644                                                          Listek.
Portretne karikature. Pod tem zaglavjem je prinesla »Edinost« v minolem mesecu celo vrsto slik ali bolje p a s 1 i k slovenskih pisateljev in pisateljic. Ko so še »karikature* izhajale, je že »Edinost« sama v neki številki lojalno priobčila protest pisateljice Marice, katero je tudi zadela čast, da je bila vvrščena v tisto galerijo, a se je po pravici čutila žaljena po nekaterih opombah. Res je, kar je poudarila Marica, da se je bilo po razsodnem vvodu nadejati celo drugačnih skarikatur* ; seveda je že naslovni izraz sam lahko obujal sum, in pisateljica ali pisatelj (?) se je tudi vestno držal pravega pomena besede »karikatura«, in dočim je v >yvvodu* sprožena irvaževanja vredna misel, naj bi slovenski časniki, zlasti leposlovni več storili v to svrho, da narod pozna svoje veljake tudi po životu in licu — so pa posamezne slike res samo karikature, t. j. iztikajo se v njih razne, zlasti tudi telesne slabosti in takisto se omenjajo posebno fizične vrline do-tičnikov. Da so take sličice znanih oseb pikantne, in da jih slastno čita občinstvo, ki se po znanem prirojenem nagonu rado zabava z 8medisanso(< na stroške drugih — to je gotovo; takisto pa je gotovo, da so karikature — sicer ne brez duhovitosti sestavljene — marsikoga do živega urezale ter hudo zbodle, kar priča ravno ugovor Maričin,   in to je obžalovanja  vredno.
Nekrolog. f Dr. Vatroslav Oblak. Spisal V". Jagič. S sliko pokojnikovo.  Str.   5.  Ponatisk iz   »Archiv ftir slavische Philologie«.
Z iskrenimi, da, ginljivimi besedami se v tem nekrologu spominja Jagič našega rojaka ne samo kot svojega najbolj nadarjenega in najbolj vdanega učenca, nego tudi kot svojega prijatelja, kateremu je bil namenil nasledstvo na oni preslavni stolici, kjer je nekdaj učil Miklošič, in katero zavzema sedaj Jagič sam: Oblak naj bi postal kdaj vnuk Miklošičev, to so Jagiča samega besede
Nekrolog sklepa Jagič z željo in prošnjo do slovanskih učenjakov, naj prispevajo za skromen spomenik pokojnemu tovarišu in prijatelju. Doneske sprejema uredništvo Archivovo, pa tudi založnica Weidmannova v Berolinu. Doslej je došlo v ta namen  85  gld.
Poziv slovenskim skladateljem. Odbor »Slovenskega pevskega društva v Ptuju« razpisuje s tem dve častni nagradi po 80 kron za dve najboljši skladbi za moški ali mešani zbor ter se obrača do vseh rodoljubnih slovenskih skladateljev z iskreno prošnjo, da se temu pozivu v po-vzdigo in razvoj  domačega petja častno  in mnogobrojno odzovejo.
Opozarjamo, da se bodemo ozirali v prvi vrsti na takšne skladbe, ki morejo preprosti narod v najširšem pomenu navdušiti; torej bodi pesem veličastna, lepa, preprosta, a ne pretežka, preumetna.
Rokopisi naj se blagovolijo   podpisanemu   odboru  — z imenom  skladateljevim v posebnem zavitku  — do novega leta  1897.  doposlati. V Ptuju,  dne   10. septembra   1896.
Odbor »Slov. pevskega društva*.
Tri narodne slavnosti. Navzlic skrajnje in zdržema neugodnemu vremenu so se vendar obavile v preteklem mesecu septembru, kateri je s svojim prednikom avgustom vred že nekako odločen za narodne slavnosti, v različnih slovenskih kronovinah tri lepe slavnosti. katere so se po svojem značaju in odličnem prosvetnem pomenu odlikovale mimo navadnih narodnih veselic in so zategadelj tudi vredne, da ohrani njih spomin leposlovni naš list.