Za poduk in kratek cas. Najdena mošnja. Oče Mikec je bil ravno iz mesta prišel, kder je avojo hr-er obiskal, ki je ondi omožena. V tem ga sreoajo nekateri aoaedi, ki ga vpraaajo, kaj da je v meatn videl, kaj ališal in kaj doživel. Ljubi aosedi, to ae ne da tako hitro povedati, odgovori jim Mikec, kajti v meatn ae vsaki dan doati vidi, aliai in doživi, jaz pa aem bil celi teden v oieatn, kako bi vam tedaj mogel vae to na enkrat povedati. Jaz mialim, da bo dovolj, ako vam povem, kar aem samo danes v meatu doživel. Ko aem bil danea zjutraj precej rano iz hiae' priael, 8topil sem na nekaj mehkega, in ko se pripognem in pogledam, kaj da bi to bilo, videl 8em, da je mošnja in v njej pet goldin. denarja. Ker ne maram tujega blaga s aeboj nositi in me tudi ni bila volja popraaevati, kdo da je raošnjo zgubil, nesel sem jo na rotovž, naj bi jo ondi sbranili ter poizvedovali, čegava da je. Na rotovžu sem našel samo beriča, kateremu sem rekel: nCujte, ne zamerite, jaz aein danes zjutraj na nekaj mebkega stopil, namreč na mošnjo z denarji, in jaz bi jo rad tukaj na rotovžn oddal, ker ne vem, kdo jo je zgubil.*1 ,,Dobro, dobro!" reče berič, ,,vaedite se, gospod tajnik morajo vsaki čas priti, potem pa to niim povejte." Jaz sem se vsedel in čakal skoro poldrugo uro, tedaj so prišli gospod tajnik, in jaz sem vatal in rekel: ,,Ne zamerite, pravim, goapod tajaik, jaz aem daaea zjutraj na aekaj mehkega stopil, aamree aa moaajo z deaarji, in jaz bi jo rad tukaj aa rotovžu oddal, ker ne vem, kdo jo je zgubil." rDobro, dobro !" rečejo goapod tajnik, ,,8amo počajte, da gospod blagajaik pridejo; vaedite ae, goapod blagajnik morajo vaaki čas priti." Ia jaz aem ae vsedel ia čakal okoli tri četrtiake ure, in tedaj ao prišli gospod blagajnik, in jaz aem vatal ia rekel: ,,Blagovolite oprostiti, goapod blagajaik, jaz sem daaes zjutraj na nekaj mehkega atopil, bila je moŠBja z —u ,,Dobro, dobro! le počakajte ae par treBotkov", djali ao prijazao goapod blagajaik, ,.gospod nadzoraik morajo vaaki čaa priti, potem bote BJim izroJili, kar imate." In apet se vsedem in čakam kakšae pol urc, dokler ae pridejo goapod aadzoraik. Tedaj pa vataaem, ia Bakloaivši ae povem, kaj ae mi je bilo dogodilo, da sem aatnreč bil zjutraj na aekaj mehkega stopil — ,,Na kaj ate atopili?" vprašajo aadzoraik Baglo ia radovedao. Jaz pravim: ,,Ne zamerite, bila je mošaja a petimi goldinarji; in jaz bi jo rad tukaj na rotovžu oddal, da bi ae ahranila, ker ae vem, čegava da je." ,,Dobro, dobro! le aem jo dajte." Potem pa me izpraaujejo, kako ae pišem, kaj sem in kod. — Jaz jim vse odkritosrČBo povem, da se piaem Miha Mikec iz Vrbja doma, pa da sem zdaj že tedea dai pri avoji hčeri, ki je v meatu omožena. ,,Tako ? Ali ate že aazBaajeBi na rotovža, da v mestu prebivate?' vprašajo aadzoraik. ,,Zakaj bi bil Bazaaajea", pravim pohlevao, ,,aaj pri avoji heeri prebivam." ,,Moj ljubi Miha Mikec", pravijo gospod aadzoraik reaao, ,,ta imamo tako poatavo, da ae mora vaaki tajec, ki v meatu lioče ostati, na rotovžu nažaaaiti. Vi pa že celi tedeB v mestu staaujete, Be da bi bili na rotovžu nazaaajeni, zato ate po tej poatavi zapali kazai, in jaz vaa moram takoj kazaovati. Plačati morate pet goldiaarjev, to je najmaajša kazea za take, ki avojega bivaaja v meatu na rotovžu ne Bazaanijo." ,,Grom8ka strela", aem si mislil, nzakaj pa v Vrbji ame vsak tepec prebivati, priti ia oditi, kedar hoče, in veBdar ga ne sme aihče kazaovati." Ker mi vae izgovarjaaje Bi nič pomagalo, plačal aem pet goldiaarjev ter šel domu h hčeri, kateri sem povedal, kar ae mi je zgodilo ter doatavil: »Vea, to ae meai ae dopade, in meatnega življenja aem ae tudi že aaveličal, torej arečno, jaz grem spet domu v Vrbje." Pri zetu aem ae poalovil, hei pa me je do železaice apremljala, kder še mi ,je botela karto do Vrbja kupiti. Zdaj pa opazi hči, da nima avoje mošaje. ,,Oče, jaz sem nekde svojo mošajo zgabila." ,,Kaj pravia; ti ai daaes svojo mošajo zgubila? Koliko pa je bilo v njej deaarja?" nPet goldiaarjev." »Gromaka atrela!" pravim — v tem pa je že tretjič zvoailo, in jaz aem komaj ae v vagon skočil, ia hlapoa je že dirjal z menoj proti Vrbju. Skoz okao še aem hčeri povedal. da je njeaa mošaja aa rotovžu. Zdaj pa vidite, kaj vse ae človeku aamo ea dea v meata dogodi. J. S. Smešnica. 8. Dva kandidata nemčurskega šulvereina sedita v pošteai sloveaski goatilni ter lavaata ia kavaata milo nam aloveaačino. Ko prideta v razgovor o nkoriataem" šalvereiau. reče Torč: „1 aob mi šo aakšriba." (Sem ae že upiaal.) Ferdl hitro prikima: „1 a" (jaz tadi.) Osel, kateri je med tem zvuaaj saeg lizal, začel ae je vea aavdaaaea, veselja po hrbtu valjati ia krasai Ferdlaov „1 a" prepevati. če ae je pa tudi v resaici v dražbo zapiaal, tega ne vem; samo zaaBO mi je, da še zmerom rad poaavlja avoj „1 a." S. P.