FOSTMIINIA FLAtANA ¥ Ob velikem prazniku Ljubljana, dne 1. decembra. Živimo v času izprememb, v času ko se človeštvo pripravlja da napravi nov velik korak na poti svojega razvoja. Take in slične prilike vedno pogojujejo uspevanje mamljivih in krasnih, a zato nič manj praznih gesel. Nahajajoč se v stiski jim človeštvo verjame, čeprav je zgodovina nad njimi že često izrekla svojo obsodbo in dokazala njihovo praznoto. Poleg poplave raznih dvomljivih avtoritet pa moramo ugotoviti še drugo nezdravo dejstvo. Prevladuje neko hotenje, usmerjenost, ki proglaša za nezdravo vse kar obstoja. Z istimi očmi polnimi negativizma gleda na vsako delo, na vsak poizkus, ki mu je cilj najti pot iz sedanje stiske ali pa lajšati položaj v katerem se nahajamo. Skuša se živeti v nekem idejnem od življenja oddaljenem svetu. Poedinci beže od realnosti, od dolžnosti in odgovornosti, ki jih ie-ia zahteva. Vsi so radodarni z nasveti in idejami, a nihče z delom. Iz sedanjih prilik moramo rasti, ako nočemo, da se bomo morali vračati nekega. dne z žrtvami na ono točko, kjer bi morali začeti, a smo jo preskočili. Vse, kar je v življenju slabega, moramo ne le odstraniti, temveč tudi nadomestiti z nečim boljšim. Pri tem pa ne smemo nikdar zaiti izven okvira možnosti. Kajti v tem slučaju ne bi prinesla omladina svojemu narodu novo bodočnost, temveč le novo religijo, ki se pa kot vse dosedanje nikdar ne bi uresničila* Med propadanjem starih, vstajanjem novih in nesigurnostjo sedanjih struj človeškega mišljenja rabi posebno mlada generacija močno oporo. Babi potoka-zov, ki naj jo vodijo v življenje, v stvarnost, ne pa proti njima. Poudarjamo, da e« nimamo namena baviti z neko idealistično metafiziko, temveč, da se bomo vedno v prvi vrsti držali realnosti. S splošnega, ne ozkega skupinskega stališča bomo motrili dogajanja okoli nas. Na stvarnih pogledih si bomo, zvesti nastopajočim kulturnim, moralnim, etičnim in socialnim načelom ustvarjali sodbo kot osnovo našega dela, ki ga posvečamo jugoslovenskemu narodu. Toda predvsem je potrebno, da podčrtamo temelje, s katerimi bomo pri svojem delu z ozirom na dane razmere brezpogojno računali. Prva od teh je država, edina trdna osnova narodovega normalnega razvoja. Tega se tudi naš narod globoko zaveda. Kje naj bi sicer črpal ono ogromno energijo hi vztrajnost, s katero je stoletja, bodisi neposredno, bodisi po poedincih, vodil borbo za dosego politične samostojnosti? To je lahko našel le v neomajnem in vedno znova potrjeva-nem prepričanju o brezpogojni potrebi tega, za čemer je težil. Jugoslovenska država je logična posledica ter končna sinteza vseh teh borb •n teženj. S kateregakoli stališča jo gks-tlamo, moramo priznati, da je edino v njenem okviru možen svoboden napredek in zrelega naroda dostojen razvoj. Z državo je dan tisti potrebni osnovni narodov kapital, ki ga je treba pravilno uporabljati, ne pa pustiti neizkoriščenega. Skušati moramo doseči vse sploš-nokoristne smotre pi izkoristiti vse možnosti, ki so nam šele z njegovo pomočjo postale dostopne. Posebno v današnjih časih čakajo državo težke, toda zelo svetle in častne naloge. Naša jugoslo-venska država jih mora vse v polni meri uspešno rešiti. Zato smatramo za svojo prvo dolžnost, čuvati to Jugoslavijo. če pa pogledamo, kdo je vodil naš narod v najodločilnejši borbi za dosego samostojnosti, kdo mu je načeloval v ;«.'.jtežjih trenutkih, potem se mora naša misel ustaviti na osebnosti Aleksandra I. Pod njegovim vodstvom je bila oživo-tvorjena jugoslovenska ideja. On je bil njen največji borec in uresničevalec. Aleksander ni bil le predstavnik Krone, temveč pravi narodni vodja. Poznavajoč njihova čuvstva in težnje je vodil Jugoslovene po pravi poti, čije prvi cilj je bila — Jugoslavija. Dosegel ga je. Njegova veličina pa ni vsebovana sa ■ mo v tem, da je načeloval narodu v času ustvarjanja svobodne države. Znal je to državo tudi voditi in očuvati. Stoletnim narodovim težnjam je dal otipljivo obliko. Podal je osnovna načela, na katerih mora Jugoslavija sloneti Resničnost teh načel mora priznati vsakdo, kdor priznava moralno upravičenost Jugoslavije. Na njih naša država stoji, z njimi pade. Radi tega smatramo za svojo sveto dolžnost, napram narodu iz katerega izhajamo in ki to državo nujno rabi, ho diti po poti, začrtani od Velikega Kral ja Delujoč v njeni smeri pa bomo sledili Njegovemu sinu, edinemu pravemu izvrševalcu Njegove oporoke. Kralj Peter II., nosilec Jugoslovenske Krone je druga osnovna točka, na katero se bo opiralo naše delo, vrednota, s katero absolutno računamo. Dolžnost Mladega Krn! ja je, da nadaljuje očetovo nasilno prekinjeno delo. ostane naj kralj miru in blagostanja Njegova dolžnost ni samo čuvanje dediščine, temveč tudi končna organizacija in ureditev države v ekonomskem, socialnem ter političnem pogledu. Z večanjem naše državne moči pa nas bo vodil k uresničevanju vseh naših nacionalnih pravic. Mlada generacija mu mora za izvedbo te naloge staviti na razpolago vse svoje sile. Z vzgojo in delom naj se pripravlja, da mu bo mogla nuditi nekega dne potrebne sodelavce, sposobne in poštene. V zmislu gornjih smernic, proglašu-joč za absolutni in nedotakljivi osnovni vrednoti: Kralja in Državo, svobodni vseh drugih vezi ter predsodkov, sto-].amo na pot. Aix en Provence Sodne oblasti so v znamenju prijateljstva do Jugoslavije ponovno preložile proces proti morilcem jugoslovenskega kralja. Pozivamo vse, kar je zdravega v francoskem narodu, da prepreči take grobe žalitve, ki živo zadevajo naša čuvstva in pojmovanje pravice. Praznik našega nacionalnega in dr« žavnega uedinjenja, s katerim je naš narod »doživel največji dogodek v svoji zgodovini po preseljevanju« nas ne navaja samo, da se poglobimo v vso njegovo pomembnost, da v spominu obudimo neprecenljive duhovne in fi* žične napore in žrtve, ki so v njem na* šle svoje poveličanje in zadoščenje, da poplemenitimo čustva tragike ob nesre* čah in veselja ob vzponih iz lastne mo* či.nego nam predvsem veleval, da gre* mo vase in okolico, ki nas obdaja, da si, svestii te, začrtamo smernice dela v prihodnjosti. Nesporna idejna osnova prvega decembra nam je absolutno me* rilo za presojo in vrednotenje vseh po* javov v našem nacionalnem in držav* nem življenju, ki ob zaključku starega in začetku novega nacionalnega leta ne morejo neopaženo mimo nas. o ugoslovenstvc, kot edina gonilna sila v našem narodu, ki je uresničila prvi december, je bilo pretežnejše po svojem kulturnem in plemenskem, kot pa političnem pojmovanju. Pod tem kulturno*plemenskim obeležjem je ju* gicslovenstvo družilo naš narod preko državnih meja in preprečilo odtujitev poediniih njegovih delov skozi stoletja politične razkosanosti. Z močno delav* nostjo velikih umov našega naroda in najširših intelektualnih plasti utrjeno spoznanje in občutek te objektivne enotnosti, ki je niso mogle v njenih globinah razbiti v stoletjih povzročene vrhnje male razlike, je redilo subjektiv* no skupnostno zavest in v skrajni kon* sekvenci po političnem narodnostnem načelu za zdrav in moralen narod nuj* no voljo, živeti enotno tudi državno. Antologija jugoslovenske misli nas uči, da je prvi december veličastna po* sledica dolgega organskega procesa, pogojenega v nacionalnih idealnih in moralnih osnovah, a njegovo konstitu* tivno obeležje, da ima spričo tega več ali manj formalen značaj. Ne moremo in nočemo torej videti v njem kot ne* kateri pravniki pogodbene prisilnosti ali izhodne točke, kot mnogi politiki. Slabo bi bilo v prisilnosti poroštvo za obstoj naše državne zgradbe; izhodna točka pa more biti le rojstvo jugoslo* venske ideje, ki se krije z našim po* javom na zgodovinski pozornici Balka* na. Ideja narodnega in državnega edin* stva ne dopušča niikake izolacije niti koordinacije nego zahteva razvojno in* tegracijo vseh prirodnih in najboljših osobin našega naroda, čemur se more služiti le s širokogrudnim vzajemnim spoznavanjem in usvojevanjem kultur* nih dobrin vseh njegovih delov, to je s težnjo k skupni kulturni usmeritvi. Jasno je, da se jugoslovenska nacio* nalna mladina najodločnejše upira vse* mu, kar bi pomenjalo oviro na tej na* ravni poti in da vprav danes s prote* stom odklanja absurde polpreteklih dni: Anahronistična se ji zdi skrb nekate* rih, po lastni kvalifikaciji načelno sicer še vedno pristašev edinstva naroda in države, v praksi pa federativne držav* ne ureditve, ki!si belijo glave z zaščito, ki jo bo treba nuditi srbskim ali hrvat* skim »plemenskim manjšinam« v večin* sko hrvatskih odnosno srbskih federa* tivnih delih. Isto velja za približno ena* ko zveneče besede »mi nc hodimo tja preko, a želimo, da tudi oni ne priha* jajo na naše«. Kakor se oddaljuje od prvega de* cembra gornja miselnost, prav tako so mu nasprotna tudi vsa vedno nam tu* ja pojmovanja naroda, ki ga dele v et* nično * moralnem in državno * politič* nem smislu. Po tej teoriji je jugoslo* venski narod aritmetično * mehanična skupnost državljanov brez duše in no* tranje moralne vsebine, Jugoslavija pa samo politična tvorba več narodov, prisiljenih k temu razmerju po intere* s;h, diktiranih od zunanje skupne opa* snosti. V ozračju takih pogledov na temelje našega nacionalnega in državnega živ* ljenja niso bile izključene skrajnosti, po katerih daje naši državi nacionalni značaj samo srbo * hrvatski element, Vse to in mnogi drugi pojavi, od namere oživeti simbo* le naše preteklosti, ki smo jih s polnim spoštovanjem shranili v nacionalni hram časti, mimo srečanj vsakdanjega življenja, pa do značilnega odpora, da bi Srb dobil v roke rektorsko žezlo Aleksandrove univerze, so znamenja sproščenih nezdravih sil. One netijo nestrpne lokalne šovinizme in pretira* no ozkosrčno poudarjanje posebnosti. Z globoko vero v jugoslovensko na* cionalno idejo in vase praznuje jugo* slovenska omladina naš veliki praznik. Nauki dvomljivih avtoritet in težke brige materialnega življenja je ne mo* rejo odvrniti s prave poti, ki je naš na* rod pripeljala skozi sovraštvo iz sužno* sti v svobodo, niti je pahniti v pesimi* zem in destruktivnost. S pozitivnim is* kanjem in delom vodena od realno poj* movane naše zgodovinske misli bo stremela k našemu kulturnemu in so* cialnemu idealu: moči in zadovoljstvu vsega jugoslovenskega naroda. Njena misel in njeno delo pa bo ved* mo veljalo tudi onim, ki prav danes, ve* seleč se z nami naše svobode, čutijo toliko bolj svojo nesrečo. UREDBA O TEHNIČKJM FAKULTETIMA Univeraitet je ili visoka škola ili je prost nastavak srednje škole. Ako je visoka škola, njegova je glavna odlika potpuna sloboda alušaoca ., a haran- geri su i do.sada propuštali semestre i nisu čekali na Uredbu; sem toga, ne znam za koga je kori si no imati, u državi u izgradivanju, ograničene struč-njake mesto inteligentnih ljudi uo;pšte, i; najzad, taji mač ima dve ostrice; ad 3: dMjiva pažnja! ad 4: nego da ih, valjda, primoraju na prava jer malo pravnika kod nas ima! Sem toga, to uopšte nije u državnom interesu jer od tehnika, razmerno, najmanje njih .tiraži državnu slUžbu. Dalje, nama su potrebni tehnici jer je jasno da če svi eni .nači zaposlenje i široko polje rada u normalnim prilikama i u planskoj pri-vredi. Ipak, recimo da smo prcnašli jedan od razloga. Postavljamo drugo pitanje: da li je uopšte moguče študirati na način koji propisuje Uredba? Ne, nije moguče, sem u jednom slučaju. Jer, voleli bismo da vidimo čoveka koji če u roku od četrnaest dana (koliko, po Uredbi, iznosi ispitni rok) ipoložiti matematiku, de-krifptivu, fiziku, ihemdju i mineralo-giju (propdsani predmeti za Rudarski otsek, koncem drugog semestra). Može se položiti samo tako da se ni jedan •ne zna čestito. A da če na to pristati profesori, smešno je i pretpostaviti, kao što svi vtrlo dobro znamo. I, najzad, i socialna strana Uredbe je nepravedlna. Doduše, tehnika neče postati »privilegija imučnih slove ja«, kako to, pun saučešča, veruje naš kolega, ljubljanski '»Akademski glas«, — jer i dosada skoro niko nije svršavao četiri godine nego je i do-^d" aiio gub-ljenja sejr.&stara — ali če taj gubitak, jer je uočljiviji nego ranije, više po« gadati siromašnije nego druge. Prirodno je da akademska cmladina novu Uredbu neče primiti velikom ra-došou. Mr. DELOVNO PRAVO Pravna fakulteta je uvedla predavanja o delovnem pravu. Venio legendi je soglasno dobil mladi znanstvenik dr- Stojan Bajič, katerega predmetna predavanja vzbujajo od početka veliko pozornost slušateljev. Ob tej priliki hočemo naglasiti važnost in pravilnost tega dejstva, Delovno pravo, ki ureja odnose med delavci in podjetniki, je bilo sprva samo del državljanskega prava in sicer je bilo delovno razmerje normirano y sluz beni pogodbi, kot delu obligacij. Toda to ohlapne norme kmalu niso zadovoljevale vedno bolj zapletenim odnosom med delojemalci in delodajalci. Zato je neobhodno potrebna dopolnilna zakonodaja sčasoma dovedla do osamosvojitve delovnega prava, ki pomenja danes povsem samostojno pravno disciplino s stolicami na vseh važnejših evropskih univerzah. Kot posebna znanstvena panoga se je zlasti razvilo v Nemčiji, kjer je kot strokovnjak zaslovel zlasti profesor Jakobi, katerega učenec je bil tudi dr. St. Bajič. Otvoritev predavanj o delovnem pravu pa nima samo znanstvenega po* mena, marveč je važna tudi s širšega idejnega in političnega stališča. Kakor smo omenili urejuje delovno pravo od* nošeno med delavci in podjetniki, to« rej rešuje vprašanja, ki so bila v bliž* nji preteklosti in so še danes silno pe* reča. Mislimo na težko in dramatično borbo med delavstvom in podjetniki, ki je bila značilna za socialne razmere prejšnjega in tudi našega stoletja. Marxisti so vprav na tej borbi, ki so jo nazvali »razredni boj,« izgradili svoj svetovni nazor. Razvoj delovnega prava nam jasno kaže, kako zmotne so marksistične teorije. Znano je nam* reč, da je moderna zakonodaja (delov* no prostost indivtdua iti dialektično nasprotje razredov »v obeh slojih nujno diferenirane funkcije enotnega narodnega organizma . . .« Dr. Stojan Bajič je končal na ljub* ljanski juridični fakulteti študije z od* ličnim uspehom. S ponosom ga je na nastopnem predavanju imenoval g. dekan dr. Dolenc M. »naše gore list.« Ta »naše gore list« velja tudi za nas, saj izhaja mladi znanstvenik iz jugo* no pravo) v znatni meri omilila nape* te odnošaje med delavci in podjetniki. Zanimiva sta zlasti poizkusa Italije in Nemčije, ki sta z organiziranjem razmerja med delavci in podjetniki ustvarila sistema, ki rešujeta socialna nasprotstva in odpirata pot (po njiho* vem mnenju) mirnemu ter harnvjnič* nemu razvoju socialnih odnošajev. Iz vsega tega je razvidno, da je imela otvoritev predavanj za delovno pravo velik idejni in politično^socialni pomen. Zato je tudi nastopno predavanje dr. Bajiča vzbudilo veliko pozornost. Vršilo se je 5. nov. v zbornični^ dvo* rani ljubljanske univerze pred števil* nim in odličnim auditoriem. Predava* telj je seznanil poslušalce z osnovnimi problemi delovnega prava. Uvodoma je izjavil, da hoče »očrtati in obenem opravičiti delovno pravo kot samo* stojno pravno disciplino« in povdari* ti njegovo važnost v isklopu sedanjih prilik, ki stremijo za preureditvijo človeške družbe. V prvem delu pre* davanja je razdelil snov v tri stopnje: 1). pogodba med delodajalcem in de* lojemalcem. 2). organiziranje obratov in zaščita delavcev. 3). organiziranje podjetniških in delavskih sindikatov ter ureditev njihovih odnošajev. V drugem delu izvajanj je predavatelj prikazal zgodovino posegov države v te odnose. Predmet ne dopušča nazorske indi* ferentnosti, obratno »neminovno za* hteva konfiteor življenskega in sve* tovnega nazora o pravicah in dolžno* stih človeka kot poedinca ali kot čla* na človeške družbe« . . .« Saj se lahko naznačeni problemi rešujejo z diame* tralno nasprotnih vidikov; bodisi z li* beralističnega ... ali z marksistične* ga . . . ali s stališča nacionalnega so* lidarizma,« ki vidi izključujoč absolut* slovenske nacionalne povojne omladi* ne. Toliko bolj smo veseli tega dej* stva zato, ker dan za dnem lomijo nad nami protivniki palico, kot »odmirajo* čimi,* »brezkrvnimi« in »netvornimi.« Ko veseli pozdravljamo svojega mladega učitelja smo prepričani, da bo z veliko nadarjenostjo in izobraz* bo vzgojil jugoslovenskemu narodu so* cialno čuteče in strokovno uporab* ne delavce. NEMŠKO DIJAŠTVO Borba med nemškimi akademiki radi reorganizacije njihovih društev. Munchen, novembra 1935. Zadnji mesec se vrše v Nemčiji važ* ni razgovori med zastopniki dijaštva nemških univerz glede vprašanja lik\i* dacije korporacij. Kaj so to korporacije? Leta 1830. so se ustanovile po nemških univer* zah nekake bratovščine, na vsaki uni* verzi po več, ki so imele namen, da vzgajajo svoje člane v ljubezni do do* movine, disciplini, gojitvi družabnega življenja, športa itd. V posameznih korporacijah je bilo po 20—30 članov, to pa zato, da se je moglo čimbolj vr* šiti nadzorstvo. Zaradi tega je bilo na naprednih univerzah na desetine takih korporacij, ki so nosile vsaka svoje ime v latinskem jeziku. Korpa* racije vseh nemških univerz pa so bi* le združene v tri saveze s skoro ena* kim programom in to 1. Corps, 2. Burschenschaft, 3. Landsmannschaft. Članstvo poedinih savezov je imelo svoje uniforme, ki so zginile z nem* sKin univerz v preteklem letu. V zad* njih letih se je po nekaterih korpora* cijah razvilo celo tako intimno življe* nje, da so po ameriškem vzorcu imeii elani skupno stanovanje. Novinec, ki je stopil na univerzo, je moral biti eden ali dva semestra poizkusen član, imenovan Fuchs. Štiri semestre je bit aktiven član, potem pa je postal pra« vi Bursch- Ko jw »usoiviral univerzo je Diia njegova naloga, da kot stara baj* ta, pomaga mlajšemu članstvu in mu v vsaKem pogledu priskoči na pomoč. Ako je n. pr. advokat iskal koncipijen* ta, je predvsem vzel onega, ki je bil v isti korporaciji kot on. Obstojale so tudi korporacije, ki so bile sestavljene iz samih aristokrat* skih študentov, od katerih so zahteva* li visoko članarino in posebne pogoje, da so lahko sploh vstopili vanje. Poča* si se je na tale način začelo v takih korporacijah nesocialno življenje. Aka* demiki so delali razliko med študen* tom in neštudentom na tak način, da sploh niso hoteli občevati n. pr. s tr= govci, mesarji, delavci in drugimi po* dobnimi poklici. V poedinih korpora* cijah so celo prezirali dijake drugih korporacij in zahtevali od svojega članstva, da ima na leto pet oblek ali še celo več. Tako se je nestrpljivost vedno bolj večala in večala. Dvoboji so bili na dnevnem redu. Če je kolega svojega kolego samo malo grdo po* gledal pri predavanju ali če je nehote -izustil kako besedo, ki prijatelju ni bila po godu ali če sta se dva pote* govala za eno in isto dekle — se je pričel dvoboj s sabljo, v zelo resnih primerih celo z revolverjem. In danes lahko tujec vidi po nemških mestih na stotine ljudi s prerezanimi in razriti* mi lici, znak junaških dvobojev! Vsemu temu, zlasti onemu, ki ni vredno nemškega človeka hoče napra* viti nacionalno * socialistična vlada konec. Zaradi tega se vrše razgovori med zastopniki tradicije in med pri* staši novega načina organizacije nem* škega študenta. Tu pač ni nikake idej* ne razlike, ker so ti kot oni pristaši nacional * socializma, vendar so tradi* cije korporacij že tako ukoreninjene, da bo najbrž morala poseči vmes sila, da se razpuste vse one bratovščine, ki ne bi hotele pristopiti k novemu tipu dijaških društev. Nekatere korporaci* je so že pristopile, druge se še obotav* tj a jo. iLeta 1929. se je ustamovil nacional* no = socialistični študentovski savez (N. S. St. B.), ki je prevzel vse dobre strani korporacij. Vsekakor one soci* alne razlike, ki so jih delale korpora* cije ni sprejel v svoj program! Orga* nizacija novih bratovščin na nacional* no* socialistični podlagi — imenova* na Kamaradschaft — je približno sle* deča. Ko vstopi novinec na univerzo je prvi semester poizkusni član. Po preteku prvega semestra pa ne sme nadaljevati študija, ako se ae izkaže s potrdilom, da je delal v takozvani de* iavni četi najmanj 6 tednov. To potr= dilo mora pokazati pri vpisu vsak nemški akademik brez ozira, je ali ni član Kamaradschafta. Tukaj je potreb* no neko pojasnilo. Srednja šola v Nemčiji traja devet let in ta prične z aprilom in konča s februarjem, tako, da je tu matura šele februarja mese* ca. Novinci se torej vpišejo na uni* verzo šele v poletnem semestru in v glavnih počitnicah so potem v delav* nih četah. Tu ni nikake razlike med akademiki in navadnimi delavci, ker jih pomešajo med nje po celi Nem* čiji! Člani Kamaradschafta stanujejo v posebnih domovih, kjer se vrši v z go* ja na nacionalno * socialistični podla* gi. Članstvo onih korporacij, ki je že prestopilo k novemu tipu študentov* skih organizacij, je bilo sprejeto pod pogojem, da napravi semestralno pre* izkušnjo in da sploh izpolni vse pogo* je, ki so potrebni za sprejem v Savez. V Munchenu je že prestopilo k Save* zu okrog 50 korporacij. Tako vidimo je danes organizacija nemškega dijaštva na razpotju in v neki borbi ter oklevanju, ker na eni strani noče prekiniti s tradicijo a na drugi strani bi zelo rada zadostila vsem pogojem, ki jih zahteva nacio* nalno * socialistična ideja. Z naših univerz TENDENČNA ZLOBA Smo mnenja, da pogosto škodujejo univerzitetni avtonomiji, svoboščinam in visokošolskemu dostojanstvu bolni pojavi in ne uredbe, ki jim kot nujna posledica slede. Če se nam polagoma krčijo izvestne pravice, ki nam jih je prinesla tradicija, potem iščimo vzrok v anarhističnem mišljenju, da je uni* verza izvzeta iz splošnega pravnega in moralnega okvira, v zlorabah in nekri* tičnosti. V mislih imamo neokusno gonjo iz* vestne skupine in »Akademskega Gla* su« proti g. honorarnemu predavatelju dr. Otmarju Pirkmajerju, katerega se skuša prikazati iz povsem drugih raz* logov kot onih, ki se navajajo v jav* nositi, v luči neprijatelja univerzitetne mladine in univerze sploh, čeprav do* bro vedo, da je prav v dobi, ko je on zavzemal mesto pomočnika bana, ogro* mno porastla postavka v banovinskem proračunu, namenjena socialni pomoči študentstvu. Tudi takrat, ko je vodil u* pravo kot vršilec dolžnosti bana, je bila brez debate vnešena postavka 200.000 D za Univerzitetno knjižnico. O zapadlo* sti prvih 200.000 Dim je tudi imel skrb, saj je 26. marca t. 1. nakazal gornji znesek Hranilnici Dravske banovine, ki ga je naložila v dobro novo otvor* jenemu tekočemu računu »Fond za zgradbo vseučiliške knjižnice«, čeprav je bilo do dospelosti postavke še 3 mesece časa in ne kot trdi »Akadem* ski Glas«, samo še par dni. V tej luči zgleda »Kalvarija«, ki jo je opra* vila znana delegacija v Beogradu, pre* cej tragikomično. Če pa je odklonil vse neresne predloge, da se naj prične kljub negotovosti državnega prispev* ka graditi z razpoložljivimi sredstvi, potem je s tem čuval interese Dravske banovine, na katero bi utegnila država prevaliti celokupno breme. . Ker dvomimo, da bi ne bila inspira* tor jem gonje znana resnica stvari, -smo prepričani, da tiči v ozadju po* vsem drug nagib. Končno ne moremo prikriti svojega začudenja nad neodločnostjo univerzi* tetnih oblasti, ki niso znale kljub le* pim priznanjem, ki so jih izrekle biv* šemu pomočniku bana za zasluge, ki si jih je pridobil za isto stvar, katero gotova skupina tako zlobno izkorišča, preprečiti početje neresnih visokošol* cev. Gospoda dr. Otmarja Pirmajerja že dolgo ni več na bivšem položaju, kram* pi pa še vedno niso zapeli. Kdo pa je tega sedaj kriv ? OBČNI ZBOR D. S. J. F. Kakor vedno doslej se je tudi letos osredotočila pozornost vseh visoko* šolcev na ta občni zbor, kot merilo moči poedinih skupin. Proti nacional* ni skupini, ki že dolgo daje predsedni* ka temu društvu, so klerikalci razvili zlasti z ozirom na politični položaj v državi, izredno agitacijo. Vse ni nič pomagalo, ponovno je zmagal kandi* dat nacionalistov, tovariš Milan Oro* žen. Zanimivo je bilo postopanje le* vičarjev, ki so dosledni svoji taktiki ponudili kompromis oni od ostalih skupin, ki jo smatrajo za »opozicijo* nalno.« Morala nacionalne mladine ni dopustila, da bi ona sledila »načelno* sti« stražarjev v viharju, ki so pred leti po receptu: namen posvečuje sred* stvo, preganjali vraga z belcebubom. Morda je bil takrat vihar tako močan, da se je morala straža oprijeti vsake bilke, ker bi jo sicer odnesel. O novem predsedniku smo prepri* čani, da bo kot dosedanji spoštoval strokovni značaj društva, ki mu nače* luje in dosegel enako lepe uspehe v splošno korist juristov. J. N. A. K. EDINSTVO Jugoslovenska akademska organiza* cija »Edinstvo« je polagala 20. novem* bra svoj letni obračun. Kakor vse do* sedanje letne skupščine je bila tudi ta močna manifestacija za jugoslovensko nacionalno idejo, kateri je bilo in osta* ne članstvo zvesto v misli in delu. Večletnega predsednika Janeza Tom* šiča je nasledil tovariš Polič Zoran. JNAD JADRAN 22. p. m. je zborovala ena naših naj* pomembnejših omladinskih organiza* c*j —• J- n. a. d. »Jadran«. Močno razgibani občni zbor je izzvenel v ipa* nifestacijo velike večine članstva, da je treba z ozirom na velike naloge, ki čakajo jugoslovensko nacionalno* omla* dino, še bolj utrditi duhovno in orga* nizacijsko disciplino društva. Racional* na porazdelitev dela naj nadomesti dosedanjo ekstenzivnost z intenzivno* stjo, tako v notranjem društvenem življenju, kakor na univerzi in v jav* nosti. Jadran mora vršiti svojo kul* turno * nacionalno nalogo na celokup* nem interesnem kompleksu v tesni povezanosti z omladino, organizirano v vsedržavnem Savezu jug. nac. akade* mikov. Dosedanji predsednik tov. Verbič Dušan je prepustil nasledstvo tov. Klemencu Stanetu, kateremu želimo, da bi z delavnostjo odbora in pomoč* jo vsega članstva uresničil gornjo pro* gramsko smer. KLUB JUGOSLOVENSKIH PRIMORSKIH AKADEMIKOV Dne 15. t. m. se zborovali primorski akademiki. Občni zbor je bil jako dobro obiskan, zastopana so bila tudi druga akademska in emigranstka dru* štva. Iz poročila odbornikov je bilo raz* vidno, da je klub v pretekli poslovni dobi jako agilno deloval na programu društva, ki je: širši zanimanje za za* mejne brate. V ta namen je izrabil vsa* ko ugodno priliko. Za predsednika novega odbora je bil izvoljen Obad Vladimir, cand. iur. dru* gi odborniki so: Bordon Rado, stud. iur., Turk Radovan, stud, iur., Puti* nja Herman, cand. iur., Čermelj Via* sta, stud, med., Pavlovič Marija, stud. phil., Pegan Branko, cand. phil., Kla* mert Bruno, cand. iur., Fischer Franc, stud. phil. Po volitvah se je vnela živahna de* bata o bodočem klubovem delovanju. Sprejeti so bili razni predlogi, med ka* terimi sta važna zlasti predloga, da se klub zanima za zbiranje statistič* nega materijala o naših pod Italijo ter da se skupno s Klubom Primork in s Starešinsko družino ustanovi socijalni odsek za podpiranje revnih akademi* kov*emigrantov. AKADEMSKA C. M. D. V proslava 50 letnega uspešnega de* lovanja C. M. D. med našim narodom je priredila njena akademska podruž* niča v soboto 26. XI. t. 1. slavnostni koncert s plesom pod pokrovitelj* stvom Nj. *Vis. kraljeviča Andreja na Taboru. Zastopnika visokega pokrovi* tel ja g. polkovnika Živanoviča je po* zdravil predsednik akademske C. M. D. g. Stare, ki je povdaril, da je dobi* la C. M. D. priznanje za svoje delo na najvišjem mestu s tem, da je pre* vzel pokroviteljstvo član naše vladar* sk