M.mmumsKiič« 1:11. IIH Mi PROGRAM 3£. lenDi sumi Dfieme Mili. 1I1U Sili -iOP -lOi- Sreda, 6. marec ob ig.OO Slavnostna otvoritev 32. T5D Podelitev Grumove nagrade Otvoritev razstave sekcije za scenografijo in kostumografijo Društva oblikovalcev Slovenije -k^- -Ksa- -ra* Sreda, 6. marec ob 19-3° Anton Tomaž Linhart ŽUPANOVA MICKA PG Kranj Režija Vito Taufer -Kia- -Cia- četrtek, 7- marec ob 17.00 in 19-3° Matjaž Zupančič VLADIMIR Theatre dela Ville d'Esch-sur-Alzette, Grand-Douche, Luksemburg Režija Jacques Herbert Po predstavi je predviden pogovor z ustvarjalci in drugimi gosti iz tujine o uprizoritvah slovenskih dram na tujih odrih. Petek, 8. marec ob 19-3° Matjaž Zupančič GOLI PIANIST MGL Ljubljana Režija Matjaž i&pančič Sobota, 9. marec ob 19.30 Boris A. Novak KASANDRA SNG Drama Ljubljana Režija Dušan Jovanovič ■n* -km- Nedelja, 10. marec ob 19-3° J. Traven EKSHIBICIONIST SNG Drama Ljubljana Režija Dušan Jovanovič -km--Kia- Ponedeljek, II. marec ob 19-3° Slavko Grum DOGODEK V MESTU GOGI PDG Nova Gorica Režija Mile Korun +^+ Torek, 12. marec ob 19.30 Nebojša Pop Tasič, VVilliam Shakespeare, Alfred Jarry, Odpisani KRALJI IN LOPOVI gledališka skupina Odpisani, Center Sonček, Maribor Režija Nebojša Pop Tasič Sreda, 13. marec ob 21.00 JanezPovše LOČITEV SLG Celje Režija Jaša Jamnik Četrtek, 14. marec ob 18.00 Predstavitev knjige dr. Aleša Gabriča "Prešernovo gledališče v Kranju 1945-1957" Cetrtek, 14. marec ob ig.30 Ivan Cankar LEPA VIDA, HREPENENJE, HAMLET IZ CUKRARNE MGL Ljubljana Režija Mile Korun Petek, 15. marec ob ig.30 Ki m Komljanec CABUBARET - MISS SLOVENIJE IMA KRATKE NOGE gledališka skupina Bube, KUD France Prešeren, Ljubljana Režija Kim Komljanec Sobota, 16. marec ob 16.00 Okrogla miza z mednarodno udeležbo: Prodor dramatikov na tuje odre Sobota, 16. marec ob ig.00 Zaključna slovesnost in podelitev nagrade za najboljšo predstavo Sobota, 16. marec ob ig.30 Evald Flisar A LEONARDO? (KAJ PA LEONARDO?) Pozorište "Zoran Radmilovič", Zaječar, Jugoslavija Režija Dejan Krstovič Po predstavi je predviden pogovor z ustvarjalci. KAZALO +^+-Ki++^+ TEDNU SLOVENSKE DRAME NA POT Mohor Bogataj ............7 KORAK V SVET Borut Veselko.............................n GRUMOVA NAGRADA GOGOT V GOGI Alja Predan ..............................15 Grumovi nagrajenci, strokovna žirija ter nominiranci...18 Dramska besedila v konkurenci za Grumovo nagrado 2002 .20 VELIKA NAGRADA DOBRE STVARI 50 TRI Petra Pogorevc.....................22 Strokovna žirija za Veliko nagrado ....................28 TEKMOVALNE UPRIZORITVE.................................29 Anton Tomaž Linhart: ŽUPANOVA MICKA....................30 Matjaž Zupančič: GOLI PIANIST..........................34 Boris A. Novak: KASANDRA...............................38 0. J. Traven: EKSHIBICIONIST...........................42 Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI......................46 Janez Povše: LOČITEV...................................50 Ivan Cankar: LEPA VIDA, HREPENENJE, HAMLET IZ CUKRARNE.54 GOSTUJOČI PREDSTAVI....................................59 Matjaž Zupančič: VLADIMIR..............................60 Evald Flisar: A LEONARDO?..............................64 SPREMLJEVALNI PROGRAM..................................68 Nebojša Pop Tasič, VVilliam Shakespeare, Alfred Jarrg, Odpisani: KRALJI IN LOPOVI...............69 Kirn Komljanec: CABUBARET - MISS SLOVENIJE IMA KRATKE NOGE... 72 Okrogla miza z gosti iz tujine in predstavitev knjige..75 Nagrade 31. Tedna slovenske drame......................76 Cenik predstav in sedežni red..........................78 9B TEDNU SLOVENSKE DRAME NA POT V stari Grčiji so se gledališke igre rodile iz verskih obredov, ki so jih prirejali v čast boga Dioniza. To so bile praznične igre, ki so imele namen sprostiti in zabavati gledalce. Najboljši pesnik je bil vselej odlikovan z bršljanovim vencem. V 16. stoletju so florentinski umetniki ponovno odkrili grško dramo. Takratni učenjaki in umetniki so poskušali grško tragedijo z njenimi zbori na novo ustvariti. In danes v 21. stoletju nam je grška drama še vedno vzor, osnova - zemlja, iz katere so zrasle imenitne stvaritve, ki jih vsako leto z zanimanjem spremljamo. Kulturni galop, ki se vsako leto vleče od kulturnega praznika pa do začetka marca, je namenjen proslavljanju Prešernovega spomina. Naše mesto, ki se postavlja kot Prešernovo, se je že leta 1971 odločilo, da se bo vsako leto za teden dni postavilo v ospredje slovenskega kulturnega dogajanja. Teden slovenske drame je edini slovenski gledališki festival, ki domače, slovenske gledališke avtorje postavi pred oči kritične javnosti. Njegov osnovni koncept smo zasnovali že na začetku in smo mu zvesti še danes - to je pregleden festival najboljše in najizvirnejše slovenske dramske umetnosti. Domačim avtorjem se na tem festivalu ponudi priložnost. V svoji več kot tridesetletni tradiciji je Teden slovenske drame postal uveljavljen pluralističen pregled, brez katerega si kulturnega življenja v našem mestu ne moremo več predstavljati. Tradicija pa ni prišla sama po sebi, ampak je zanjo s svojimi pobudami in bogastvom zamisli najbolj zaslužno Prešernovo gledališče. Njemu velja moje posebno priznanje. Kot vsako leto bo tudi letos na Tednu slovenske drame nagrajena najboljša predstava z veliko nagrado Tedna slovenske drame in najboljše slovensko dramsko besedilo z nagrado Slavka Gruma. Laskavi nagradi za strokovni nivo vsakega kulturnega ustvarjanja. Za človeško plat vsakega umetnika pa ima zadovoljen gledalec nagradi enakovreden učinek. Avtor in igralci preko vzpostavljanja odnosa do sveta in do vrednot komunicirajo z gledalci, nas zabavajo in hkrati učijo. Kot konstitutiven element gledališča gledalci soustvarjamo igro. Z udeležbo na predstavah dokažemo, da poleg vsakodnevnih opravil obstaja še nekaj drugega, bolj slovesnega in bolj dragocenega. Hkrati pomagamo ohranjati in širiti slovensko besedo, kar je v današnjem času globalizacije, internacionalizacije in združene Evrope vedno pomembnejše. Slovensko besedo in tradicijo pa hkrati s tem širimo navzven. Ta teden bomo v Kranju, da se srečamo z dvema gledališčema iz tujine. Prihajata iz Luksemburga in iz Jugoslavije, predstavili pa se bosta z deli slovenskih avtorjev. Menim, da je to velik korak naprej pri odpiranju naše kulturne tradicije in hkrati dokaz, da slovensko dramsko umetnost lahko brez sramu postavimo ob bok evropski. Na tem mestu se mi zdi pomembno izkazati posebno pozornost gostujočima gledališčema, ki sta se odločili za uprizarjanje gle- daliških del slovenskih avtorjev in želim si, da bi v bodoče vedno več gledališč posegalo po besedilih naših avtorjev. To pomeni veliko priznanje tako za Slovenijo kot za pisce, ki na ta način potrjujejo svojo kvaliteto. Z vzpostavitvijo stikov z evropskimi gledališči in gledališči iz bivših jugoslovanskih republik smo Teden slovenske drame internacionalizirali, slovensko gledališče pa za velik korak približali evropskemu prostoru in kulturi. V imenu Mestne občine Kranj se zahvaljujem vsem - prireditelju Tedna slovenske drame Prešernovemu gledališču iz Kranja, vsem avtorjem in izvajalcem odrskih del, obema gostujočima ansambloma in na koncu tudi gledalcem, katerim so predstave namenjene. Vsem skupaj želim uspešen Teden, poln umetniških užitkov. MOHOR BOGATAJ, univ. dipl. org. Župan Mestne občine Kranj BuRUT VESELKO ravnatelj KORAK V SVET Kadarkoli se lotimo novega teksta, je seveda prvo vprašanje, ali je to klasika, pri kateri nas zanima način uprizoritve, ker vsebino pač že vsi poznamo, ali je to kaj novega, kjer nas bo zanimala tudi vsebina sama. Če je tekst nov, nas seveda zanima najprej ime avtorja, če je to neznano, nas zanima, od kod je. Potem strokovnjaki razpravljajo o značilnostih dramatike različnih narodov oziroma področij ali kulturnih centrov. Vsem se zdi povsem samoumevno, da v New Vorku in Londonu nastajajo dobre drame. Ampak normalno in samo po sebi umevno se nam zdi tudi, da nastaja dobra sodobna dramatika na Nizozemskem, na Danskem, v Avstriji, na Hrvaškem in da zastavo med malimi nosi Irska. Zdaj se moramo vprašati, zakaj na Irskem ne igrajo slovenskih dram, če pa v Sloveniji tako radi igramo irske drame. Kaj lahko naredimo za to, da bi jih? Mogoče ne poskrbimo za to, da bi jim slovenske drame sploh prišle v roke, mogoče pa so slovenske drame zanje nezanimive ali celo preslabo narejene, da bi se jim jih zdelo vredno uprizarjati. Ne bodimo užaljeni zaradi te bogokletne misli, raje začnimo razmišljati, kaj se da narediti za to, da bi po svetu slišali ne le za slovensko gledališče, temveč tudi za slovensko dramatiko, tisto, ki je že napisana, in predvsem tisto, ki šele bo. Teden slovenske drame naj bi bil gledališka manifestacija nacionalnega značaja, strnjen pregled najizrazitejših gledaliških uprizoritev slovenskih dramskih del, ki naj vzpodbuja izvirno in napredno slovensko gledališko misel in dramsko ustvarjalnost in popularizira gledališče, obravnava aktualno gledališko problematiko v enotnem slovenskem gledališkem prostoru. Tako je bil Teden slovenske drame opredeljen ob ustanovitvi, po tridesetih letih, ko bi vsi radi v Evropo, se zdi, da je ne samo naša pravica, ampak kar dolžnost, da se vklopimo v raznoliki kulturni prostor enotne Evrope, preden nas ta poje. Pravzaprav je skrajni čas, da ugotovimo, kaj je tisto, kar bi nas lahko naredilo razpoznavne, kaj je na nas posebnega in zanimivega? Ko bomo kuhali kulturo v enotnem kotlu, bo najbrž prepozno. Zdaj vemo, kaj moramo doseči, kako to doseči, pa se nam niti sanja ne. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi - bi se lahko reklo. Začeti moramo gotovo mi sami - mogoče kar pri Tednu slovenske drame. Ta mora pridobiti ugled in gledalci ga morajo vzljubiti in spoštovati. Zato jim moramo ponuditi dogodke, ki jih bodo imeli radi in na katere bodo lahko ponosni. Gledalci so volilci, preko njih lahko razvežemo mošnjiček državi, in so kupci, tako lahko kaj kane še iz gospodarstva. Če to uspe, potem lahko trud gledaliških oziroma dramskih navdušencev tudi poplačamo tako, da bodo motivirani delati še, in vzpostavimo konkurenco, da bodo prisiljeni delati dobro. Če bodo pisali dobre drame, bodo te zanimale tudi gledališčnike zunaj Slovenije in se bo krog sklenil. In tudi tisti, ki ne gledajo nogometa, bodo vedeli, kje je Slovenija in kaj je tam zanimivega. Letos je priložnost, da začnemo - izkoristimo jo vsi skupaj. BORUT VESELKO, ravnatelj PG Kranj GRUMOVA NAGRADA •KL* Gogot v Gogi Letošnja bera tako imenovanih gledaliških dramskih besedil, ki so dopotovala na razpis za Grumovo nagrado, obsega 39 naslovov. Od tega jih je 34 na novo prispelih, 5 lanskih nominirancev pa žirija po statutarni odločitvi jemlje v presojo drugič. Zakaj pravim tako imenovanih? Zato, ker četrtina prispelih besedil sodi v druge medije ali celo na druga področja, ne v gledališče. Gre bodisi za radijske igre, kratke etude v pisanju dialoga, v večini primerov pa gre za zapise psihodrame, ki, kot vemo, služi v terapevtske namene. Pravzaprav je hvalevredno, da se ljudje s psihičnimi težavami urijo v dialoškem ubesedovanju svojih ali tujih problemov in jih na ta način skušajo premostiti; razumljivo je tudi, da so ti avtorji (v domala vseh primerih gre za tekste pod šiframi ali psevdonimi) nevešči obrti pisanja drame (kot že tolikerič ponavljan dokaz za to, da je pisanje dram obrt oziroma znanje, še enkrat navajam etimološki izvor angleške besede plaijmright, ki pomeni obrtnika, izdelovalca, graditelja iger, ne pa pisca ali zapisovalca iger); ni pa vzpodbudno, da je pri nas tako malo obrtno usposobljenih (in hkrati nadarjenih) dramatikov. Želim reči, da je med vsemi 39-imi besedili precej manj kot polovica takih, za katere lahko brez težav trdimo, da so dramska besedila, namenjena odrski uprizoritvi. Ugotovitev velja kot pobuda za razmislek o usmeritvi študija dramaturgije pri nas. ALJA PREDAN, predsednica žirije za podelitev nagrade Slavka Gruma Če se ozrem na obravnavano problematiko, dobim naslednje podatke: 35% iger govori o alkoholizmu, drogah, spolni zlorabi v otroštvu, iskanju psihiatrične pomoči ali sociali znotraj marginalnih družbenih skupin; 33% iger se bolj ali manj loteva drugih sodobnih tem, zlasti poudarjeno problema spolnosti, družinskih razmer, zabave in pozabe mladih, redke med njimi švrkajo naše večno šentflorjansko; 25% iger se navdihuje, opira ali parafrazira bodisi klasične dramske tekste bodisi druge literarne predloge ali črpa snov iz življenja umetnikov; z ideologijo obračunava zgolj ena igra, kar kaže, da ta problem ne zanima nikogar več. No, in za konec: 2% iger je otroških - in to je to. Zbir prebranega daje vtis, da se enako, kakor se družba atomi-zira, subjekt pa izolira in alienira, izolirajo in alienirajo problemi: postajajo parcialni, zadevajo tako ali drugačno margino ali bolje družbeni segment, ki postaja vse ožji; če bi si ga predstavljali kot izsek statistične torte, se praktično spreminja v črto, v las: en človek - en problem, vsak človek - svoj problem. Kaže, da globalizacija posameznike sicer združuje v skupni kapitalski logiki in pameti, večino pa razdružuje v atome s parcialnimi problemi in družbo svobodnih subjektov preobraža v druščino marginalcev. Še dobro, da se nagrada za dramsko besedilo ne imenuje po Linhartu, marveč po Grumu, ker bi se bili sicer dolžni ukvarjati s satiro, politično burko ali s komedijo, tako pa si hvala bogu lahko privoščimo dokazovati znamenito Barzunovo misel, da za nami niso le vse oblike umetnosti, marveč tudi življenja, ter da sta dolgčas in utrujenost veliki (gonilni, op. a.) zgodovinski sili. ALJA PREDAN, predsednica žirije za podelitev nagrade Slavka Gruma 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 GRUMOVA NAGRADA ■VZA- -KA- -fOt- Grumovi nagrajenci Dane Zajc: Voranc Dušan Jovanovič: Karamazovi Rudi Šeligo: Svatba Drago Jančar: Disident Arnožin njegovi Dominik Smole: Zlata čeveljčka Tone Partljič: Moj ata socialistični kulak Rudi Šeligo: Ana Drago Jančar: Veliki briljantni valček Dane Zajc: Kalevala Jože Snoj: Gabriel in Mihael Ivo Svetina: Biljard na Ca p rij u Sergij Verč: Evangelij po Judi Drago Jančar: Zalezujoč Godota Dušan Jovanovič: Zid - jezero Milan Jesih: En sam dotik Ivo Svetina: Vrtovi in golobica Evald Flisar: Kaj pa Leonardo? Dušan Jovanovič: Antigona Drago Jančar: Halštat Ivo Svetina: Tako je umrl Zaratustra / Matjaž Zupančič: Vladimir Zdenko Kodrič: Vlak čez jezero rokgre: To Zoran Hočevar: 'M te ubu! Matjaž Zupančič: Goli pianist ali Mala nočna muzika GRUMOVA NAGRADA +^l"KW-+^ Letošnjo "Nagrado Slavka Gruma” za najboljši slovenski dramski tekst bo podelila petčlanska žirija v sestavi: • predsednica Alja Predan (dramaturginja in prevajalka) ter člani ■ Matej Bogataj (gledališki kritik, publicist in dramaturg), • Vesna Jevnikar (igralka), • Jakob Jaša Kenda (prevajalec), ■ Vilma Štritof (dramaturginja in gledališka kritičarka). +^+-KM- Petčlanska žirija je izmed 34-ih dramskih besedil, ki so prispela na natečaj, in petih nominirancev leta 2001 izbrala 4 nominirance leta 2002: Erik Kjirs: CESARJEVE PREOBLEKE Kim Komljanec: CABUBARET - MISS SLOVENIJE IMA KRATKE NOGE O.J.Traven: EKSHIBICIONIST Pavle Rohrman: OBLETNICA Kdo bo letošnji Grumov nagrajenec, se bo razkrilo na dan otvoritve 32. Tedna slovenske drame, 6. marca 2002. Dramska besedila v konkurenci Grumovo nagrado 2003 1. Amater: BIČ BOŽJI 2. J. B.: PRINCESA IN SMRT 3. Conde Sekumady: SIZIF NA BEGU 4. Cundrič Magdalena Marija: PO POTI ZAOBUUBE 5. Decades Richard: SVILENI BIČI TOLERANCE 6. Drglin Zalka: MRTVEC PRIDE PO UUBICO 7. E. Epstein: ANGEL VARUH MOJ 8. Frančič Franjo: KAČE 9. Grupa - Ibsen: RAZVALINE 10. Inkret Andreja: ANTIGONA 11. Jesih Milan: SREBRNO REBRO 12. Kjirs Erik: CESARJEVE PREOBLEKE (po Andersenu, burka v desetih prizorih) 13. Kodrič Zdenko: KARUSEL (dramska simulacija) 14. Komljanec Kirn: CABUBARET -MI5S SLOVENIJE IMA KRATKE NOGE 15. Koranter Sonja: DIOGEN 2001 16. Novak Boris A.: KASANDRA (8. verzija) 17. Oder: LOV 18.0. J.Traven: EKSHIBICIONIST 19. Podkrajšek Marko: CH3OH 20. Povše Janez: LOČITEV 21. Povše Janez: TRANSPLANTAŽA ali SEBE NE DAM 22. Lila Rok: PO JUTRU SE DAN POZNA 23. Rohrman Pavle: OBLETNICA 24. rokgre: ČOMBO SONČNI KRAU 25. rokgre: DESET LET RAZMIŠLJANJA 26. rokgre: METUUEV UROK 27. Rozman Andrej - Roza: HAMLET 28. RTV: GOSPODARJEVE OČI 29. Svetina Ivo: MALDOROR /O SVITU ZLO/ (Dramska fantazija) 30. Selih Mario: SONCE SE NA NEBU SMEJE ali ČOKOLADA JE NAJBOLJŠE NADOMESTILO ZA LJUBEZEN 31. Šiler Martina: KLETFASHION (Body a rt igra) 32. Trdnjava: TRDNJAVA 33. Viher Tanja: SEN SPLETNIH NOČI 34. Volt: ELEKTRIČNA ZADRGA (Tehno drama) Nominiranci za Grumovo nagrado 2001, ki ostajajo v konkurenci za nagrado 2002 1. Kodrič Zdenko: OPERACIJA T. 2. Potočnjak Draga: KALEA 3. rokgre: BLOK 4. Svetina Ivo: O SVITU ZLO 5. Viher Tanja: ŠTEFKA ali UUBEZENSKI TRIKOTNIK NAJAVNEM STRANIŠČU VELIKA NAGRADA Dobre stvari so tri Potem ko se je v minulih nekaj letih Teden slovenske drame ponovno oprijel svojega izvirnega poslanstva in mu je z uravnoteženo ponudbo uprizoritev slovenskih dramskih besedil uspelo občutno dvigniti delež zasedenih sedežev v dvorani, bi bilo seveda narobe misliti, da pričenja izzivov za organizacijsko ekipo polagoma zmanjkovati. Jasno določen profil, ki festivalu zagotavlja specifičnost in prepoznavnost, domačim dramskim piscem pa takorekoč edino kontinuirano priložnost za zares zgoščeno predstavitev njihovega dela slovenski gledališki javnosti, je samo izhodiščna točka, s katere se je treba usmerjati naprej in navzven. Razgledati se je treba onstran zidov žepne slovenske države, resno in kritično preveriti potenco slovenske dramatike v luči dosežkov njenih uprizoriteljev iz tujine, tvegati njeno primerjavo z aktualnimi trendi v Evropi in drugod po svetu, si izmišljati vedno nove strategije za njeno uspešno promocijo doma in v tujini, predvsem pa se trezno, načrtno in dosledno izogibati nevarnim pastem udobne samozadostnosti. S tem v zvezi bi bilo ob koncu mojega triletnega mandata nadvse neodgovorno skrivati, da stanje na področju slovenske dramatike ni rožnato. Da nam dramske pisave, ki bi sodobnega gledalca soočila z zavezujočo vsebino, obenem pa bi se znala izraziti v vsestransko PETRA POGOREVC, selektorica 32- Tedna slovenske drame domišljeni obliki, še zmeraj občutno primanjkuje, ravno tako kakor tudi uprizoritev, ki bi se že tako redkih izstopajočih dramskih predlog lotevale ambiciozno in inovativno. V letošnji tekmovalni program so uvrščene štiri krstne uprizoritve novih slovenskih dramskih besedil: Kasandra Borisa A. Novaka (SNG Drama Ljubljana, režija Dušan Jovanovič), Ekshibicionist skrivnostnega avtorja 0. J. Travna (SNG Mala Drama Ljubljana, režija Dušan Jovanovič), Goli pianist lanskoletnega Grumovega nagrajenca Matjaža Zupančiča (MGL, v avtorjevi režiji) ter Ločitev Janeza Povšeta (5LG Celje, režija Jaša Jamnik). Za veliko nagrado T5D se potegujejo tudi ponovne uprizoritve besedil, ki zavzemajo posebno mesto znotraj zgodovine slovenske drame in gledališča: Grumov Dogodek v mestu Gogi (PDG Nova Gorica, režija Mile Korun), Linhartova Županova Micka (PG Kranj, režija Vito Taufer) in Cankarjeva Lepa Vida, ki nosi daljši naslov Lepa Vida, Hrepenenje, Hamlet iz cukrame (MGL, konstrukcija prizorov in režija Mile Korun), saj je na odru združena z dvema Cankarjevima skorajda neznanima fragmentoma. Končni izbor si prizadeva postreči s pestrim in uravnoteženim prerezom tistega, kar so v minulem letu na podlagi izvirnih besedil skupaj ustvarili slovenski dramatiki in režiserji. Kolikor je to le mogoče, se skuša izogniti prvenstveno komercialnim projektom, zaokrožata pa ga nadvse simpatični spremljevalni gledališki predstavi iz tistega segmenta zunajinstitucionalne produkcije, ki si zaradi svojega ljubiteljskega predznaka še posebej težko utira svojo pot do občinstva, pa četudi imajo njegovi ustvarjalci marsikaj povedati o svetu, v katerem živijo. Bube in Odpisani preprosto osvajajo s svojo odkritostjo, iznajdljivostjo, srčnostjo in samoironijo. Z užitkom, ki ga najdejo v svojih nastopih in s katerim uspevajo okužiti tudi občinstvo. Naposled se letos zelo veselim tega, da bomo ob domačih uprizoritvah slovenske dramatike pokazali tudi dve iz tujine. Vladimirja in Leonarda Matjaža Zupančiča in Evalda Flisarja. Obe drami, v katerih so gostujoči gledališčniki prepoznali izziv zase, sta na Tednu slovenske drame pred tem doživeli potrditev z Grumovo nagrado. Prav tako se uspešno bori za mednarodno pozornost Zupančičeva lani nagrajena igra. Goli pianist je že doživel koncertno izvedbo na avignonskem festivalu, njegova uprizoritev v avtorjevi režiji, ki jo bomo videli tudi na letošnjem T5D, pa bo odigrana še na bonnskem bienalu, ki je najuglednejši "sejem" evropske dramatike sploh. V času, ko z vseh strani poslušamo pogosto upravičene lamentacije o tem, kako morajo slovenski umetniki najprej uspeti na tujem, da bi jih priznali tudi doma, se mi ne zdi narobe posebej opozoriti, da kranjski festival svoje presežke prepoznava se pravočasno. PETRA POGOREVC, selektorica 32- Tedna slovenske drame ' VELIKA NAGRADA "Veliko nagrado" za najboljšo predstavo 32. Tedna slovenske drame bo podelila strokovna žirija v sestavi: • Barbara Orel (dramaturginja in kritičarka), • Marjana Ravnjak (novinarka), • Primož Vitez (dramaturg in prevajalec). Velika nagrada - skulptura akademskega kiparja Dimitrija Orlača PG Kranj UPANOVA MICKA o Taul Režiser Vito Taufer GOLI PIANIST Matjaž Zupančič MGL Ljubljana Režiser Matjaž Zjipančič KASANDRA Boris A. Novak SNG Drama Ljubljana Režiser Dušan Jovanovič 0. J. Traven SNG Drama Ljubljana Slavko Grum EKSHIBICIONIST Režiser Dušan Jovanovič DOGODEK V MESTU GOGI Režiser Mile Korun LOČITEV Režiser Jaša Jamnik LEPA VIDA, HREPENENJE, HAMLET IZ CUKRARNE ' Režiser Mile Korun TEKMOVALNA UPRIZORITEV ■VZA- -YZA- Sreda, 6. marec ob 19-3° Prešernovo gledališče Kranj Anton Tomaž Linhart ŽUPANOVA MICKA Režija Vito Taufer Dramaturgija Marinka Poštrak Scenografija in kostumografija Vito Taufer Glasba Igor Leonardi Lektorstvo Arko Oblikovanje luči Pascal Merat Igrajo: Tulpenheim, en žlahtni gospod Matjaž Tribušon k. g. / Borut Veselko Šternfeldovka, ena mlada bogata vdova Darja Reichman Monkof, Tulpenheimov perjatel Gregor Čušin k. g. / Matjaž Višnar Jaka, župan Tine Oman Micka, njegova hčer Vesna Pernarčič Anže, Mičken ženen Rok Vihar Glažek, en šribrar Pavel Rakovec Godca Robert Kavčič, Ciril Roblek Veseloigra za vse čase Prvo slovensko dramsko besedilo v sveži postavitvi. Na kmetih ni drugači! Anže: Ti si lepa koker ena roža, dolga koker ena smreka, berhka koker en hrast, v tvojih tatinskih očeh en fant noter sedi, kterivmene vunkej strela. No, koku ti to dopade? Anton Tomaž Linhart, Županova Micka, odlomek Vito Taufer se je v zadnjem desetletju uveljavil s prepoznavnim, inovativnim in široko odmevnim odrskim umevanjem komedijske zvrsti. V tem delu svojega opusa je ustvaril že kar tri uspešne in različne postavitve Linhartovega Matička; zadnja v izvedbi SSG Trstje lani na 31. Tednu slovenske drame prejela veliko nagrado za najboljšo predstavo v celoti. Županova Micka v Tauferjevi postavitvi ni več samo "vedra veseloigra", ampak humorni vpogled v stvarno razgrnjeno zgodbo o zmagi pameti in ponosa, vendar brez zmagoslavja ljubezni. "Videli smo torej Linhartovo in Tauferjevo Županovo Micko, ki jo je režiser z vsem ansamblom vred otel prislovične zaprašenosti prvega slovenskega besedila, ji zabrisal večno poudarjane poteze razrednega antagonizma, ter pokazal tiste in take poteze, ki spravljajo v nezadržen smeh Slovenca sedanjega časa.” Tadeja Krečič, Radio Slovenija Petek, 8. marec ob 19-3° Mestno gledališče ljubljansko Matjaž Zupančič GOLI PIANIST Režiser Matjaž Zupančič Dramaturgija Alja Predan Scenografija in kostumografija Janja Korun Glasba VVolfgang Amadeus Mozart, Žarko Prinčič Lektorstvo Rudenka Nabergoj Oblikovanje luči Andrej Koležnik Igrajo: Zinka Karin Komljanec Jolanda Mirjam Korbar Gospa Minka Maja Šugman k.g. Teta Bernarda Oman Sestra Stanislava Bonisegna Adamovič Boris Ostan Škodlarič Evgen Car Vrhov: Lotos Vincenc Šparovec Mož Boris Kerč Edi Jernej Kuntner Absurdna poslastica Grumova nagrada 2001 za najboljše dramsko besedilo. Dramatik Matjaž Zupančič je resen in vešč opisovalec našega družbenega in vedenjskega delovanja. Zinka: Kakšen dan! (...) Sem bila v marketu. Klasika: samo dve blagajni, ljudi pa kot Kitajcev. Jolanda ima prav, kar je res, je res. Končno pridem na vrsto, razumeš, pa ugotovim, da nimam mehčalca. Jasno, grem ga nazaj iskat - medtem se mi pa trije vrinejo v vrsto. In tisti pred mano je imel voziček brez dna. Brez dna, ti povem. Kaj je vse vlekel ven! Začel je čisto spodobno, juhice, sokci, toalet papir, vložki. Te reči. Potem se je pa začelo. Kosilnica, modroci, bide. Bide, ti rečem. Je na licu mesta probal, če mu rit sede vanj. Pa še kolo, motor, pa les za fasado... Tako sem bila besna, da sem kar voziček ukradla... Matjaž Zupančič, Goli pianist, odlomek Leta 2001 z Grumovo nagrado okronana črna komedija Goli pianist ali Mala nočna muzika je zgodba o pianistu Adamoviču, ki se priseli v večstanovanjsko hišo. V sobi, kjer je pred njim prav tako živel pianist, želi imeti le pianino. Toda čudaški sosedje začnejo mimo njegove volje v stanovanje nositi staro pohištvo. Pod njihovim vsiljivim pritiskom se sam vse bolj spreminja in začne živeti življenje svojega predhodnika, ki je tragično končal... Inteligenten humor "Zupančičev Goli pianist je vsekakor mojstrska črna komedija, ki prepoznavno lahkotnost razvija do absurda in presega meje vseslovenskega v evropski dramski model." Aleksandra Gruden, Radio Slovenija Sobota, 9- marec ob 19.30 Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Boris A. Novak KASANDRA Režija Dušan Jovanovič Scenografija Meta Hočevar Kostumografija Bjanka Adžič Ursulov Glasba Drago Ivanuša Oblikovanje giba Uršula Teržan, Petra Pikalo Lektorstvo Tatjana Stanič Igrajo: Apolon, kip; Sončni Apolon, v bitki preoblečen v vojaka; Volčji Apolon, na ladji preoblečen v stražarja Marko Mandič Pariš, tudi Palada Atena, Mera, Afrodita Gregor Bakovič Priam, trojanski kralj Andrej Nahtigal Hekaba, kraljica Nataša Tič Ralijan Kasandra, Atenina svečenica Nataša Barbara Gračner Hektor Uroš Fiirst Andromaha, Hektorjeva žena Maša Derganc Lepa Helena Polona Juh Odisej, kralj Itake Valter Dragan Menelaj, špartanski kralj, mož lepe Helene Matija Rozman Agamemnon, njegov brat, mikenski kralj Jernej Šugman Ahil, kralj Mirmidoncev Zvone Hribar Mali Ajaks, kralj Lokrijcev Bojan Emeršič Zbor Uršula Teržan k.g. in Petra Pikalo k.g. Tragična zgodba o prerokinji Kasandri in njeni brezupni ljubezni Ljudje in bogovi, lutke v rokah usode. Apolon: Vi ljudje se poigravate z bogovi, kakor da smo lutke! Drobcene, pogrošne lutke iz lesa, oblečenega v blago! (...) Božji liki so za vas samo strašila! Le zakaj je modri Prometej iz ila zgnetel tako imenovanega človeka, to govno, da je širni svet postal stranišče?! (...) Glej zdaj, Kasandra, kaj je pravo gledališče! Boris A. Novak, Kasandra, odlomek Pretresljiva lepota besed. Kasandra Borisa A. Novaka govori o tragičnih dogodkih in usodah nedolžnih ljudi iz bližnje preteklosti in naše neposredne bližine. V drami se govori, da je usoda volja bogov, a izkaže se, da je močnejša tudi od njih. Njena moč je v tem, da vse konča; tudi ljubeče pobije. Ne posreči pa se ji uničiti njihove ljubezni, v gledališkem listu zapiše Taras Kermauner. "Jovanovičeva uprizoritev je fantastična, antologija režijskih postopkov in rešitev, ki pa niso v sporu z Novakovim moraličnim angažmajem, temveč ga šele do kraja legitimirajo." Blaž Lukan, Delo Nedelja, 10. marec ob 19.30 Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana 0. J. Traven EKSHIBICIONIST Režija Dušan Jovanovič Dramaturgija Maja Kranjc Scenografija Jasna Vastl Kostumografija Bjanka Adžič Ursulov Glasba Drago Ivanuša Lektorstvo Jan Jona Javoršek Igrajo: Dorothg Jackson, socialna delavka Saša Pavček Fred Miler, borzni mešetar Gregor Bakovič Eva Stempowsky, psihiatrinja Petra Govc Daniel Parker, psihiater Branko Šturbej Jimmg Pollack, paznik Davor Janjič k.g. * I Provokativen prikaz sodobne resničnosti Nominiranec za nagrado Slavka Gruma 2002 Zgodba o ekshibicionistu, kijev Travnovem svetu pravzaprav edini normalen moški. Jimmy: (...) Ne kapiram, kaj imaš od tega, da curo kažeš. Kakšen štos je to? Kako, da se ne moreš tega odvadit? Pa ti vsi govorijo: "Ne delaj tega," ti pa spet! Tstststs. Zakaj se ne prijaviš za moški striptiz, če ga tko rad kažeš? Imaš nočne klube, kjer se tipčki slačijo za denar! l/se je lepo organizirano, slački kasirajo, babe so pa navdušene. To bi bilo neki zate! Ne pa tko, ko strela z jasnega: "Glej ga, prasca, glej ga!"(...) 0. J. Traven, Ekshibicionist, odlomek Svet drame Ekshibicionist je v svoji navidezni zapletenosti in oblikovni razgibanosti pravzaprav povsem jasen in preprost. Je svet, v katerem se vse pove naravnost, besede pa so namerjene natanko tako, da zadenejo in sprožijo želen učinek, smeh. "Ekshibicionist, ki ga uokvirja kontekst socialne drame, v svojem bistvu seže globoko v srž psihodrame, zaradi katere je uprizoritev v celoti zgrajena iz gosto stkanih dialoških prizorov, brezsramno razkrivajočih notanjo krhkost in ranljivost protagonistov, strahove in tesnobe, nemalokrat v nasprotju z njihovimi družbenimi vlogami, ki jih vsaj na zunaj uspešno obvladujejo." Jasna Vombek, Finance TEKMOVALNA UPRIZORITEV -K^fr Ponedeljek, II. marec ob ig.30 Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Slavko Grum DOGODEK V MESTU GOGI Režija Mile Korun Dramaturgija Martina Mrhar Scenografija in kostumografija Janja Korun Glasba Mirko Vuksanovič Lektorstvo Srečko Fišer Oblikovanje giba Brane Završan Oblikovanje luči Samo Oblokar Igrajo: Tarbula Teja Glažar Afra Nevenka Sedlar k.g. Juta Lara Jankovič Klef Peter Musevski Umrli naddavkar Stane Leban k.g. Nažigač Branko Ličen Julio Gapit Bine Matoh Lutka Helena Peršuh Hana Ana Facchini k.g. Gospa Tereza Mira Lampe - Vujičič Komi Otmar Pretih Ivo Barišič Grbavec Teobald Radoš Bolčina Gospa Prestopil Dragica Kokot Pisar Klikot Vojko Belšak k.g. Oče Kvirin Primož Pirnat Birič Kaps Aleksander Krošl k.g. Mirna žena Dušanka Ristič Pijan slikar Iztok Mlakar Punca Barbara Babič Stara žena Nevenka Vrančič Konrad Rastko Krošl Prvega ženska ne pozabi nikoli! Goga - eden izmed vrhuncev slovenske dramatike. 48 Gapit: (Lutki) Danes, danes je šef, idoč davi skozi moj kabinet, spustil sredi sobe predme na tla kos vrvice. Namignil mi je s tem, da - da ... Obesiti se moram! Saj bi se, saj bi se, toda ne privoščim tem hudičem dogodka, vse mesto samo preži in čaka, kdaj se kaj godi, katera žrtev bo padla prva. In vse drži s to bando, vse mesto je v dogovoru. Slavko Orum, Dogodek v mestu Dogi, odlomek Grumove drame, posebej Dogodek v mestu Gogi, pomenijo vrh slovenskega v psihoanalizi utemeljenega ekspresionizma. Zanima ga razčlenitev človekove stiske in sprostitve, ki neredko rodi zločin ali samomor. Psihološka motivacija, združena s socialno-miljejsko, ima za njegove osebe pomen neizbežne usode. Privid je edini paradiž, iz katerega ne moremo biti izgnani. "Grumova Goga se skozi posamične osebe in predvsem skozi mozaično celoto razkriva kot nadvse tesnobna podoba globalne civilizacije, ki je dospela do poslednje meje in se tega vse bolj obupno tudi zaveda. Nasprotja med tragičnim in komičnim, umišljenim in resničnim, življenjem in smrtjo so ves čas navzoča, a se zdijo v bližini "onstrana" komaj še pomembna." Slavko Pezdir, Delo Sreda, 13. marec ob 21.00 Slovensko ljudsko gledališče Celje Janez Povše LOČITEV Režija Jaša Jamnik Dramaturgija Tatjana Doma Scenografija Jože Logar Kostumografija Ana Matijevič Izbor glasbe Jaša Jamnik Lektorstvo Simon Šerbinek Igrata: Boris Zvone Agrež Sonja, njegova žena Tina Gorenjak 1 Nagrada na natečaju Dnevov komedije 2001 za žlahtno komedijsko pero. Predstava za vse ločene in srečno poročene! Sonja: Kaj je res, da moški pusti ženo zaradi seksa? (...) Boris -.Zaradi... seksa? Sonja: Ja, točno tako ... Ker da je za moškega seks strašno važen ...Za moškega da je seks tako strašno važen, da mu je že zakon premalo, še žena ni dovolj... Janez Povše, Ločitev, odlomek Ločitev se na inteligenten, humoren, dialoško analitičen način lahkotno in življenjsko loteva zapletenega odnosa med moškim in žensko. Komedija, ki gledalcu obeta tako identifikacijo s protagonistoma, kakor tudi sprostitev ob humornem prikazu njunih težav. "Zapuščata se in ostajata, govorita in govoričita, malo razvneto, malo jokavo, malo ljubosumno, pa spet melodramatično, priznavata prešuštvo in si odpuščata, simulirata klofute in pijanost, se psihoanalizirata, nostalgično evocirata mesenosti v portoroški hotelski sobi, ponavljata iste replike v različnih govornih legah, se dvobojujeta enkrat s kovčki, drugič za prvenstvo, kdo bo koga zapustil prvi." Primož Jesenko, Delo Četrtek, 14. marec ob 19.3° Mestno gledališče ljubljansko Ivan Cankar LEPA VIDA, HREPENENJE, HAMLET IZ CUKRARNE Režija Mile Korun Dramaturgija Igor Lampret Scenografija in kostumografija Janja Korun Lektorstvo Rudenka Nabergoj Oblikovanje giba Brane Završan Igrajo: Lepa Vida Iva Kranjc Njena mati Vera Per k.g. Poljanec, bolan študent Boris Ostan Mrva, zapit pisar Slavko Cerjak Dioniz, petnajstleten študent Milan Štefe Damjan, star delavec Matjaž Turk Dolinar, mlad posestnik Lotos Vincenc Šparovec Milena Judita Zidar Zdravnik Boris Kerč Nina Tanja Ribič Njena mati Marijana Jaklič Klanšek k.g. Jakob Mrva, pisar Uroš Smolej Štefan Poljanec, poet Gregor Čušin Peter Novljan, gimnazijec Gašper Jarni k.g. Damjan, čevljar; Bekš Silvij Božič Franc Dolinar, ekonom Evgen Car Milan Vehovec Gašper Tič Francka Mirjam Korbar Miranda Marija Lojk Švajger; Ivan Cankar Gorazd Žilavec k.g. Fertinc Jože Mraz Tila Bernarda Oman Svatje Ansambel Predstava za vse, ki hrepenijo Lepa Vida - mit o slovenski duši. Kako je tedaj s tem nepotešljivim hrepenenjem? Mile Korun odgovarja, da tako, kakor z radovednostjo. Ko spoznaš, nisi več radoveden. Pika. Dioniz: Lepa Vida je stala ob oknu in je gledala na morje in njene sohe so kapale v morje. Takrat je potrkalo na njeno srce, reklo je pred durmi njenega srca: "Kadar bo tvoja žalost največja, pobegni iz zlate ječe, vrata bodo odprta in ladja bo pripravljena!" In ko je bila njena žalost naj večja, je pobegnila ob tihi polnoči in je stopila na ladjo... Ivan Cankar, Lepa Vida, Hrepenenje, Hamlet iz Cukrarne, odlomek Lepo Vido imamo zasejano in zasajeno v zavest kot žensko v najbolj trdovratnem pomenu besede. Vidina lepota je njena hrepenenjskost, saj hrepenenje osmišlja življenje. Dramaturg predstave Igor Lampret ob tem zapiše: "Mogoče se nas bo predstava dotaknila tam, kjer so naše oči samo še zrcalo dvoran, mogoče tudi tam, kjer boli." "Prepletanje različnih dimenzij ni enostavno, vendar je Korun v svoji zamisli dosleden in kar je posebej pomembno, je svoj koncept v potankostih posredoval sodelavcem, da so vsi lahko pristopili k delu enako zavzeto. (...) Tokrat je nastopal skoraj celoten ansambel MGL in s svojo igro dokazal odgovorno zrelost, vsak posebej je namreč svojo vlogo odigral dovršeno, brez sprenevedanja in kolikor se je dalo v skladu z režiserjevo zamislijo." Bogomila Kravos, Primorski dnevnik •tOMOMO Po predstavah sta predvidena pogovora z ustvarjalci. GOSTUJOČA PREDSTAVA •K^zfr-K^zfr-KSzfr Četrtek, 7- marec ob 17-00 in 19.30 Theatre de la Vlile d'Esch-sur-Alzette, Grand-Douche, Luksemburg Matjaž Zupančič VLADIMIR Režija Jacques Herbert Prevod Primož Vitez Scenografija Jeanny Kratochvvill Glasba Dorel Dorneanu Igrajo: Julie Michaelis Philippe Noesen Daniel Plier Herve Sogne Po predstavi je predviden pogovor z ustvarjalci in drugimi gosti iztujine o uprizoritvah slovenskih dram na tujih odrih. Grumova nagrada za najboljše dramsko besedilo 1998 Vladimir, prijatelj, M vam želi dobro. V nostalgiji po družbi, v kateri je vladal red, je vrli Vladimir zmeraj sanjal, da bo našel “sina”, da ga zasuje s “pozornostmi"... Vladimir: Poglej ta prostor! To stanovanje! Čisto je. Prej ste živeli v svinjaka. Kot svinje. Sekret je puščal. Kdo ga je popravil? Vladimir. Sifon je bil zamašen. "Kje je Vladimir?" S kriminalci ste se družili, potem je bil pa jok. Brez denarja ste bili, ker ne znate šparat. l/se vam pokradejo, ker ne znate pazit. Še navadne kave, ki jo mora človek spiti za zajtrk, si ne znate skuhat! Jaz sem naredil iz vas ljudi, razumeš? Matjaž Zupančič, Vladimir, odlomek Navdušujoče psihološko komorno gledališče. Ta strašni spopad za zaprtimi vrati bi si zlahka predstavljali projiciran na horizont s podpisom Maxima Kantorja in z Jackom Nicholsonom v vlogi volkodlaka. Ker za vsako stanovanje z več prebivalci velja geslo "pekel so drugi", Zupančičeva tovarišija v ničemer ne zaostaja za slovitimi Sartrovimi pogubljena"... Minimalistična in strogo naturalistično ostra režija. "Igro Vladimir slovenskega avtorja Matjaža Zupančiča je luksemburško občinstvo na festivalu Act-ln navdušeno sprejelo skupaj z dosežkom Philippa Noesena, ki doživeto uteleša dvoumni Vladimirjev lik. Vladimir magnetno privlači in vznemirja. Duo Zupančič-Herbert zasluži vso našo pohvalo za večer, ki si ga bomo zapomnili." J.-Paul Roden, Tageblatt Sobota, 16. marec ob 19.30 Pozorište "Zoran Radmilovič", Zaje čar, Jugoslavija Evald Flisar A LEONARDO? (Kaj pa Leonardo?) Režija Dejan Krstovič Scenografija Krstomir Milovanovič Maska Nijaz Memiš Glasba Borivoje Mladenovič Saba Lektorstvo Nataša Ilič Oblikovanje giba Ferid Ka raji ca Igrajo: Dr. Hoffman Jovan Krsid Dr. Da Silva Jelena Ristič Dr. Roberts Vladimir Cvejid Sestra Ivana Nedovic Gospod Martin Predrag Grbic Gospa Martin Dragana Mladenovič Romantična Rebeka Marija Arsic Trzava žaljivka Nataša Petrovič Profesor Caruso Zdravko Maletič Človek pes Aleksandar Krstič Poševni človek Aleks andar Mihailovič Novinar Zoran Dordevič Po predstavi je predviden pogovor z ustvarjalci. Grumova nagrada za najboljše dramsko besedilo 1993 Briljantna komedija, ki se dogaja na nevrološkem inštitutu in proučuje naravo identitete in svobode v strogo omejeni družbi. Trzava šaljivka: Kaj pa tole, ste slišali? Pacient reče zdravniku: "Doktor, kar naprej mislim, da sem kokoš." "Kako dolgo pa se to že dogaja?" vpraša zdravnik. "Nekaj več kot leto," odvrne pacient. "Zakaj pa niste prišli k meni že prej?" se začudi zdravnik. "Saj bi," reče pacient, "a žena me ni pustila, rekla je, da potrebujemo jajca." Ha ha ha! Evald Flisar, Kaj pa Leonardo?, odlomek Na svoji poti od jamskega človeka do high tech civilizacije in "silikonske doline" je človek pozabil "le" na eno malenkost -na naravo. Stvarnika. Boga? Je imel pravico, da prevzame vlogo Velikega Stvarnika? Je to smel storiti? Je bil dovolj močan in moder za to? "Kaj pa Leonardo?" je pričevanje o tragičnem nesporazumu, ki ga najdemo v temeljih zahodne civilizacije. "Razumen človek se prilagaja svetu, nerazumen človek skuša svet za vsako ceno prilagoditi sebi. Napredek je torej v celoti odvisen od nerazumni ljudi." George Bernard Shaw, Človek in nadčlovek CABUBARET - MISS SLOVENIJE IMA KRATKE NOGE Gledališka skupina Bube, KUD France Prešeren, Ljubljana Režija Kirn Komljanec Razstava sekcije za scenografijo in kostumografijo Društva oblikovalcev Slovenije v zgornjem fy/eiju PG Kranj I ?iffl I II Okrogla miza z mednarodno udeležbo: Prodor dramatike na tuje odre Predstavitev knjige dr. Aleša Gabriča "Prešernovo gledališče v Kranju 1945-1957” SPREMLJEVALNI PROGRAM Torek, 12. marec ob 19-3° Gledališka skupina Odpisani, Center Sonček, Maribor Nebojša Pop Tasič, William Shakespeare, Alfred Jarry, Odpisani KRALJI IN LOPOVI Režija Nebojša Pop Tasič Kostumografija Stanislava Vauda Izbor glasbe Simon Žavcer in Nebojša Pop Tasič Igrajo: Hamlet Erika Krajner Hamletov glas, Dvorni norec B Zlatka Ornik Dvorni norec A Igor Fekonja Kraljica Daniela Nives Brešan Kraljica Lepa Aleksandra Oman Kralj Igor Grozni Igor Pečar Kuhar Simon Žavcer Napoleon Bonaparte Sebastijan Vončina Kralj Ludvik Refoškov Luka Prosnik Sultan Ibrahim Dejan Sedovšek Kraljična Nina Nina Myavšek Kardinal de la Croce Vladimir Krstič SPREMLJEVALNI PROGRAM •K^zfr+^zi- Napoleon Bonaparte: Mi lahko pokažete kak čudež, na primer hojo po vodi? Kardinal de la Croce: Lahko vam povem, da sploh ni težko hoditi po vodi. Po zemlji se težko hodi. Kralji in lopovi so druga predstava varovancev varstveno-delovnega centra Sonček Maribor. Enakopravnost, enkratnost, enakost, nediskriminacija so za sončkovce najdragocenejše vrednote; prav za to se tudi na gledaliških deskah borijo Odpisani. "Kralji in lopovi so dramaturško sklenjena celota, lok niti za trenutek ne popusti, po tričetrt ure bi bili, redko zadovoljstvo, pripravljeni gledati še." Petra Vidah, Večer SPREMLJEVALNI PROGRAM -lOMOMOb Petek, 15. marec ob 19.30 Gledališka skupina Bube, KUD France Prešeren, Ljubljana Kirn Komljanec CABUBARET - MISS SLOVENIJE IMA KRATKE NOGE Režija Kim Komljanec Scenografija Kim Komljanec in Katja K. Koritnik Kostumografija Bube Glasba Marjan Kunaver Oblikovanje giba Bube Igrajo: Vesna Barbara Brenko Petra Milič Katja Lipovšek Lea Menard Minam Pajk Kim Komljanec Dunja Škof Maša Knez Mati, Sokohater dr. Judita Clavdia Horvat CABUBARE keitumi 8UBE PETrA MILIČ MENARD , KIM KOMLJANEC I mšaknez I ^VDlA HORVAT rtz.jo KIM KOMLJANEC produkcijo KUD FRANCE i PREŠEREN MlSS SLOVENIJE IMA KftATKE NOGE K«ne etteait HM tOMiJA tI*lO*u",NE(: * UTJA E E gleisa ««aI*N 09-of'jc • avBE eblikevorj« ggC feteyef'l«ttK F SPREMLJEVALNI PROGRAM ■VZA- -tOh Resničnost je tako neumna, daje nihče ne jemlje resno. Kaj imajo ženske povedati o ženskah. Nagrada strokovne žirije za najboljšo gledališko predstavo na XIV. Festivalu gledaliških vizij v Novi Gorici. Nominacija za nagrado Slavka Gruma 2002 Doktor: Postati Miss Slovenije je sicer lepo, ampak naslov prinese s sabo tudi marsikatero neprijetnost. Pritisk javnosti je hud, zahteve organizatorjev in agencij so še hujše, izbrati moramo dekle, ki ne bo samo najlepša, ampak bo tudi vsemu temu kos. Kirn Komljanec, Cabubaret -Miss Slovenije ima kratke noge, odlomek "Alkoholizem, aids, posilstvo, bulimija, narkomanija, shizofrenije vseh vrst, spolno nasilje v družini in podobne tragedije zatorej naj sploh ne bi bile več tragedije; v zrcalu modernih vrednot se zdi kajenje (tobaka, da ne bo pomote) celo bolj obsojanja vredno kot zabijanje heroinske igle v žilo." Teja Bivic, Večer Spremljevalni program četrtek, 14- marec ob 18.00 Predstavitev knjige dr. Aleša Gabriča "Prešernovo gledališče v Kranju 1945-1957” Knjigo, ki je izšla pri Slovenskem gledališkem muzeju, bo predstavil avtor skupaj z akterji, ki so tedaj krojili kulturno podobo mesta Kranj in Prešernovega gledališča. -VZA- -iOb Sobota, 16. marec ob 16.OO Okrogla miza z mednarodno udeležbo: Prodor dramatike na tuje odre Na okroglo mizo smo povabili najprodornejše slovenske, hrvaške (Ivana Sajko), srbske (Biljana Srbljanovič, Mladen Popovič), črnogorske (Ljubomir Djurkovič) in makedonske (Dejan Dukovski, Žanina Mirčevska) dramatike, ki bodo soočili mnenja in predstavili svoje izkušnje o "prodorih" na tuje odre. Vabimo vas, da se udeležite okrogle mize, ki jo bo vodil gledališki kritik, publicist in dramaturg ter član žirije za nagrado Slavka Gruma Matej Bogataj. NAGRADE 31. TEDNA SLOVENSKE DRAME •KL*-tOt* Strokovna žirija za podelitev Grumove nagrade 2001 v sestavi Marinka Poštrak, predsednica, ter člani Niko Goršič, Jakob Jaša Kenda, Tina Kosi in Aleš Novak, je prebrala 51 dramskih besedil. Med njimi je izbrala sedem nominirancev (Zoran Hočevar: 'M te ubul, Zdenko Kodrič: Operacija!, Draga Potočnjak: Kalea, rokgre: Blok, Ivo Svetina: 0 svitu zlo, Tanja Viher: Štefka ali Ljubezenski trikotnik na javnem stranišču, Matjaž Zupančič: Goli pianist ali Mala nočna muzika) in se soglasno odločila, da Grumovo nagrado 2001 podeli dvema avtorjema, in sicer: Zoranu Hočevarju za tragedijo 'M TE UBU! in Matjažu Zupančiču za črno komedijo GOLI PIANIST ali MAIA NOČNA MUZIKA Žirija za Veliko nagrado 31. Tedna slovenske drame za najboljšo predstavo v celoti v sestavi Vasja Predan, Barbara Orel in Matej Bogataj, je izbirala med sedmimi uprizoritvami tekmovalnega programa in se soglasno odločila za predstavo TA VESELI DAN ali MATIČEK SO BO UOŽENU Antona Tomaža Linharta v režiji Vita Tauferja in izvedbi SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA TRST. I T prostor 1 ■ prostor 2 g prostor 3 DO DDDDDDDD 000000 00000000 000000 00000000 0000000 ■0000000000000000 PRODAJA VSTOPNIC PREDSTAVE TSD V PG KRANJ Prostor 1 - 2.500 SIT Prostor 2 - 2.300 SIT Prostor 3 - 2.000 SIT POPUSTI 10 % pri nakupu 10 vstopnic 30 % za upokojence (ob predložitvi ustreznega dokumenta) 50 % za abonente PG (ob predložitvi abonmajske izkaznice) 50 % za dijake in študente (ob predložitvi dijaške oz. študentske izkaznice) 100 % za študente AGRFT in člane ZDUS (ob predložitvi ustreznega dokumenta) Vstopnice lahko rezervirate in kupite na gledališki blagajni od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, ob sobotah med 9. in 10.30 ter uro pred predstavo (tel. 04/202 26 81). Izdajatelj: Javni zavod Prešernovo gledališče Kranj Zanj: Borut Veselko, ravnatelj Odgovorna urednica: Marinka Poštrak Urednica: Amelia Kraigher Korekture: Marinka Poštrak in Amelia Kraigher Koordinator programa: Robert Kavčič Fotografije: Damjan Švare, Simon Stojko Falk, Tone Stojko, Peter Uhan, Lea Kovič Oblikovanje: Tandar (Tanja Radež) Priprava za tisk: Alten, Ljubljana Tisk: Žnidarič, Kranj PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ GLAVNI TRG 6, KRANJ SLOVENIJA tel: ++386 (0)4 280 49 00 ali ++386 (0)4 280 49 16 faks: ++ 386 (0)4 280 49 10 -KS+ ++S+ Teden slovenske drame so omogočili: Mestna občina Kranj Ministrstvo za kulturo RS Prešernovo gledališče Kranj in vsi sodelujoči gledališki ustvarjalci Pokrovitelji Tedna slovenske drame: Generalni pokrovitelj ISO Pokrovitelj TSD MERKUR