za pet let 300.000 K. Ako računimo »raven še obrestovani«, bo donašalo to stanovom«. lastniku v petih letih 328.491 K. JWeseC.no stane torej to stanovanje 5473 K 52 v alt dnevno 181 K 45 vIb. Cttali smo, da ic novi poverjenik za socijalno politiko y Zagrebu Iv. Arne) napovedal neizprosen boj tihotapcem in verižnikom. Na podlagi otnon enega inserata bo lahko zaid celo gnezdo, t. i. verižnika s stanovanjem 'n verižnika, ozir. tihotapca, ki bo to drago stanovanje najel, kajti kdo drugi, kakor v korupciji, veriMštvu ali tihotapstvu obogateli more plačati 60.000 K letno za stanovanje? Vočtgted takemu gorostasnemu oder u št v u se pač ni čuditi, da raste nezadovoljnost in se širijo prevratne ideje. Cu-tUti pa se tudi ni, da se širijo med revnimi slojj razne kužne 'bolezni, ker morajo ljudje stanovati v prostorih, ki bi niti za živino ne bili primerni. — Ljudsko štetje v slovenjegraškem okraju ima sledeči izid: naštelo se je 41.711 oseb in sicer 20.018 moških in 21693 žensk. Po narodnosti je 40.090 Slovencev, 1497 Netncev, 20 Srbohrvatov, 66 drugih Slovanov, 29 Italijanov, 5 Madžarov. — Imenik telefonskih naročnikov In telefonskih uradov v Sloveniji. Poštno ravnateljstvo je izdalo kakor znano »Imenik telefonskih naročnikov bi telefonskih uradov v Sloveniji. Zasebniki si lahko nabavijo Imenik %za ceno 4 dinarjev prt poštnih uradih Celje, Ljubljana 1, Maribor 1, Ptuj, Tržič, Kranj hi pa pri gospodarskem uradu poštnega ravnateljstva v Ljubljani. — Rezervnim častnikom. Ministrstvo sta vojno in mornarico je odredilo: 1. Vsi rezervni častniki, ki dosedaj še niso predložili podatkov o svojih osebnih in službe-a2b odnošailh na podlagi prejšnjih naredb, morajo takoj ali najdalje do konca aprka Izročiti zgoraj zahtevane osebne in službene podatke, svoji pukovskj okrožni komandi, pod katero spadajo po svojem rojstnem kraju. 2. Ako rezervni častniki izpremene ra^ *voieca stanovanja, morajo o tem ta- i < vestitj okrožno komando, k! bo o tem n LkQmando’ *** katero dotlčmk spada. Ako tega ne bodo storili, bodo pozvani na odgovor. — Za dijake farmacevte. Ministrstvo oa vojno in mornarico je odredilo, da (nujo (lijaki farmacevti, ki služijo v raznih vrstah orožja, pravico do skrajšane vojaške službe 12 mesecev, ako poiožc izipit za rezervnega podporočnika. Ako služijo pr! bolniških četah v, kadru, morajo služiti 14 mesecev, po odsluženem roku pa napredujejo v čin rezervnih lekarniških podporuč-aftov, — Usposobljcuostne preizkušnje za ljudske tn meščanske šole v pomladanskem soku 1921 se prično na državnem učiteljišču V Ljubljani 22. aprila ob 8. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenosti)! preizkušnji se naj predloic po šolskem vod- stvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do 15. aprila v rokah Izpr&ševaine komisije. — Za orožnike je Izdalo poverjeništvo za provosodie novo natedbo glede dnevnic in potnih stroškov. Vsak orožnik brez razlike čina dobi 40 K dnevnice za vsako uradno pot k sodlšu, ako je sodišče oddaljeno 7 in po! km od njegove orož. postaje. Istotako se jim povrne železniška vožnja 3. razreda, oziroma dobe za vožnje z vozom po 2 K za km. — Nov lugoslovenskl list v Parizu. S I. aprilom začne v Parizu izhajati časopis »Francoska Jugoslavija«, ki bo propagiral zbližanje med obema državama. — Potovanje na Poljsko. Beograjsko poljsko poslaništvo sporoča, da le prejelo od svojega ministrstva za zunanje zadeve naredbo, da si mora vsak državljan kraljevine SHS, ki potuje na Poljsko, predhodno preskrbeti poljski vizum prt poljskem poslaništvu v Beogradu ali pri poljskem generalnem konzustvu v Zagrebu. V nasprotnem slčaj Jkn vstop v poljsko republiko ne bo dovoljen. — Živinski in kramarski sejem v Kranju dne 12. t. m. je vsded kužne bolezni prepovedan. — Vse umetnike opozarjamo, da je razpisan natečaj za narodne kolke in diplome Jugoslovettske Matice ua dan 15. marca. — Občni zbor Jugoslovanske Matice bo v petek, dne 18. marca v Ljubljani. — »Zveza jugoslovanskih železničarjev« sklicuje danes zvečer ob pol osmih iavon protestni shod v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani — Splošno društvo Jugoslovanskih upokojencev v Ljubljani opominja člane, kj še niso provatiaH mesečnih prispevkov, da Ute tako) poravnajo zatadi zaključitve računov. — Na svoječasne zlobne napade gotovih društvenih »prijateljev« je dalo najboljši odgovor društvo samo s svojim nepričakovano lepim napredovanjem, ker se je brez agitacije in posebnih vab« v tem kratkem času vpisalo 962 članov raznih stanov. Naravnost razveseljivo pa je zanimanje vpo-kojencev v Mariboru, Ptuju, in Novem mestu, ki so pristopili k društvu, odnosno osnovati podružnico, ki ima že čez 3U0 članov. Društvo izkazuje že par tisoč krcu premoženja. Kako je bilo društvo potrebno iti kako le bila koristna naša zveza z bratskimi društvi tovarišev upokojencev v Za grebu, Sarajevu, Splitu ln Beogradu, katera imajo čez 15.000 članov, dokazujejo od države Izposlovane dragonske doklade upokojencev. Tovariši, skrbite, da bo vsak upokojenec član našega društva, kor s tem koristite sebi In upokojencem sploh! — O odbornike in namestnike vabimo k važni odborovi seji, ki bo v nedejo 13. t. m. ob pol 3. uri popoldne. — Društveni odbor, — V konjeniško podoficirsko šolo v Subotici se sprejme letos 140 mladeničev. Tozadevni razpis je nabit na mestni deski v Ljubljani. — Državna posredovalnica za dete. Prt vseh poružnlcah »Drž. posredov, za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju In Murski Soboti le iskalo v preteklem tednu od 27. februarja do 5. marca 1921 dela 22 moških bi 86 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 137 moških in 115 ženskih delavnih moči. Posredovani se le Izvršilo 117. V delo se sprojmajo: apekarji, ključavničarji mizarji, vtnlčarjl, »edlarjl, krojači, šivilje, zidarji, hlapci, dekle za polio In živino, usnjarji, modlstinje, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke Itd. — Razpisan poštni urad. Razpisana Je služba poštnega odpravnika pri poštnem uradu Brezovica pri Ljubljani. — Rusk! begunci v naši državi. V Jugoslaviji živi še vedno približno 32.000 ruskih beguncev. Po vseh državah Izven Rusije pa jih živi najmanj 1 milijo«. — Vojaški begunci. Dne 8. t. m. le M v Ljubljani aretiran 31 letrtl Pr. Krimanc Iz Viča zaradi pobega od vojakov hi Javnega nasilstva. NadaJJe so pobegnil! od vojakov, ozir. niso prišli k orožnim vajam: Rudolf Bauman, Janez Požuo, Pr Vodene fn Jos. Radič. Zadnji je bil že aretiran, a Je znova pobegnU iz vojaških zaporov v Celju. Ljubljana. — Ca* bi že bil, da bi ljubljanske poštne filialkc začele uradovati tudi popoldanske ure. Za vse ljubljansko prebivalstvo je vsekakor premalo, da posluje popoldne samo en poštni urad z ozirom na razsežnost mesu samega kakor tudi na trgovino, ki se oživlja od dne do dne. Na ljubljanski glavni pošti le v popoldanskih uradni') urah taka gneča, da čaka človek celo večnost predno pride na vrsto. Zato že komaj čakamo, da začno v popoldanskih urab poslovati tudi ljubljanske poštne filialkc! — Vožnja avtomobilov po mestu. Zadnje čase se Je prigodilo več nesreč po mestu, ker šoferji z avtomobili ln motociklisti premalo pazijo. Policijsko ravnateljstvo je vsled tega odredilo, da morajo šoferji na križišču cest vedno označiti z roko smer, v kateri vozijo, in sicer na ta način, da zamahnejo z dvignjeno roko v do-tično smer, Prestopki te bodo policijsko kaznovali — Umrla je te dni v Ljubljani po daljši boleznj gdč. Melita Ižanc, ki je bila celo desetletje predsednica ženskega zbora pevskega »Slavec«. — Društvo slušateljev filozofske fakultete priredi na univerzi v zbornici javno predavanje v nedeljo 13. tm. ob 10. dopoldne. Predava vseuč. docent dr. Fr, We-ber: »Vera in znanost« v 3. delih. — Klub »Soča« naznanja rojakom ln drugemu občinstvu, da predava v soboto 12. L m. ob 8. In pol zvečer v restavracl.4 »Zlatorog« g. Joško Kevc o temi: »Koroška nekdaj in sedaj«. Ker je koroško vprašanje sedaj aktualno, je želeti, da se predavanja kdor le more udeleži! — Redni občni zbor pevskega društva »Slavec« se vrši v soboto 12 L m. ob 20. v društvenih prostorih v Nar. domu. Pozi«, ljamo ustanovne, podporne, kakor Izvršujoče člane, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. K — S. u. Preporod ima 12.-L m. ob 17. svoj izredni občni zbor v mali dvorani Narodnega doma. Povabljeni so tudi gg. profesorji. Za člane je udeležba obvezna. — Javno predavanje v Bachu h) njegovem pasijonu bo imel g. univ. prof. dr. J. Mantuand v vrboto 12. t m. ob pol 7. zvečer v dvorani Mestnega doma. Ljubitelji glasbe in vse občinstvo se k predavanji vljudno vabi. Vstopnine iri. — Z iglo se ]e obodeL Rems Ivan, krojaški pomočnik iz Kolodv. ul. 27 se Je pri delu vbodel z iglo v palec. Vsled tega tc nastopilo tako hudo zastrupljanje. da se Je moral iti zdravit v bolnico. — Denar je pogoltnila 15 mesecev stara Panči Bajt , hčerka strojevodja J. ž- t* Študentovske ulice, se je igrala z 20 vinarskim novcem. Med vtikanjem v usta pa ga je nehote pogoltnila. Ker takoj poklica«; zdravnik ni mogel nič pomogati, so nmračj deklico oddati v bolnico. — Razne tatvine. Mesarici Mariji Zan na Ambroževem trgu je nekdo odnesel z dvorišča 2 kolesi za cizo in os, skupna vrednost 1500 K. — čevljarskemu mojstru Jos. Breskvarju Je bilo ukradeno par ženskih čevljev, vrednih 700 K.. Kot tatvine sumljivega so zaprti njegovega pomočnika A. S. — V baraki na Resljevi cesti Je bU ukraden zlat poročni prstan z graviranjem »Ana 4.-8. 1918.« — Hišnemu posestniku Jerneju Serjaku v Florjanski ulici je nekdo odnesel Iz zaklenjenega stanovanja novo črno zimsko suknjo vredno 6000 K. Maribor. Javno vprašanje na poverjeništvo za soc. skrb. Stanovanjska beda v Maribora narašča. Vkljub temu pa se dogaja često, da sc v drugi instanci razveljavijo popolnoma upravičene zasege stanovati!, ki so obenem tudi v narodnem oziru utemeljene. Evo nekai takih slučajev: Vdova Berta Kot-tovvitz nima v Mariboru prav nobenega posla ln nima otrok. Ta ima stanovanje iz treh sob s pritiklinami bi oddaja dve sool podnajemnikom. Za tc podnajemnike bi sc našel prostor drugod, ker je še dovolj prevelikih stanovanj. Mariborska komisija ie torej po pravici zasegla njeno stanovanjc. Ta gospa je zagrizena Nemka m sorodnica bogate gospe Pttglove, pri kateri gospa Kot-tovvitz obeduje, uko da sploh ne uporablja svoje kuhinje. Pristojbina je sicer v Avstrijo, ampak dosegla je na naravnost nerazumljiv način domovinsko pravico v Mariboru. Sedaj optirala za Juog slavijo in po celem postopanju naših oblasti soditi, se bo menda sprejela. Po posredovanju dveh slovenskih odvetnikov se je njenemu rekurzu v Ljubljani ugodilo In se je zasega njenega stanovanja opustila. Drugi slučaj: Gospod Ernst Rischawy, z ženo ln etilni otrokom, pristojen v Gradec, biva v Mariboru tri lota. Pristopit je k tvrdki Anton Tomejc Ut drug kol družabnik. Ima stanovanje treh sob s pritiklinami. Ker je tvrdki odpovedal, izstopi v najkrajšem času iz nje. Ta Ino-zemec se poslužuje v občevanju z uslužbenci tvrdke izrazov, kakor »Windische Hunde« in se spioh Izraža vedno v skr a in j sovražnem smislu o naši državi ln upravi. Njegov brat Je bit že radi enakih razlogov izgnan. Ker se mu je zaseglo stanovanje. Je zaprosil za domovinsko pravico ln državljanstvo in seveda vložil proti zaseg! rekurz. Ne dvomimo, da se niu bo v tem slučaju podelila domovinska pravica In se mu bo tudi zasega razveljavila. — Pri takih razmerah pa govorimo mj Slovenc,| o represalFah radi krivic, ki jih trpe naši bratje na Koroškem in Primorskem. Ce bi vsaj molčali, saj )e sramote doma dovoli. Zlkov kvartet odpovedal koncert. Jugoslovanski komorni kvartet (Zika) je odpovedal svoj na 'A *• m- določeni koncert, ker so' niti brez njegove vednosti in btez njegovega naročila za to gostovanje natisnjeni dvojezični lepakL (Čigava Je krivda? Op. ur.) Mariborska vojaška godba priredil pod vodstvom kapelnika Ferda Herzoga 18. tm. ob 20. v Gotzovi dvorani svoj IX. sinfonič-nl koncert s sodelovanjem opernega pevca g Josipa Križaja, basista na kraljevi operi v Zagrebu. Predprodaja vstopnic in sporedov s 15. tm. v trgovinah Zlata Brišnik. Slovenska ulica In Jos. Hoier. Šolska ulica. Nadzorstvo Mestne hranilnice, V četrtek popoldne le svoječasnJ gereut Mestne hranilnice mariborske df» Franc Irgolič v navzočnosti okrajnega glavarja dr. Lajn- šiča zopet prevzel nadzorstvo tega zavoda. Zmrznil V četrtek ziutraj je bila orožniška postaja v Studencih pri Mariboru obveščena, da leži na bližnji postaji ob železnici moško truplo. Na licu mesta se ie dognalo, da je mrtvec 40 letni zidar Fekonja, ki se je vinjen vrača) zvečer proti d.i-ttiu, med potom pa najbrže padel in obležal. Vsled silnega mraza, ki se je pojavu ponoči, pa |e zmrznil. Iz mariborske kaznilnice |c pobegnil v noči na 6. tm. 22 letni kaznjenec Friderik Sodec, doma od Sv. Jurja ob Ščavnici. Sodec je po poklicu pekovski pomočnik, ki bi Imel presedeti 4 leta zaradi tatvin ter ie sploh nevaren tat ln vlomilec. CeJ e. Končni reztiltat ljudskega štetja v celjskem političnem okraju je sledeč: Celle mesto: 7754 prebivalcev, med njimi 60o3 Slovencev in 848 Nemcev. Sodni okraj Celje brez mesta: 41.773 prebivalcev, nved njimi 40.948 Slovencev tn 568 Nemcev; Laško: 33.107 prebivalcev, med njimi 32.Klb Slovencev In 427 Nemcev; Stnarje: 16.566 prebivalcev, med njimi 16.484 Slovencev in 36 Nemcev; Vransko: 10.859 prebivalcev, med njimi 10.749 Slovencev in 76 Nemcev; Gornjigrad: 14.224 prebivalcev, meJ njimi 14.207 Slovencev bi 12 Nemcev. — Skupno celi celjski okraj: 124.285 prebivalcev, med njimi 120.283 Slovencev in 1967 Nemcev. Knjigovodski tečaj za obrtno knjigovodstvo se otvori prihodnji teden, če se zglasi nalmanj 25 članov. Vkljub nujni potrebi takega tečaja, katerega so obrtniki večkrat sami zahtevat*, da se do danes ni oglasil nije-den obrtnik niti kak obrtniški pomočnik. Treba bi bilo, da bi se na take tečaje isti, Kpterim so namenjeni malo bolj zanimali. Smrtnih slučajev v mesecu februarju je bilo v mestu Celju In celjski javni bolnici skpmo 25. Nemške uaplso še danes najdemo na raznih vilah v celjskih predmestjih. Tako čitamo ua nek! vili še »Marienhthn«, na drugih pa zopet druge označbe v nemščini. Ali še ni čas, da to teglne? Komanda mosta Celja proda na Spodnji Hudinji, kjer so stale vojaške barake, žlindro (lcš). Reflcktanti naj pošljejo ponudbe komandi mesta Celja, Občni zbor oficirskega doma v Celju se vršil 12. L m. ob 17. v oficirski obod rtiči vojašnice Kralja Petra. Vojašnico KraUa Petra L so prav lično presnažili ter spravili v red tudi prostor pred vojašnico. Glavna vrata so prebarvali v državnih barvah tako, da so izginil vsi slodovt bivše Avstrije. Mestni magistrat celjski opozarja občinstvo. da se razglašeni pasji kontumac nanaša tudi na mesto Celje. Izpred celjske porote. Pred porotniki sc je zagovarjaj Rudolf Hvalenc, obdolžen, da ie v Levcu prt Celju kradel kolesa, obleko In druge stvari. Bil je obsojen na 2 leti težke ječe. — Dalje je stal pred porotniki zaradi raznih goljufll, ki jih je Izvršil okrog Celja h) Vojnika Edvard Grah. Obsojen ic bil na 1 leto težke Ječe. — V to-rek pop. bi se Imela izvršiti obravnava prod Janezu Iljaš, Edvardu Kamnar ln Fr. Arnšek, k| so obdolženi raznih tatvin okrog Trbovelj. Razprava pa se je morala preložiti, ker ni prišla glavna priča. Celjskemu okrožnemu sodišču so fzr>-čili Franca Kosa Iz Glogovegabroda prt Brežicah, ker ie osemljen več tatvin po tani o šn j ih krajih. Šport in turistika. Klub kolesarjev In motociklistov Ilirija. Dirkači Imajo svoj prvi rediti sestanek v petek II. tm. v Prešernovi-sohi restavracije »Novi svet«. Sestanek je za vse dirkače in za vse one člane, ki nameravajo letos dirkati obvezen. K Gledališče in glasba. Mestno gledališče v Celju. V sredo 16. t m. se vrši pcemiiera zabavne veseloigre »Oospodje sinovi«. — Pripravlja se »Deset! brat« in slavna ruska drama »Moč teme«, katero je spisal velik] mislec Tolstoj. Pokrajina. Boh. Bistrica. V noči 2. t. m. Je bilo vlomljeno v tukajšnjo župno cerkev ter ukradeno Iz tabernakeljna: bakren, pozlačen ciborlj, ki Itna spodaj na stojalu letnico 1856, nadalje ravnotako mottštranca, ki Ima lunulo fcz čistega zlata. Monštranca Je majhna In izdelana v gotlčnem slodu. Cena ukradenih predmetov 28.000 K. Čatež pr! Trebnjem. Prcjšnij teden so neznani tatovi izvršili trt vlome v shrambe ter pokradli mesa ln vina za 13i)00 K. Kor pa so bili vaščani alarmiranj so tatove pregnali, ki so pustili večino ukradenih stvari ter bežali. Bohinj. Pri drsanju na jezera Je utonil 161ctni Jernej Gašperin. Kranjska gora. Podružnica slov. plan. društva lina svoj občni zbor dne 20. tm. ob 10. zjutraj v Mojstrani pri Smeren. Struge pri .Kočevju. 18 letni Anton Boštjančič, hlapec Iz Strug, In še neki njegov prijatelj sta ogledovala s šretcln! nabito puško, Vsled nerodnosti pa se Je puška spro- žila ln cel naboj je šel Boštjančiču narav, nost v trebuh. Smrtno ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer mu P* niso mogli več pomagati. Revež je v groznih mukah končal svoje mlado življenje. Zg. Kokra. Matevž Roblek, drvar ptl graščaku Fuchsu v Zg. Kokri, je obsekavd v gozdu podrte smreke. Pri tem pa mu le odletelo svesie v levo oko in ga ranilo. Sladka gora. 14 letni Kovačič Lamhert Iz Pisora pri Sladki gori je vzel domu ko* železne šine in začel tolčti po njej. Kjub prepovedi je tolkel dalje, toliko časa, da mu jc od‘etei košček železa v levo oko. Brežice. V noči na 6. t tn. se je vračal pc železnici delovodja Al. Renčelj, katerega je stroj brzovlaka zgrabil ter vrgel štiri metre globoko pod most, kjer so ga zjutraj našli mrtvega z razbito glavo. Ptuj. H ajd Inska občina le imenovala vodjo okrajnega glavarstva dr. Otinara Pirkmaierja zaradi izrednih zaslug za častnega člana. Konjice. Povodom živinjskega sejma dne L tm se Jc pojavil v trgu izvežbia žepni tat, k! Je zmaknil posestnici Jožefi Manc iz Skale denarnico z 1100 K, Terezi Obrovttik Iz Padeškcga vrha pa denarnico s 441 krooanti Podsreda. V noči na 25. m. m. so tatovi obiskali posestnika Iv. Kostanjška r Seravnetu ter mn odnesli suhega svinj« skesa mesa za 2000 K. Meso je bilo močno soljeno, kar je moral plačati sosed Bra« čim, pri katerem so odprti klet s ponarejenimi ključi ter mu popili dosti vina. Marenberg. Tu Je bila aretirana nora« ška agltatorlca lrmegard VVeber, hči tajnika mariborske protestantske občine. Pri njej so dobili veliko množino nemških hujskajočih letakov. Ali bodo sedaj oblast! na« stopile tudi proti njenemu očetu, kakor bilo sklenjeno pri zadnjih represalijah? Ne morete soatl? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadrvolfstva doDrinese Vam FeN lerev nravi Elza-fltiid? 6 dvojnarih alf dve veliki Snedfalni steklenici 42 K. Državna trošarina nosebef. Trnite na oočasnf orebavi? Za-ortiu? To zlo se odstrani * pravimi ‘ mn Elza-krocliicami. — 6 šaatliic 18 K. — želodec okreoču' K'a Švedska tinktura 1 steklenica 20 K — Omot in noštnina nosehel, a naiceneie. Fveen V. Feller Shibica dopbi Elsa tn? štev 357. Hrvaška. ________________________________ D. Mali oglasi. Proda se: MANJŠA HIŠA x dobro tdočo gostilno v Ljubljani se proda. Naslov v uprav! Jugoslavije. DVA DOBRO OHRANJENA VLOŽKA ZA POSTELJE. (Fodermatratzen) sta po ceni na prodaj a Križovniški ulici št. 9. (11. nadst., ua ulicoj 403 PRODA SE DNE 12. MARCA večja množina še zelo dobro ohranjenega strešnega tesovja in plašna tih stropnika* na sv. Petra nasipu št 23. v Ljubljani. VINOGRADNIKI POZORI Sc Imam več tisoč ukoreninjene šmarnic« na prodaj kojo ni treba nikoli s galica škropit! (garant 10 let). Tone Zagoršek, trtničar, Dornava, p. Moš tari jci. 359 GOSTILNA dobro ldoča na vrlo prometnem mestu v Zagrebu. More se takoj uselitL 399* MED (TRCAN) najflnejšl namizni za pecivo, garantirano čebelni potanec kg k 50 K. Poštni zavo| 4 kg medu 240 K Iranko tam. Pošilja se po pošti hr po železnici A. Maček, čebelar, Vrhnika. 21{ Sžuifoes PRVOVRSTNA MOCl Iščem dobrega Izvežbanega čevljarskega poročnika ter šiviljo za zgornje dele (što-* parka). Plača po dogovoru. Josip Prešeren, Celovška c, 82. Slika. 404 NADPAZN1K IN PAZNIK se sprejmeta za manjši premogokop na Štajerskem. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače n poslat! na upravnlštvo »Jugoslavije« pod »Picmogokop«. ' 412 PRIDEN 28 LETNI NATAKAR Išče službe v mestu ah okolici. Govorit srbsko, slovensko in nemško. Naslov pova uprava Jugoslavije v Maribora. 39f 1SCEM SLUŽBEI Knjigovodja prva moč z daljšo prakso perfekten v slov. nemški, srbohrvatskl In laški korespondncl. stenograf !n strojepisec. Nastopim z aprilom ali preje. Cenj. ponudb« pod »Knjigovodja 2212« na upravo Jugoslavije. 36» Razno; Ml.AJšl PODJETEN TRGOVEC Išče primeren lokal v mesto ali na dežeU V prometnem kraju. Cenjene ponudbe pod »Lokal« poMuoležeče Ljubljana f, S. K. Oreen: Nevestina skrivnost. (Dalje.) Nestrpnež, je dejala mati z vid-6lm olajšanjem; pogledati hočem, ali norem ugoditi vaši želji. Kmalu nato je stopila prijazna dužkinjica smehljaje v doktorjevo 'obo. Gospodična so že oblečeni, jc šepnila, in bi radi govorili z gospo-!cm doktorjem, ako želi. To rekši mu je pokazala vrata na drugem koncu mostovža, in Kamcron je kre-'lil tja. Srce mu je trepetalo, da sam ,ii vedel, ali od ljubezni, ali od novc-ja, tem žlvejšega ponosa. Še malo icrakov, in stal je pred naznačeno sobe; vrata so bila prislonjena, ne zaprta. Ko je zagledal visoko, ljubko ,’cstavo, ovito z rahlim pajčolanom, 'e vzdrhtel kakor osemnajstleten nladenič, in tudi brez milega smeh-jaja ,s katerim ga je pozdravila, bi ■e mu bilo zazdelo, da je stopil v nebesa. Čakati sl moral name. jc šepnila, <0 je stal pred njo in ji gledal skozi pajčolan v jasne oči, ves omamljen od tolikšne lepote. Zdaj sem gotova, ‘oda mama pravi, da ti še nisi. Res uoraš biti grdež, da se voziš po me-Uu okrog svojih bolnikov, namesto da bi bil z mislimi pri nevesti. Zasmejal se je Iz dna svoje sre- če, Mari sla bila sploh še tista človeka. kakor pred tednom dni? Zamrmral je nežno, laskavo besedo, ki le pokrila njeno lice z ljubko rdečico. in je hotel baš ubogati njen migljaj ter oditi. Tedaj pa jc mahoma videl, kako je osrepel Genovefi pogled in so ji otrpnile črte obličja v očitni grozi. Nehote se je ozrl, kaj bi utegnilo biti vzrok tega nenadnega strahu. Na mostovžu ni bilo videti ničesar, prav ničesar. Le nekakšna modistka je stala tam, v plašču in najčolanu ter z majhno torbico v roki, čakaje, da jo spuste h gospodični. Kameron je osupnil nad lehkoto, s katero je padel danes Iz razpoloženja v razpoloženje. Že se je hotel spet obrniti k nevesti, da bi se preveril o neutemeljenosti svoje skrbt: toda vrata njene sobe. ki so bila do-tlei odprta, so se zdajci tiho zaprla. Ostal je sam, s srcem polnim nove bojazni; rezki glas tega čuvstva se pač ni ujemal s svečanimi zvoki svatbene koračnice, za katero so godci že ubirali godala. Peto poglavje. Gretorexova hiša je bila zgrajena še v starem slogu; imela Je nešteto hodnikov, skritih kotičkov in vrat, drugače pa je bila kakor ustvarjena za veliko in sijajno slavnostno zborovanje. Visoki, prostrani mostov-ži in široke stopnice ter dolga vrsta velikih in majhnih sob In krasnih dvoran ie nudila dovolj prostora za ' stotine gostov. Družabni prostori so bili vsi v prvem nadstropju; to je bilo vzrok, da je doktor Kameron le na stopnicah pozdravil nekaj znancev, na zgornjem mostovžu pa. in potem, ko se je vračal v svojo sobo, ni srečal inkogar In baš zdaj bi se bil taKo razveselil prijateljskega obraza au prisrčne besede! Brez miru je hodil po svoji sobi gotovo dvajset minut; prisiljena samota mu je težila dušo, tern brij. ker se ni hotel vdajati svojim mislim. Zdaj, ko je bila kocka padla in njegova bodočnost zapečatena. mu je povzročal vsak nadaljnji odlog le nepotrebne muke. Preveč razburjenja mu je bil prinesel današnji dan. da bi bil mogel ostati miren. Komaj je čakal, da bi storil odločilni korak, in bolestno je koprnel po tre-notku. ko oovede ob zvokih godbe svoio nevesto skozi zbrano množico v slavnostno razsvetljeno dvorano, da ga združijo ž njo za vse življenje. To čakanje je bilo neznosno, bilo je strašno. Zakaj preganjale ga niso le mučne misli: notranje čuvstvo, skrivnosten strah, ki se je stopnjeval malone do gotovosti, mu je govoril, da se godi nekaj čudnega in groznega. rezko nasprotujočega slavnostnemu trušču. Ta čuvstva so bila tako silna in močna, obvladovala so ga tako popolnoma, da se jih ni mogel otresti, čeprav jim ni vedel niti približno tehtnega vzroka. Ako bi se Mia zaprta vrata, ki jih Je meril s tesnobnimi pogledi, kadarkoli je pri- šel mimo njih, zdajci odprla in bi bila stopila v sobo pošast, težko da bi se ji bil začudil. In vendar mu jc ponavljal trezni razum, da je vse to le blodnja njegove domišljije. On, zdravnik, je vedel natanko, kolikšno oblast lehko zadobe takšne predsta-\e nad duhom človeka, čigar živci so omajani po tako silnih dojmih, kakor so bili doleteli njega v teku zadnjih ur. V tisti sobi se pač gotovo ni grdilo nič drugega nego to. da }e oseba, katero ie bil videl vstopiti, pregledovala nevestino obleko, popravljala ji tu petljo, tam uporen kodre las. in ji natikala mnogogumbne bele rokavice. Upal je. da izginejo strahovi vsaj takrat, kadar stopi nevesta v sijaju svoje krasote skozi tista vrata; radost in sreča mu oosta v nagrado za ves sedanji nemir! Prihod služabnika, ki mu je prinesel z doma vse. česar je manjkalo njegovi vnanjosti, ga je zdramil končno iz teh fantazij. Ko sl je zavezal ovratnico in zapel rokavice, je čutil, da je spet doktor Kameron, mož. ki slovi po vsem mestu zaradi svojili praktičnih nazorov in svoje zdrave razsodnosti. Smejati se je moral samemu sebi. videč, da je sluga, ki se mu je pravkar pomagal obleči. kTenil proti onim nesrečnim vratom in brez ceremonij potrkal nanje Ko so kmalu nato odklenili in dali slugi odgovor, sta ostala nevestin pajčolan in njena dolga vlečka* I zdravniku vidna, dokler ni prišlo znamenje tudi zanj. V veselem dirin-daju, ki je nastal sedaj, je bilo maho-. nia konec vse prejšnje skrbi in te-i snobe; nič ni motilo ženinovega veselja. tako da se je brez strahu prepustil trenotni sreči. Ko pa je dospela dvojica nekako do srede stopnic, je Kameron zdajci začutil, da je nevestina roka. ki je ležala na njegovem komolcu, težja od svinca. Pogledal je kvišku in videl. da mu ne stopa ob strani ljubka nevesta, ne nežno, čuteče bitje, marveč bleda pošast, ki strmi s steklenimi očmi v praznoto... Bliskovita groza mu je udarila na srce. Kaj ji je bilo? Ali je bila ob pamet? Krepko ie pritisnil njen komolec k sebi ter jo rahlo, n s trdnim glasom zaklical po imenu. Njene ude je Izpreletel trepet; obrnila je glavo proti njemu, in ustnice so se ji razklenile počasi v nrisiljen smehliaj. Kameron pa jo je ustavil na tisti stopnici ter ji pokazal množico, ki je valovala spwlaj. rekoč: Glej, svatje naju čakajo, župnik je pripravljen, tvoja roditelja sta na svojem mestu Toda če nočeš posta- li moja žena. ker čutiš, da nisem izvoljenec tvojega srca. ali. ker ti branilo druge zapreke, povej brez skr: bi: še je čas. da se vrneš. Nepreklicni »da!« pred oltarjem še ni izgovorjen; še vedno se lehko premisliš. KDOR JUGOSLOVAN, TA MATICE CLAN! Za okr«*|e I-oi ordi nira dr. Raznožnik 5 sak Ik Velikih J.aM prvi tn tretji ponedeljek v me- # Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalca iu p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnftjih cenah. Gotovi čevlji v catogi. Turlstovski Čevlji lastnega Izdelke. %cn nit BloUnli ob ». ari, *»«| ... . , n , ,>____• BittAki Polici ob io. uri, v i.o>u Ant. in Jož. Brajer - Kapele ob 11. uri. I ijobijana, TnrJaSkl trg (Breg) It, I. iubJAMO: £ežljeve, spone ta kosu, okosnle«; Noževe, vilice, tllee, lokote; Parfum, brkomat, puder, brlljantin Veziva, Čipke, vrpee; Žnlrance, stljenj, naramlee; Bratova, prstenja, nauSnlea; Kopte, dugmeta, drukera; Olovaka, pers, brlaaljka. 'etke sve vrsti I rvu oetalu galanteriisku i nlrnberiku robul roda ja lamo na veliko I draia Svieik Zagreb, Petrlnjska ul. 5. Telefon 23 - 44. Gradbeno podjetfe ing. Dukii, Ljubljana, Reslje*a cesta 9. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Šofer za traktor (tovorni avto) s priklopnimi vozovi se 8prejme takoj. Prednost imajo taki, ki so zmožni tudi pomožnega pisarniškega del«. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in z zahtevo plače na uprav-nistvo »Jugoslavije* pod šifro !-• „Premogokop.“ I. \mm, i sina poMia pot! Oblastveno koncesljonironl zidarski mojster v Sloveniji prevzame vsakovrstna zidarska dela, razpolaga x do iton duliriuil fcl dela se prevza- mejo nn nkord ali proti režiji. RiiJuna 86 samo 10 fto 10 /o rc/IffckH riokludii. Pela prevzanio po celi Jugoslaviji. V evrho razžirjenjn stavbenega podjetja 16<5e tndi družilli-nilin ■ kn|»it»lom 1 mili|<»n kron. — Ponudbe do 20. roorea na .A B 1888* na upravo .Jugoslavije*. Nadpaznik m paznik 1 so sprejmeta za manjši premogokop na Štajerskem. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače jo poslati na upruvnislvo „Jugoslavije" pod ,.eremogc kep". ODII NajboljSa voda za usul — Odstranjuje smjesta neugodan dah. L M. PENKALA 1 drug, Zagreb. oblastveno poverjeni stavba! Iniener LJUBLJANA, Hitlerjeva ulica Stev. 7. SpcciJ«). tluTbcnn po4*et> M Momkt, lilooMoMk« In vodn« •gnrib«. Isreba vodnih ali. ^ v wmr. . \ Prvorazredno letniki 1906, 1907, 1908, 1909, 1910, 1912, 1913, 1914, 1915, 1916, 1917 ima v več izvodih uprav. »Jugoslavije* v Ljubljani. Cena krasno vezani knjigi je 80 kron. SJEME {Merica, kukoruza, graboriee, preje, aiuhari, po vrta i originalne njemsžke krmne repe dobavlja ,.N|enieu«r*‘ d. d.. o»l|ek. «a|e* ir« 1. Tel. br. 663. Brzojav Sjemenar, Osijek. Ček. post Med br. 33346. Koloture za štednjake (Herdringe) rešetke za peči (Roste) i sav ini trgovački lijev izradjuje i dobavlja: linica Mm JU EV", M«! sin 11 Idiom. 1000 vagonov sladkorja „kristal“ 99®/« belgijske provinience oddaja za marec po ceni 24‘— kron S. H. S. prosto vagon Postojna. ALBIN AN ŽIC, veletrgovina, TRST. Brzojavit Aniid, Keivala, Trst. A % 'tSBa- H • N# Tsi* 1 a p •i*-'* KS 1 ja C13 O p CU bc p CA s 1 P •N 0-. 1 > P CU > • »»» co cc | C3 55 0 Zahieva/te »Jugoslavijo« v vseh gostilnah, kavarnah in brtvmcahl H ----------------------- V Macchiavelli: „Vlsdar“ Poslovenil Abditus eena broš. . . . 20 E vez.............25 » A. S. Puškin: jiHfift mr prelolll Dr. VI. Boritnik cena broS. ... 10 K J. Glaser: Jrastamta liiika' cena brož. ■ . . 25 K vez. ,..........80 , Dcbe se v upravi „JUGO* 6LAV1JE“, Ljubljana, Marijin trg 1. CŽ5E3: :DE3D: Jugoslovanski kreditni zavod r.zzo.z. v Ljubljani, Murijin trg itev. 8, Wollova ulica štev. 1. H Po,"'SKSSSk"* PcfuiiiuiImtllSMtettliEiilHtol. Brzojavni nsstov: Jagoslovinski ktcdli Ljubljana. Sprejema hranilne vlego In vloge ita teketl retini ter |(h cb eatuie po 41! listih hres ec kitke. — lavenllubiieiukl vleectelll etehe peltne petelntc«. Iukaso faktur in trgovske informscije. Izdaja Žeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago v ležečejavnih skladiščih. Tipski krediti pod eOkMiiI popil. Zavod it Btponffino pod difavolm nodzorstm Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Avtogaraža Popravita vseh strojev Šušteršič & drug. Kleparstvo Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalcc vodovodov Poljanska cesta £tev. 8. Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Skladišče, špedicijsko . Dunajska c. 33 (Telet. 366). Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja in popravlja prane Bar, Cankarjevo nabr. 5. Špedicija Telefon 6t. 117. Slikarstvo, pleskarstvo Ivan Martinc, Poljanska c. 30. Specialna trgovina t juveli in zlatnino Lud. Černe, VVoltova ulica 3 e papirjem j Uranus, Mestni trg iz. s pohištvom in mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta 16. Orodje in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 s pisalnimi stroji s, The Rex & Co„ Selenburgova ulica štev. 6. s čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. a8. Trgovina s Špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. s Špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10. &ka cesta žt. 31. Hvalnih In pioalnili strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c 15. ■ železnino Erjavec & Turk, Valvazorjev trg 7, nasproti Križ. cerkve. Arhitekt Viljem Treo. Gosposvetska c. 10. s železnino na debelo tn drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1. * delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik. Stari trg 19. Fotografski atelje in povečevalni zavod Franc Kunc, VVoltova ulica 6. Slike za legitimacije Hugon Hibšer, iotograi, Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 7, naspr. Križ. cerkve. m Jhita »UčUcUska tisliau’«« v Ljuhljant, Oiii-.jvcrni uredsiit Ansoo Pes«9,