6 Didakta 195
Rezultati mednarodnih raziskav so 
pokazali, da je bila motivacija dija-
kov pri uri z metodo CLIL večja, da 
so si dijaki zapomnili več novega be-
sedišča v tujem jeziku in ga aktivneje 
uporabljali kot pri klasični uri tujega 
jezika. Tak način dela predstavlja za 
učitelja velik izziv, saj od njega zahte-
va več načrtovanja in usklajevanja z 
učiteljem tujega jezika in podpore di-
jakom, kar doseže z metodami učenje 
učenja, uporabo IKT-ja, sodelovalni-
mi tehnikami učenja in poučevanja, 
formativnim spremljanjem dijakov in 
povratnimi informacijami ter tesno 
povezanostjo s konkretno-praktičnimi 
nalogami. Vse to se odraža v uporab-
nosti usvojenega znanja dijakov v tu-
jem jeziku (v avtentičnih situacijah).
Evropsko izobraževanje Erasmus+ (za 
učitelje) z naslovom CLIL in Dublin 
(pod vodstvom organizacije English 
Matters), ki sem se ga udeležila, je 
potekalo od 25. julija do 5. avgusta 
2016. Vključevalo je širok spekter 
pridobitve kompetenc, na primer 
metodično-didaktične kompetence, 
jezikovne kompetence (sporazume-
vanje in načrtovanje poučevanja 
določene predmetne vsebine neje-
zikovnega predmeta v tujem jezi-
ku), sporazumevanje v tujem jeziku, 
kulturne in socialne kompetence. 
Tečaj je med drugim temeljil tudi 
na avtentičnem spoznavanju Irske, 
predvsem njenega glavnega mesta 
Dublina in njegove okolice. Izobraže-
vanje je potekalo na Univerze Svete 
trojice (Trinity College). 
Glavni cilji izobraževanja:
– naučiti se načrtovati učno uro po 
metodologiji CLIL, kjer je določe-
na vsebina (tematika) povezana z 
aktivno uporabo tujega (angleške-
ga) jezika (uporaba učnih strate-
gij, tehnik sodelovalnega učenja 
in skupinskega dela, uporaba 
različnih orodij, kot so pojmov-
ne mape in drugi vizualni pripo-
močki, uporaba IKT, formativno 
spremljanje na-
predka dijakov, 
vrednotenje in 
ocenjevanje di-
jakov);
– naučiti se izde-
lati portfolio 
CLIL (refleksijsko 
pismo v obliki 
dnevnika) in ga 
beležiti;
– ustvariti različne komunikacijske 
situacije za izboljšanje besedišča, 
izgovarjave in uporabe angleške-
ga jezika (avtentično učenje jezi-
ka v irskem okolju);
– deliti in izmenjati izkušnje s kole-
gi iz različnih evropskih dežel;
– najti stičišče za prihodnje sodelo-
vanje v evropskem šolskem par-
tnerskem odnosu.
Lastnosti metodologije CLIL
Udeleženci izobraževanja CLIL smo 
uvodoma spoznali uporabo ene od 
tehnik sodelovalnega učenja – sku-
pinski intervju (team interview). Raz-
delili smo se v štiri skupine in vsak 
od udeležencev v posamezni skupini 
si je najprej zastavil tri vprašanja v 
povezavi s svojim poučevanjem, jih 
zapisal na list, nato pa smo na po-
samezna vprašanja odgovarjali drugi 
udeleženci skupine. Med izobraževa-
njem smo spoznali še druge zanimi-
ve tehnike sodelovalnega učenja, ki 
so po metodologiji CLIL zelo dobro-
došle. To so think-pair-share, quiz-quiz-
-trade, pens in the middle, date time, 
pass the page.
CLIL je krovno poimenovanje za 
odprt didaktični koncept pouka, v 
katerem se vse ali 
določene jezikov-
ne vsebine nejezi-
kovnega predmeta 
obravnavajo v tu-
jem jeziku. CLIL 
združuje vsebi-
no, jezik in uče-
nje (Marsh 2002). 
Tuji jezik postane 
orodje poučevanja, 
fokus poučevanja je na strokovni vse-
bini posameznega predmeta.
Po Marshevi definiciji CLIL-a ta kon-
cept pouka zajema sledeči okvir štirih 
C-jev: culture –  kulturo (državljan-
stvo, svetovna kultura, spoznavanje 
drugih in samega sebe, strpnost in 
sprejemanje drugih), community – 
skupnost (jezik kot sredstvo za spo-
razumevanje in učenje, fraziranje, 
komunikacija, ponavljanje, interak-
cije, kreativno mišljenje, sodelovalno 
učenje), content – vsebino (pridobitev 
znanja, veščin in razumevanja) ter 
cognition – zavest (taksonomske sto-
pnje po Bloomu: ponavljanje ali re-
produkcija, razumevanje, uporaba, 
analiza, evalvacija – argumentiranje 
in kreativnost). V sklopu metodolo-
gije CLIL mora dober učitelj upošte-
vati še deset različnih učnih tipov 
(Gardener 1983): naturalist (nature 
smart), odprt za ljudi (people smart/
ERASMUS+ IZMENJAVA ZA UČITELJE: CLIL V DUBLINU 
Mag. Nika Cebin, prof. kemije, Maja Lebar Bajec, prof. angleščine,  
Gimnazija Ledina, Ljubljana 
CLIL je kratica za content language integrated learning. V slovenščino bi to prevedli kot poučevanje nejezi-
kovnih predmetov v tujem jeziku, kjer gre za hkratno učenje vsebine učnega predmeta in jezika, v katerem 
se predmet poučuje. Po pristopu CLIL se vsebinsko in jezikovno delo povezujeta – v središču jezikovnega in 
vsebinskega pridobivanja je razumevanje besedila. Učitelj mora veliko pozornosti posvetiti bralnim, učnim 
in delovnim strategijam.  
CLIL je krovno 
poimenovanje za odprt 
didaktični koncept 
pouka, v katerem se vse 
ali določene jezikovne 
vsebine nejezikovnega 
predmeta obravnavajo 
v tujem jeziku.
Didakta 195 7
interpersonal), logično-matematič-
ni tip (number smart/logical/mathe-
matical), vizualni tip (picture smart/
visual), usmerjen vase, introvertiran 
tip (self smart/interpersonal), gibalni, 
kinestetični tip (body smart/bodily-ki-
nesthetic), glasbeni tip (music smart/
musicial) in jezikovni, lingvistični tip 
(word smart/linguistic). 
Pri tem konceptu pouka se morajo 
dijaki počutiti sproščeno, varno in 
sprejeto. Za to je odgovoren učitelj. 
Prav tako metodologija CLIL vključu-
je orodja treh A-jev za načrtovanje 
učne ure (analyse, 
add in apply/assure). 
Najprej je pomemb-
na analiza (analyse) 
vsebine za jezik 
učenja (potrebno 
je definirati vsebi-
no in analizirati, 
kakšen jezik je potreben za razume-
vanje koncepta vsebine). Sledi doda-
janje (add) vsebine k jeziku za učenje, 
pri čemer je poudarek na učečemu; 
kot učitelj je potrebno pomisliti, 
kako graditi vsebino in hkrati upora-
biti tuji jezik za učenje; dijaki potre-
bujejo strategije za uspeh pri branju 
besedila ali pisanja. Kot zadnje orod-
je treh A-jev je smiselnost, ustreznost 
(apply assure), tj. smiselnost vsebine 
skozi učenje, z uporabo miselnih ve-
ščin, ki jih dijaki uporabijo v okviru 
dogajanja.
Načrtovanje učne ure po metodologiji 
CLIL
Učitelj mora pri načrtovanju obrav-
navane tematike po metodologiji 
CLIL upoštevati
(1) jezikovne zahteve:
• učitelj tujega jezika naj poma-
ga/nauči učitelja nejezikovnega 
predmeta novo besedišče, ki ga 
zahteva obravnavana tema,
• dijaki naj v čim večji meri upora-
bljajo besedišče in slovnico tujega 
jezika: socialni jezik, to so vešči-
ne, ki jih potrebujemo za vsako-
dnevno konverzacijo (BICs – basic 
interpersonal skills), in akademski 
jezik, ki obsega razumevanje in 
uporabo formalnega jezika; vklju-
čuje uporabo možnih rezultatov; 
to je jezik razumevanja določene 
tematike predmeta (CALP – cogni-
tive academic linguistic proficien-
cy);
(2) izbiro gradiva, orodij in aktivnosti: 
•	 učitelj poskrbi za nadgradnjo vse-
bine in učenje tujega jezika, pri 
čemer uporablja tehnike učenje 
učenja (VŽN, pojmovne mape), 
vodi skupinsko delo in poskrbi 
za sodelovalno učenje z upora-
bo različnih tehnik, kot so pass 
the page, pencils 
in the centre, date 
time, quiz-quiz-tra-
de, think-pair-share, 
think interview, sha-
ring information of 
topic;
   
(3) vključenost miselnih procesov (po-
mnjenje, klasifikacija, evalvacija, ute-
meljevanje in analiza) po Bloomovi 
taksonomiji z upoštevanjem višjih in 
nižjih taksonomskih stopenj učenja.
Višje taksonomske stopnje učenja 
(HOTS – high order thinking skills) s 
pogosto uporabljenimi glagoli so:
• uporaba (pokaži, dopolni, upora-
bi, razvrsti, oceni, ilustriraj, reši),
• analiza (primerjaj, razloži, oceni, 
razvrsti, identificiraj, zanikaj, od-
krij),
• evalvacija (presodi, razvrsti po pri-
oriteti, priporoči, odloči, izberi),
• kreativnost (načrtuj, odkrij, obli-
kuj, sestavi, predstavljaj, oceni).
Nižje taksonomske stopnje učenja 
(LOTS – low order thinking skills) s po-
gosto uporabljenimi glagoli so:
• pomnjenje (opiši, imenuj, napiši, 
povej, najdi, opredeli),
• razumevanje (razloži, primerjaj, 
razpravljaj, napovej, prevedi, po-
jasni).
(4) IKT v CLIL-u
Uporabni načini predstavitev (poleg 
PPT) so Prezi, Tes, Zunal, Teachers pay 
teachers.
Različni programi, ki jih dobimo na 
spletu in jih lahko uporabljamo ter 
vključujemo v metodologijo CLIL, so: 
Tablete@ando, Piscart, Timeline, Quiz-
mo, Mindomo, News-o-matic in Kahoot.
Strategije za uspeh poučevanja po 
metodolgiji CLIL
Strategije pred nalogo
Pred vsako nalogo, ki jo bodo dija-
ki opravljali, mora učitelj postaviti 
učne cilje, določiti kriterije za mer-
jenje uspešnosti opravljene naloge in 
postaviti časovni okvir dela.
Strategije med nalogo
Dijaki najprej določijo ključno bese-
dišče vsebine (tematike) in povedo 
pomen besedišča in vsebine besedila. 
Uporabljajo lahko dvojezični slovar, 
delo lahko poteka v dvojicah … Uči-
telj lahko predlaga dijakom, kako naj 
si zapomnijo nove besede ali pojme. 
Potem sledi gradnja vsebine, t. i. od-
ranje (scaffolding), kjer je učitelj tisti, 
ki zagotavlja različne strategije kot 
podporo dijakom pri razumevanju, 
procesiranju in tvorbi nove vsebine 
v tujem jeziku. Za določeno temo je 
potrebno, da učitelj dijake najprej 
motivira, naloge razporeja po kora-
kih z vmesnimi odmori, dijake spod-
buja in jim pomaga, če potrebujejo 
usmeritev (pomoč), priskrbi vizualne 
in zvočne spodbude ter daje dijakom 
pozitivne povratne informacije.
Strategije po nalogi
Po nalogi sledi vrednotenje in ocenje-
vanje dijakov. »Standardi znanja« so 
orodje za načrtovanje učnih rezulta-
tov. Dovoljujejo, da učitelji prilagodi-
jo in diferencirajo heterogene razrede 
glede na različne ravni znanja. 
Dobro je, da učitelj dijakom obrazloži 
standarde znanja in določi jasne krite-
rije pred ocenjevanjem oziroma pred 
začetkom učne enote po CLIL-u. Nači-
ni ocenjevanja niso le pisni ali ustni 
v klasični obliki, pač pa so lahko oce-
njeni tudi  predstavitev samostojno 
opravljene naloge, prikazan in opisan 
demonstracijski poskus pri biologiji, 
kemiji ali fiziki in podobno, prilagoje-
no posameznemu predmetu.
Prispevek poučevanja po metodolo-
giji CLIL je predvsem v tem, da ga z 
Metodologija CLIL 
vključuje orodja treh 
A-jev za načrtovanje 
učne ure (analyse, add 
in apply/assure). 
8 Didakta 195
učenjem strokovnih vsebin in jezika 
hkrati postavlja v realne življenjske 
situacije, v katerih se dijaki aktivno 
soočajo s problemi in njihovimi mo-
žnimi rešitvami.
Predstavljen je konkreten primer pri-
prave kot del načrtovanja učne enote 
po metodologiji CLIL, ki je bila izve-
dena v okviru izmenjave Erasmus+ 
med nizozemskimi in našimi dijaki.
Hrana in trajnost – sadje in njegov 
pomen za zdrav način življenja
Food and sustainability thrive 
(FAST) – fruit and its benefits in a 
healthy lifestyle
Ciljna skupina: dijaki v starosti med 
13. in 17. letom.
Tema: vloga hrane (sadja) in trajno-
sti v vsakdanjem življenju mladih. 
Temeljna vprašanja:
1. Katere pomembne snovi (makro- 
in mikrohranila) so prisotna v hrani 
(sadju)? Kateri vitamini in minerali 
so prisotni v različnih vrstah sadja? 
2. Primerjajte nizozemsko in sloven-
sko tradicionalno hrano in opišite 
pomen uravnotežene, zdrave, eko-
loško pridelane, lokalne in domače 
hrane; zapišite slabosti hitre hrane.
3. Projektno delo/e-raziskovanje: Za-
pišite pojme, ki se nanašajo na narav-
no (ekološko) pridelano hrano glede 
na evropske zahteve, in jih razložite. 
4. Utemeljite barvo sadja s prisotno-
stjo pomembnih sestavin (vitamin, 
minerali ter fitokemikalije, med ka-
terimi so najbolj poznani antioksi-
danti), ki imajo velik vpliv na zdravje.
Aktivnost: Dijaki pričnejo razisko-
vati temo s poudarkom na hrani in 
trajnosti z uporabo tehnike učenje 
učenja, VŽN. Najprej zapišejo, kaj o 
omenjeni temi že vedo, sledi zapis, 
kaj si želijo vedeti, in na koncu za-
ključene teme odgovorijo še na vpra-
šanje, kaj so se naučili. Del projekta 
poteka frontalno, večji del pa v parih 
in skupinah z uporabo sodelovalnih 
tehnik učenja (skupinski intervju) in 
IKT-ja (pametni telefoni, tablice in 
povzetek učne enote z igranjem igre 
v Kahootu). 
Čas: 4 ure.
Cilji:
Splošni cilji: 
• definirati pomen trajnosti v pre-
hrani,
• spodbuditi dijake k uživanju lo-
kalne, ekološke in doma pridela-
ne hrane,
• povečati zavest dijakov o pred-
nostih lokalne, ekološke in doma 
pridelane hrane.
Predmetni cilj: poznavanje različnih 
vrst sadja in načinov kmetovanja v 
Sloveniji (ekološko, integrirano in 
tradicionalno).
Učni cilji: 
• spoznavanje pomena raznolikosti 
sadja, 
• spoznavanje terminologije za hra-
no, pridelano na čim bolj naraven 
način (trajnost),
• spoznavanje zakonitosti trajno-
stne pridelave glede na evropske 
standarde.
Ključni vidik: vloga sadja v prehrani 
in njegov vpliv na zdravje.
Glavne značilnosti 
Predznanje: osnovno znanje biologi-
je, kemije in prehrane.
Priprava: delovni zvezek (učni listi) 
in ppt predstavitve, kviz (Kahoot).
Navodila: delovni zvezek, pisala, pa-
metni telefon ali tablica z medmre-
žno povezavo. 
Postopek: 
- Korak 0. 
Predstavitev dijakov, ki je zasnovana 
na sodelovalni tehniki učenja (sku-
pinski intervju ali think-pair-share).
- Korak 1. Uvod v temo: Hrana in 
trajnost
Priloge 1, 2 in 3.
a) Vsak dijak izpolni preglednico in 
odgovori na vprašanji učne strategi-
je VŽN: Kaj o temi že vem? in Kaj se 
želim pri tem naučiti? Na vprašanje 
Kaj sem se o temi naučil? odgovori 
vsak posameznik ob zaključku teme. 
(Priloga 1)
b) Dijaki sodelujejo pri učenju bese-
dišča, ki se nanaša na hrano. Najprej 
dopolnijo prilogo v delovnem zvezku 
in napišejo makrohranila: proteini in 
maščobe rastlinskega in živalskega 
izvora, zapišejo kemijske strukture 
enostavnih ogljikovih hidratov/mo-
nosaharidov (glukoza, fruktoza), se-
stavljenega disaharidnega sladkorja 
(saharoza) in kompleksnih ogljikovih 
hidratov (celuloza, škrob). Nadalju-
jejo s spoznavanjem mikrohranil 
(vitamini, minerali, vlaknine, fitoke-
mikalije – antioksidanti in voda). Za-
pišejo imena oz. formule za različne 
minerale in vodotopne ter lipidoto-
pne vitamine. (Priloga 2)
c) Dijaki so razdeljeni v skupine po 
šest: trije slovenski in trije nizozem-
ski dijaki. Pogovarjajo se o slovenskih 
in nizozemskih tradicionalnih jedeh, 
napišejo recept za tradicionalno ni-
zozemsko in slovensko sladico in na-
redijo zapiske o predlogih za zdravo, 
uravnoteženo, lokalno in ekološko pri-
delano hrano ter razmislijo o slabostih 
hitre hrane. Zapišejo tudi vse tisto, kar 
že vedo o hrani in trajnosti, ki je s tem 
povezana. Vsaka skupina predstavi za-
ključke diskusij in zapiskov. (Priloga 3)
č) Dijaki poslušajo kratko predava-
nje z naslovom: Zakaj govorimo o 
trajnosti pri prehrani v Evropi in na 
svetu s poudarkom na sadju v Slove-
niji (glavne značilnosti in vrste sadja, 
njegov vpliv na človekovo zdravje, 
energijska vrednost različnega sadja, 
pridelava in predelava različnih vrst 
sadja). Sodelujejo v predavanju.
- Korak 2. Projektno delo: E-RAZ-
ISKOVANJE: OZNAKE ZA HRANO, 
KI JE PROIZVEDENA NA NARAV-
NI (EKOLOŠKI) NAČIN GLEDE NA 
EVROPSKE STANDARDE 
a) Delo v skupinah po štiri/razdelitev 
(dva nizozemska in dva slovenska di-
jaka). (Priloga 4)
b) Vsaka skupina uporabi pametni 
telefon ali tablični računalnik za: 
1. iskanje terminologije (oznake za 
hrano, ki je proizvedena na narav-
ni način glede na evropske standar-
de) in razlago; 2. razlago različnih 
oznak na prehrambnih izdelkih (npr. 
geografsko poreklo, ekološki način, 
integrirana pridelava); 3. razlago po-
mena kratic (FAO, GMO, WHO …).
Realne življenjske 
situacije, v katerih se 
dijaki aktivno soočajo s 
problemi in njihovimi 
možnimi rešitvami.
Didakta 195 9
c) Refleksija rezultatov. Vsaka skupi-
na poroča o rezultatih dela. Zaklju-
ček je narejen z vnaprej pripravljeno 
ppt predstavitvijo.
- Korak 3. Pomen raznovrstnega 
sadja 
Dijaki napišejo imena različnih vrst 
sadja (zelenjave) določene barve in 
utemeljijo pomen ter vpliv pomemb-
nih snovi (antioksidantov) v sadju in 
zelenjavi na človekovo zdravje. (Pri-
loga 5)
Pomembno: Vsaka barva ponuja raz-
lične ugodnosti in prednosti za naše 
zdravje. Če želimo dobiti vse ugo-
dnosti, ki ga sadje ponuja, potem je 
potrebno jesti sadje in zelenjavo vseh 
barv. 
Dijaki so aktivno vključeni v predava-
nje, ki je pripravljeno kot ppt pred-
stavitev. Dopolnjujejo in zapisujejo 
imena različnih vrst sadja (zelenjave) 
določene barve in si zapišejo pomen 
barvil (z antioksidativnim učinkom). 
Zapišejo lahko tudi posledice v pri-
meru pomanjkanja določenih snovi 
(vitaminov, mineralov, antioksidan-
tov).
- Korak 4. Evalvacija in refleksija
a) Dijaki odgovorijo na vprašanje 
preglednice (Korak 1) “Kaj so se zno-
traj uvodne teme o hrani in z njo pove-
zano trajnostjo naučili?”
b) Dijaki rešujejo/preverjajo prido-
bljeno znanje na zabaven način z 
uporabo IKT (igranje kviza v progra-
mu Kahoot). Refleksija rezultatov. 
- Zaključek:
a) Možen je ogled dveh kratkih vide-
ofilmov: 
h t t p s : / / w w w . y o u t u b e . c o m /
watch?v=pk1d7vBBvnE 
h t t p s : / / w w w . y o u t u b e . c o m /
watch?v=VcL3BQeteCc
b) Dijaki zapišejo zaključke na temo 
“Sadje in njegov vpliv na zdravje”.
c) Dijaki v skupinah po šest pripravi-
jo povzetek dejavnosti, ki so kasneje 
predstavljene na spletni strani šole 
in v skupini “Food and sustainability” 
na Facebooku.
Delovni material: pripravljene pri-
loge za dijake, ppt predstavitve in 
kviz (Kahoot). 
Priloga 1:
Project topic introduction: FOOD 
and SUSTAINABILITY THRIVE (FAST)
Priloga 2:
FOOD VOCABULARY
1. Proteins
• from animals (dairy products, meat):
• from plants:
2. Fats
• from plants (oils, nuts):
• from animals (meat and dairy products):
3. Carbohydrates (simple and complex)
• Chemical formula for glucose (blood sugar)/fructose (fruit sugar):
• Chemical formula for sucrose (table sugar):
• Complex sugars: starch, cellulos
Vitamins:
• Water soluble:
• Non-water soluble:
Minerals:
Priloga 3:
GROUP WORK  
Work in groups of six. In each group there should be three Slovene and 
three Dutch students. 
Discuss the following topics and take notes. 
a) Traditional country dishes. Which traditional Dutch and Slovene dishes do 
you know? Choose six of them and write down their names. Then describe 
one of the well known Dutch & Slovene desserts. 
b) What advice would you give on a healthy balanced diet? 
c) Think of some disadvantages of eating fast food. 
d) In your opinon, what is sustainable food? 
 
7 
 
Priloga 2: 
 
FOOD VOCABULARY 
1. Proteins 
 from animals (dairy products, meat): 
 
 from plants: 
 
 
2. Fats 
 from plants (oils, nuts): 
 
 from animals (meat and dairy products): 
 
3. Carbohydrates (simple and complex) 
 Chemical for ula for glucose (blood ugar)/fructose (fruit sugar): 
 Chemical formula for sucrose (table sugar): 
 Complex sugars: starch, cellulose 
 
MACRONUTRIENTS
PROTEINS FATS CARBOHYDRATES
 
8 
 
Vitamins: 
 Water soluble: 
 
 Non-water soluble: 
 
Minerals: 
 
 
Priloga 3: 
 
GROUP WORK   
Work in groups of six. In each group there should be three Slovene and three Dutch students.  
Discuss the following topics and take notes.  
 
a) Traditional country dishes. Which traditional Dutch and Slovene dishes do you know? 
Choose six of them and write down their names. Then describe one of the well known Dutch 
& Slovene desserts.  
 
b) What advice would you give on a healthy balanced diet?  
 
c) Think of some disadvantages of eating fast food.  
 
d) In your opinon, what is sustainable food?  
  
MICRONUTRIENTS
FIBERS VITAMINS PHYTO-CHEMICALS MINERALS WATER
10 Didakta 195
Priloga 5:
THE COLORS OF HEALTH
Name some varieties of 
blue/purple fruits.
What kind of benefits 
do blue/purple fruits 
offer?
Name some varieties of 
green fruits.
What kind of benefits   
do green fruits offer?
Name some varieties of 
white/brown fruits.
What kind of benefits      
do white/brown fruits 
offer?
Name some varieties   
of yellow/orange fruits.
What kind of benefits   
do yellow/orange fruits 
offer?
Name some varieties of 
red fruits.
What kind of benefits 
do red fruits offer?
Priloga 4:
Project topic: E-RESEARCH LABELS FOR NATURALLY PRODUCED FOOD 
ACCORDING TO EU FOOD STANDARDS
TERMINOLOGY EXPLANATIONS
LABELS EXPLANATIONS
ABBREVIATIONS EXPLANATIONS
FAO
GMO
WHO
Literatura
Lazar, J. (2015) Delo z besedilom pri 
CLIL-u kot spodbuda za razvoj bral-
nih strategij. Študija o pouku zgodo-
vine v tujem jeziku. ANALI PAZU HD, 
let. 1, 2: str. 107–117.
http://www.education.com/science-
-fair/article/vitamin-c-in-fruit-juice/ 
https://en.wikipedia.org/wiki/Theo-
ry_of_multiple_intelligences
http://www.kis.si/en/
www.outreach.canterbury.ac.nz/che-
mistry/documents/vitaminc_iodine.
pdf
www.onestopenglish.com 
https://www.pinterest.com/explore/
fruit-creations/ 
www.schoolnutritionandfitness.com/ 
http://www.kis.si/en/